Natisov 15.000. Dopisi dobrodošli in s« sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne VFača« Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Bf izhaja vsaki ■¿¿ran z dnevom feje nedelje. Kin velja za Av-fla celo leto En, za Ogrsko ■S) vin. za celo n ¡Nemčijo slane p leto 6 kron., za b pa 8 kron; ■¿inozemstvo se naročnino z ozi-|b visokost pošt-Hjbročnino je pla-kej. Posamezne ■¡prodajajo po 10 v p in uprav-p se nahajata v I fledališko polj« štev. 3. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cent oznanil (inseratov) je za celo stran K 80'— za V« strani K 40'— za Vi strani K 20-— za V* strani K 10'— za x/ie strani K 5 — za »/h strani K 250 za Ve4 strani K 1.— Pri večkratnem oznanilo se cena primerno zniža. ■XVII. letnik T Ptuju v nedeljo dne 24. septembra 1916 lju. STRASCHILL'ova grenčica iz zelenjave povzroči moč in je vslcd tega pri večjem telesnem naporu neobhodno potrebna-, Zato jo je priporočati zlasti za turiste, vojake, romarje itd. levi strani,. medtem ko je tvorila nemško-bolgarska kavaljerija desno stegno U. Sredi U nahajali so se skupaj stisnjeni Rusi, Srbi in Rumuni. Rusi so držali trajno fronto in se jih je najprve le zadržavalo. Ko je dal Mackonsen povelje, da se naj zdaj Ruse močno prime, bila je ruska divizija v že razpuščene srbske in rumunske pognana; pri temu se je povzročilo splošno zmednost pri sovražniku. Nadaljevanje bitke na Krasu. Avstrijsko uradno poročilo od sobote. K.-B. Dunaj, 16. septembra. Uradno se danes razglaša: Vzhodno bojišče. Fronta proti R u m u n s k i. Pri F o g a r a s u prekoračil je en rumunski regiment reko Alt; bilje nazaj vržen. Severno od R e p s a imelo so naše varstvene čete uspešne boje. Drugače razven že poročanih bojih pri H 5 t z i n g u nobeni posebni dogodki. — Fronta nadvojvode Karla. Ob zgornjem G e r n i Czere-moszu mestoma ljuti infanterijski boj. — Fronta princa Leopolda bavarskega. Armada Tersztyansky stoji pod težkim artiljerijskim ognjem. Italijansko bojišče. Bitka na kraški visoki planoti traja nepretrgano z isto ljutostjo naprej. Zopet so bili od najmočnejšega ognja artiljerije in min podpirani infanterijski napadi Italijanov naperjeni proti celi fronti med V i p a v o in morjem. Na severnem krilu tega ozemlja dosegel je sovražnik neznatni dobiček na ozemlju. Tu poteka naša črta zdaj vzhodno od S a n G r a d o d i Mer na. V ostalem je ostala boje vna fronta hvala trdni vztrajnosti naših čet nespremenjena. V j eli smo 500 Italijanov, zaplenili pa 3 strojno puške. Severno od Vipave razširil se je artiljerijski boj na večinoma vse frontne dele do Krna. Neki vzhodno od Gorice proti našim postojankam južno od Rožne doline pričeti napad ni mogel v našem ognju prostora pridobiti. — Tudi pri Flitschu postal je topovski ogenj jako živahen. — Ob tirolski fronti napada sovražnik F a s s a n a - višek. Pred oddelkom C i m a di Coce-Coltorondo vstavil je naš artiljerijski učinek sovražno prodiranje. Na C a u r i o 1 u posrečilo se je alpinskim oddelkom, polastiti se neke postojanke zapadno od viška. Južno-vzhodno bojišče. Pri naših četah nič novega. Namestnik generalštabnega šefa pl. H Sfer, tml. Nadaljevanje bitke ob Sommi. — Prodiranje v Dobrudši. Nemško uradno poročilo od sobote. K.-B. Berlin, 16. septembra (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Fronta v o j v o-d e vviirtemberškega. Kakor večkrat v prejšnjih dneh bil je tudi včeraj W e s t e n d e od morja sem brezuspešno obstreljevan. — Pri Y p e r n u in na severnem delu fronte princa Ruppreclita razvil je nasprotnik živahno ognjeno in patruljsko delovanje. — Bitka ob Sommi je bila včeraj posebno ljuta. En močni sunek okoli 20 angleško-francoskih divizij obrnil se je po najhujšem povišanju ognja zoper fronto med A n c r e in S o m m e. Po vroči borbi bili smo skozi vasi C o u r-c e 11 e 11 e, M a r t i n o n i c h in F1 e r s nazaj potisnjeni. C o m b 1 e s se je proti močnim angleškim napadom držalo. Bolj južno do S o m m e bili so vsi napadi, deloma šele v bližinskem boju, krvavo zavrnjeni. Južno od Somme od Barleux do Deniscomta je francoski napad isto tako odbit. Za nekatere točke se še bori. — Šest sovražnih letalcev je sestreljenih, od teh eden po lajt- nantu Vintgens, dva - po hauptmanu B o 1 c k e, ki je sedaj že 26. letalo iz boja postavil. — Fronta nemškega p r e s t o 1 o-naslednika. Vzhodno od M a a s e držalo se je bojevno delovanje razven posameznih brezuspešnih francoskih napadov z ročnimi granatami v zmernih mejah. Vzhodno bojišče. Fronta princa Leopolda bavarskega. Nobeni dogodki posebnega pomena. - Fronta nadvojvode Kari a. Samo na ' visočini K a m i e n i e c v Karpatih prišlo je do ljutih infant^rijskih bojev. Drugače je položaj nespremenjen. — VSiebenbiirgenu so Rumuni zgoraj Folgarasa reko .Alt prekoračili. Sevemo-zapadno od Folgarasa seje čez reko došle sovražno oddelke napadlo in nazaj vrglo. Bolj spodaj se je poskuse prehoda preprečilo. Južno-vzhodno od H o t z i n g a bile so rumunske postojanke zavzete in protisunki zavrnjeni. Balkansko bojišče. Po izgubi M a 1 k e N i d z e so šli Bolgari v novo pripravljeno obramb eno postojanko. Ponovljeni srbski napadi proti Moglena -fronti med Požarom in visočino P r e s 1 a v o so se izjalovili. Vzhodno od V ar d ar j a nič novega. Prvi generalkvartirmoj ster Ludendorff. Zračni boji na zapadu. Avgusta meseca sovražniki izgubili 78, Nemci pa le 17 letal. W.-B. Berlin, 16. septembra. O uspehih zračnih bojev na zapadni fronti v avgustu leta 191.6 dobimo sledeče poročilo iz uradnega vira : Angleški in francoski letalci so izgubili skupno 78 letal; od teh jili je padlo 49 v naše roke in siggr 31 angleških ter 18 francoskih ; 28 letal je bilo na oni strani sovražnih črt sestreljenih, eno pa prisiljeno, da se spusti doli. Nemške izgube znašale so v istem času 17 letal pred in za sovražno fronto. Ogromne izgube Lahov in Rusov. Avstrijsko uradno poročilo od nedelj e. K.-B. D u n a j, 17. septembra. Uradno se danes razglaša: Vzhodno bojišče. Južno-vzhodno od HOtzinga isvršile so honvedske kom-panije in nemški oddelki uspešni sunek. Drugače ob fronti proti Rumunski ničesar posebnega pomena. — Ob r u s k i fronti porabil je nasprotnik včeraj zopet nenavadne napore, ; da bi pretresel črte zaveznikov. Boj se je odločil povsod v naš prid. — Fronta nadvojvode Karla bila je v „kotu t r e h d e ž e 1" južno-zapadno od D o r n a W a t r a, med Capulom in C z e r n o Horo, severno-zapadno od prelaza Jablonica severno od Dobrudša. Kakor je razvidno iz uradnih poročil, zapričele so združene nemško-bolgar- sko-turške čete uspešno ofenzivo proti Rumunski in to v večinoma od bolgarskega ljudstva naseljeni pokrajini Dobrudša. Povelje teh Čet ima znameniti nemški feldmaršai pl. Mackensen. Uspehi ofenzive so v tem kratkem času že naravnost krasni. Združene čete zavzele so trdnjave Tutra-kan in Silistrio ter dosegle odločilno zmago, ki je južni del rumunsko-ruske armade povsem uničila. Zadnja po- Stanislava, ob N a r a j o w k i in južno-vzho «od Brzezany od mnogo močnejših i padena. Sovražni napadi so končali -j ven nekega neznatnega krajevnega di pri Lipnica Tolni — povsod za Ruse 8 nim neuspehom. — Isti uspeh pokazali so ražni napadi proti med Zborowoff zgornjim S e r e t h o m pod poveljem geni Eben borečim se zveznim bojnim silam made B ö h m - E r m.o 11 i. Sovražnik U] hvala uspešnemu skupnemu delovanju terije in artiljerije povsod popolnoma Glavni udarec hoteli so Rusi zapadno] Lucka proti armadi Tersztyans vršiti, proti kateri so vrgli tudi zopet ni napolnjene gardne divizije v boj. V n številnih valovih razdeljene skočile so množice med P u s t o m y t y in Z a t u; vedno zopet na od generala pl. Marwi| poveljevani oddelek. Sovražne kolone ra so se večinoma že pred našimi obranil • Kadar se jim je posrečilo, na posai točkah v naše postojanke vsiliti, bile ; protinapadu zopet vržene. Bojišče je od mrtvih in težko ranjenih Rusov. Razi malo število vjetih priča o ljutosti, s i se je borilo ; naše izgube so razmeromama Italijansko b o j i š č e. Na kraj i visoki planoti nadaljevali so Italijani >t 'napade dan in noč. Naša fronta] : ostala n e o m a j e n a. V severnem odj ! ku opešala je moč nasprotnika po mnfl brezplodnih sunkih. Najljutejša jejbilao med L o k v i c o in kraško skupino ]i I vzhodno doberdobskega jeze Vkljub temu, da je sovražnik proti t frontnemu kosu nepretrgano sveže sile i ter je zamogel deloma v naše črte v* odločil se je bližinski boj vedno zopet v naših čet, med katerimi se je inf. reg. Sil posebno odlikoval. Izgube Italijanov so razrnal njih vporabi množic na ozkem napadal« prostoru skrajno visoke; tako se je izkrvl velo edino v borbi za omenjeno kraško! pino sedem sovražnih r e g i m e ntj ; — Ob fronti severno Vipave do Krn* artiljerijski boj na živahnosti pridobil. Vi delku F 1 i t s c h a napadel je sovražnik bij j uspešno po močni artiljerijski pripravi Vri ! Ravelnik in R o m b o n. V Fassaj ! al p ah bilo je več poskusov Italijanov.pri i na C o 11 o r a n d o, preprečenih. Južno-vzhodno bojišče, M : in kr. četah nobene spremembe. Namestnic generalštabnega i pl. Höf er, fml. Letalni napad na Mestre. • K.-B. Dunaj, 17. septembra. Uradno danes razglaša : Dogodki n a m o r j u. Brodovje pomorskih letal je v noči 16. na 17. septembra želežniške naprave 20 HO 'Kiti * UpsnesfCJ0 Jrsitoheni fs/uf Ksldaršs^m. Babadagh" Dfäny xerabu\ run r SKšM Ooidnv Tatar« Ts an do/ BUKARCSf^p^g h ^ v o-Q v Visoki svet, ki so ga tvorili plenilci, in ga kolikor mogoče glede kakovosti dvigne, ; je ruski senat potrjeval. Okrožne uradnike je »rži štajerska kapljica svojo zasluženo j moral potrjevati ruski guverner A kmalu so ime. Zato je treba, da se izvrši trgatev ¡ odpravili tudi Visoki svet, leta 1834 so p repo strokovnjakih navodilih, vestno ! povedali rabo deželnega jezika v pisarnah m 10 Mi smo vedno zastopali poštene I pri sodnijah, leta 1837 so pa jeli preganjati našeoa ljudstva in bodemo vsled tega ! tudi cerkev. Leta 1859 so odpravili deželni e .....jezik z licejev, takoj nato so prepovedali uvoz rumunskih knjig in časnikov. S tem je bilo samostojno življenje Rumunov v osvobojeni Besarabiji takorekoč docela zatrto. Tudi poznejše liberalne reforme narodnostne posebnosti. Leta 1871 je Rusija postavila krono svojemu „osvobojevalnemu delu", ko je Kiše-siuzoo m njegov* nnau» o, , nevski škof v duhovnem semenišču v Kišene- s0 izbrala, da je - pozabila na za- vu, kjer se izobrazuje vsa duhovščina iz de-) zvestobo. Pričela je ljubavno razmerje žele, odpravil pouk rumunskega jezika. txo-im trénskim felclveblom. Samoumevno ¡ jenci so morali govoriti ruščino, rumunsko ljubezen pridno Julčko mnogo denarja ! cerkveno petje, celo zvonenje je odpravil in ■ denar pa je jemala iz moževe bla- } leta 1875 so ustanovili tudi po samostanih ¡.Slučajno je prišel mož pravočasno do- j ruske šole. Enako je ravnala Rusija z onim in je napravil Julčkmem veselju kratki ¡ delom Besarabije, ki ga je dobila leta 1878, e; komandiral ji je „rechts um, marš« in konec konca je bilo, da je postala Bes-»varil vse ljudi, da naj ji ne posojajo ! arabija navidez prava ruska pokrajina, fo aria Tako je prav ! Julčka naj le živi i mestih se Rumuni še upirajo porušenju, po ¿'ljubezni, dokler to gre: vsak pošten i deželi pa tudi niso Rusi dosegli svojega ñafia bode vedel, kaj ima o taki ženski ¡ mena. Zato pa stoje ti Rumuni na jako nizki M Da bi le vsi možje, katere nesramne kulturni stopnji. Statistika pravi, da tam ne "" zna čitati in pisati 80 odstotkov prebivalstva; le 17 odstotkov moških in 4 odstotki žensk, pia ruuuisRd ------------------ ~ , znajo oboje. Leta 1912 ^ «lavila Kusi.ja sto- smo že v zadnji številki poročali, i letnico osvojitve Besarabije. TI istega dne so bii Delavecpiše onjej sledeče: V noči j bili časniki v sosedni Rumuni)! črno obrob-na 6. septembra je 'povzročila v trbo- I ljeni in v Bukarešti so razobesili črno zastave, ton rudnika eksplozija jamskih plinov _ In zdaj ? Zdaj so podkupljeni rumunski mi ■ • • nistri s svojim kraljem lastni narod ruski ti- j ------ „.. likom s pošteno resnico na roko šli še enkrat: ne prenaglite se s trgatvijo, poslušajte hujskače v in izvršite trgatev 80 ter umno ! Več prihodnjič, čedna Ženska. Na Breg u pri Ptuju imel i Matija G r u b e r, čistilec čreyes, prav i podjetje. Moral je pa kot črnovojnik v ko službo in njegova mlada ženka si je -» v* ■ .....—-i sleparijo, tako odločno red napravili. |! - to je edino pravo povelje. Velika rudniška nezgoda v Trbovljah. O tej rodo. Zgodila se je nezgoda v postran rovu zapadnega revirja, kjer je delalo raniji prodali radarjev. Kako je pravzaprav nastala ne- j h} se najbrže ne bo dalo dognati, me-ipa, da so prodrli plini najbrže iz sosednih k, ter da je bila ali katera varnostna tika pokvarjena, ali pa jo je kdo delavcev il popravljati in so se pri tej priliki vneli Komisija namreč trdi, da so bile vse jetne naprave v popolnem redu. Ker je lozija vse razbila, se z gotovostjo pač ne moglo dognati pravega vzroka, ki ga Spomin. Iz Prage se „R. D. V." piše: Nad ..Marienschanze" stoji krasna vila m irtin Vrabič, sin prejšnjega, še le 3 mesece šnjen. Franc Ban, oženjen, oče G otrok, Zavrl, neoženjen, Anton Drnovšek, njen, oče 4, otrok, Anton Graber, neože-Franc Hribar, oženjen, oče G otrok. V co sta bila prepeljana Gačnik in Bre-,]k, ki sta se bila ob nezgodi slučajno oliko oddaljila, in so jih plini le omamili, ista iz vse nevarnosti. V Trbovljah se že časa ni zgodila večja nesreča in sedaj [obiskala usoda kopico rudarjev in njih fee s svojo bridko roko. — Dne 8. sep-sbra popoldne se je vršil pogreb šestih isrečencev, sedmega, Drnovška so pa pre-v Kotrdrež v Zagorje v njegov rodni Kako je Rusija Rumune „osvobodila". Ru-lija se je oklenila Rusije, da bi z njeno gleda ponosno preko Moldave na mesto. Vesele slavnosti se je praznovalo enkrat v tej kneževsko urejeni hiši, mogočne osebnosti iz vseh dežel, ki stoje zdaj z našo domovino v boju, so prihajale in odhajale. Zdaj je ta hiša zapuščena in od oblasti zaprta, ker je bil njen lastnik, poslanec dr. Kram ar ž zaradi na-„muuiu u^aao, ~ , vadne veleizdaje na smrt na vešalah obsojen o razlaga vsak po svoje. Nezgoda se je j Najvišja mesta v državi so stala temu mozu a in žrtev pri tej nezgodi je sedem odprta - saj je vžival polno zaupanje ta-aiev, ki so bili usmrčeni. Nesrečne žrtve j kratnega namestnika; on pa,je vse odbil, Ker 4e nezgode so: Jožef Vrabič, oženjen, je hrepenel le po enem: biti avstrijski^posla-p ° nik v Petersburgu. Tja se je zlasti od Kra- marževe žene, hčerke nekega ruskega generala, „diplomatske" niti plelo. V veliko srečo avstrijska vlada to rusko hrepenenje dr. Kra-marža ni izpolnila ... Oddaja žita. Okrajni žitni nadzorniki m komisijonarji so dobili za preračunanje oddaje žita vojno-žitno-prometnemu zavodu sledeči ključ : Od pridelanega žita se računa 20 % žita za seme. 182 kg za prehrano vsake osebe na leto. Pri žitu se v teh 132 kg vračuna eno tretjino (44 kg) pšenice in rži, eno tretjino ječmena in eno tretjino koruze. Ako pa ima na primer kdo samo pšenico in koruzo, se za domačo uporabo računa vsakega polovico. Letos se bo v večji meri kot doseda j upoštevalo tudi dninaije. Lansko leto so, kakor nam je znano, mnoga okrajna glavarstva dninarje iz števila kmetskih delavcev črtala. Letos pa se bodo dninarji računali po sledečem ključu: Ako rabiš celo leto vsaj 180 dninarjev, t. j. ima preu seoo, usuuu „ — ako je eden ali več dninarjev vsaj 180 dni V ruski državi zatirajo vsa delal pri tebi, se računa tako, kot bi miel oóio osvobodila" Rumunce v Siebenbiir Pri temu je Rumunija popolnoma po rjla, kako ima Rusija navado „osvobojevati" srav ima pred seboj usodo Rumunov v Bes skozi celo leto vsak dan enega dninarja na hrani. Ako pa je dnine več kot 365 dni, se računata dve osebi. Za vsakih 865 dni se računa po en dninar. Vzamimo primer: Kmet je pridelal 800 kg pšenice, 800 kg ječmena, 500 kg rži in 1200 kg koruze, t. j. skupno 2800 kg žita. Za seme se mu mora od tega pustiti vsaj 560 kg. Ker ima 6 stalnih ljudi na hrani in znašajo dnine na leto 550 dni, se mu računa 6 in 2, to je 8 oseb vsak dan. Za vsako osebo si sme obdržati za celo leto 132 kg žita, to je 105G kg. Ako se k temu prišteje 560 kg za seme, znaša količina žita, katere se mu ne sme odvzeti, 1616 kg. Oddati mora po tem računu 1184 kg žita. Ako bi se torej komu predpisalo preveč žita za oddajo, naj napravi ugovor na okrajno glavarstvo in naj se sklicuje na ta ključ. Glede oddaje ovsa je pa drugače. Shraniti se ga sme samo 20 % za seme, a ves ostali oves pa se mora oddati. Le kdor ima konje, si sme za enega konja na dan odračunati 1 kg t. j. za celo leto 365 kg.. Drobiža je pričelo primanjkovati; pri mnogih ljudeh je sicer tudi večji denar izginil, ali na to se noben vrag ne ozira. Drobiž pa je zaradi tega izginil, ker so nekateri ljudje tako vnebovpijoče neumni, da skrivajo krone, goldinarje, grošičke in „zeksarje" iz tega ali onega domišljenega ter izmišljenega vzroka. Posledica tega je, da primanjkuje v splošnem prometu potrebnega drobiža. Ljudje so ravno — revni na duhu. Slavna oblast v splošnem take pojave ne opazuje, ker ima preveč opraviti z raznimi odredbami ter naredbami. Ali ljudstvo opazuje pomanjkanje drobiža. Ker pa je avstro-ogrska banka v zadnjih časih izdala mnogo več drobiža nego preje, je dokazano, da gotovi bedasti ljudje drobiž skrivajo. Kaj imajo ti ljudje od tega, je pametnemu človeku nerazumljivo. Posledica pa je pomanjkanje drobiža v prometu. Vsled tega so pričeli po raznih gostilnah, trgovinah itd. že 2 kronske bankovce na polovico ali v štiri kose trgati; polovico dajejo za 1 krono, eno četrtino bankovca pa za 50 h. Filijalke avstro-ogrske banke so izjavile, da to sprejemajo. Po našem mnenju pa ima tako trganje denarja več slabih nego dobrih posledic. Ljudje naj bodejo torej pametni in naj ne skrivajo drobiža, ker je oslarija. Ako bi pa posamezni tepci vkljub temu že nabirali krajcarje, groše in krone, potem naj bode oblast tako pametna in naj jim s silo postave pamet v bučo zbije. Kajti vse kar je prav, — neumnost se mora tudi pokoriti resnim zahtevam vojnega časa! Pošiljanje jajc. C. k. namestništvo je spremenilo z ukazom z dne 26. avgusta 1916 določbo namestniškega ukaza z dne 1. junija 1916, ki pravi, da je pošiljanje jajc v kraje izven Štajerskega po pošti in z vozom dovoljeno le, če se doprinese prevozni list od politične oblasti —, v toliko, da je potreben prevozni list le za pošiljanje jajc z vozom. Velike tatvine so se izvršile na državnem kolodvoru v Zagrebu. Tatovi so izvršili tekom leta veliko število vlomov v zaprte tovorne vozove, pri čemur se je pokradlo velike množice kave, sladkorja, vina, pive, moke, koruze, masti, petroleja, bakrene galice, usnja itd. Doslej dognana skupna škoda znaša okroglo 20.000 kron. V zadnjem času se je opazilo, da so železniški uslužbenci usnje za podplate prodajali. Napravilo se je hišne preiskave, pri katerih se je pri železniških uslužbencih našlo velike množine ukradenega usnja in druzega blaga. Sedem železničarjev in več drugih pomagačev pri tatvinah se je zaprlo. Patrijotično delo. Nabiranje m tombola v prid štajerskega sklada za vdove, sirote in invalide, ki se je priredilo pred kratkim v Ptuju, imelo je sledeči uspeh: Darila 2466 kron 34 h, tombola 1488 kron 29 h, skupno torej 3954 kron 63 h. Po odštetju gotovih izdatkov v znesku 400 kron 68 h ostal je čisti dobiček v znesku 3553 kron 95 h. Od tega se je 900 K skladu za vojne vdove in sirote okraja in mesta Ptuj izročilo, ostalo svoto pa nabiralnemu mestu v Gradec odposlalo. Med darovalci je omeniti grofa H e r- h e r s t e i n (500 K), župana O r n i g (večjo svoto in eno svinjo), nadalje veliko število daril c. in kr. trenskega komanda, ki je podarilo večjo množino doma izdelanih Tabnih predmetov. Seveda je zaslužila tudi mestna občina vso zahvalo, ker je pod vodstvom oskrbnika Arbeiter izvršila brezplačno vsa potrebna dela. Mostna godba je pri tomboli, godba c. in kr. bolnišnic v Sterntalu pa v mestnem parku svirala. Vsem gre lepa zahvala! 30.000 kron ukradenih. Odvetnik Alojz Salvi v Z a d r u skril jo plehnato škatljo s 80.000 K pod drvami v klot. Njegova, dekla .Tohana P o k r a j a c mu je denar pokradla . Ukradeno škatljo z vsem denarjem so našli pri neki sestri tatice. Da more en odvetnik tako zarukan biti, da denar v kleti skriva, je pač čudež! Vojni oderuhi. Pod sumom sleparije in prekupčevanja sta bila na Dunaju aretirana direktor družbe Reklame-Union Henry B o n o y iz Straszne na Ogrskem in agent Albert Kolin; oddali so ju deželni sodniji. Firma „Präzis" kupila je od Kolina koncem julija en in pol vagona žajfe-po 7 K 18 h za eno kilo. Vk4jub temu, da je kupec pogoje držal, ni dobil ne blaga no naprej pla-čene svote. Ko firma ni mogla priti do svojega denarja, napravila je kazensko naznanilo. Zdaj se je dognalo, da jo bil Kohn žajfo malo preje od direktorja Bondv kupil in sicer po 7 K 15 h za kilo. Kohn je bil plačal Bon-dyju 10.000 K naprej, pa tudi on ni dobil blaga. Bondy zopet je bil kupil žajfo po 7 K za eno kilo. Kupčija je bila napravljena en dan pred nadaljno prodajo na Kolina in Bondy je bil naprej plačal 7500 K. Ali je bila žajfa sploh kje, o tem se nobeden teh čudnih prekupčevalcev ni zanimal. Trgovska zbornica v Zadru — razpuščena. Trgovinski minister je trgovsko in obrtno zbornico v Zadru zaradi prekoračenja njenega postavnega delokroga razpustil. Nadaljno delo zbornice upravljal bode neki vladini komisar, kateremu bode strokovnjaški svetovalec ob strani stal. 16-letni tat. Dne 9. t. m. je iz mariborske ječe 16-letni kaznenec Andrej Stibelj pobegnil. Še isti dan izvršil je vlom v Zwei-ningu, kjer je ukradel 60 K, nabasani revolver, moško suknjo, par čevelj in hlebec kruha. Na svojem begu prišel je v okraj Marenberg in je izvršil tudi tam dva vloma. Dne 13. t. m. pa se je posrečilo orožnikom, da so mladega zločinca vjeli. Bavarski generalkomando proti vojnim oderuhom. Nadomestni generalkomando 1. bavarskega armadnega köra v M ü n c h e n u je sklenil, da vzame boj proti vojnim oderuhom v lastne roke. Komando bode po vsakem vtemeljenem naznanilu vojnim oderuhom takoj kupčijsko pravico odtegnilo in njih trgovine zaprlo, vse blago pa zaplenilo ter v prid občine razprodalo. Kupčijsko pravico se takim oderuhom ne bode več nazaj dalo in tudi imena oderuhov se bo brez ozira na njih osebe objavilo. 3000 rib zastrupljenih. Ribškemu najemniku Adolfu P e r s i c h v Celju bilo je pred kratkim iz njegovega potoka okoli 3000 rib (forel) zastrupljenih. Zločin jc izvršil gotovo kak zlobni ribji tat. Veliki sejem z žrebeti za ptujski okraj se vrši v torek, dne 3. oktobra 1916, na mestnem živinskem sejmu v Ptuju. Ker so cene za žrebeta sedaj jako visoke in se bode sejem vsled naznanil v raznih časnikih gotovo tudi od kupcev iz Zgornje Štajerske, Nižje-Avstrijske, Koroške in Kranjske obiskalo, se posestnike vabi, da svoja žrebota zanesljivo na ta sejem pripeljejo. Kakor znano, velja zdaj krošnjarska prepoved, to se pravi : ne sme se žrebeta od hiše do hiše, od posesti do posesti kupovati; zato jo pričakovati, da vsak pametni k o nje rejec v tem okraju na ta sejem svoja žrebeta prižene. Šola Legat v Mariboru (zasebno učilišče za stenografijo, strojno pisanje, pravopisje, računstvo itd.) Opozarjamo cenjene čitatelje še posebej na ta izborni zavod. Prospekti so ravnokar izšli in se jih dobi brezplačno od direkcije, Maribor, Viktringhofgasse 17, I. nadstropje. Več glej v inzeratu našega lista. Neposredni davki. V 4. četrtletju 1916 postanejo neposredni davki na Štajerskem dotekli oziroma plačni v naslednjih dnevih: I. Od zemljarine, liišne-razredovine in najmarine ter od 5 odstotnega davka od najemnine onih poslopij, ki so prosta najmarine: 10-mesečni obrok dne 31. oktobra 1926. 11-mesečni obrok dne 30. novembra 1916. 12 - mesečni obrok dne 81. decembra. II. Od občne pridobnine in pridobnine podjetij podvrženih javnemu dajanju računov: 4. četrtletni obrok dne 1. oktobra 1916. III. Od rentnine in dohodnine, v kolikor se ti davki ne pobirajo na račun državne blagajnice potom odbitka po osebah oziroma blagajnicab, ki izplačujejo davku podvržene prejemke, 2. polletni obrok dne 1. decembra 1916. Dokler ni predpisana davčna dolžnost za tekoče leto, mora se plačevati davek po odmeri preteklega leta. Ako se ne plačajo davčni obroki najkasneje 14 dni po plačilnem roku, morajo se plačati tudi zamudne obresti od državnega davka in deželne doklade, če presega celotni državni davek dotične davčne vrste 100 K. Če se davki in doklade no plačajo v 4 tednih po preteku plačilnega roka, iztirjajo se z zamudnimi obresti vred izvršilnem potom. Plačevanja zvrše se lahko tudi pri vsakem c. kr. poštnem uradu v nakaznem prometu poštno hranilnega urada. Pohvalno priznanje vojaškega poveljstva Gradec bilo je izrečeno stražmojstru R. S p i t-z e r in Antonu U h e r armadnega trenskega vojnega depota št. 6, feldveblu Leopoldu T r u s c h n i g g in rez. rač. podčastniku 1. razreda Rudolfu K n e c h 11 nadomestne kom-panije pijonirskega batajlona št. 3, nadalje računskemu podčastniku 1. razreda Jožefu B e d n a r trenskega nadomestnega depota v Ptuju za njih pridno in pogumno zadržanje pri nekem požaru dne 5. julija 1916. Za 70.000 kron žita zgorelo. Dne 11. t. m. zvečer izbruhnil je pri E g e r u na Češkem v gospodarskem poslopju graščaka Antona Schmelzer ogenj, ki je vpepelil shranjenega žita za 70.000 kron. Vzrok požara ni znan. Požar. V gospodarskem poslopju posestnika Johana S t u r m v Kollegu na Koroškem Grške zmešnjave. Na Grškem so zopet velike notranje politične zmešnjave. Dosedanja vlada z mi- nisterskim predsednikom Zaimis, katerega sliko prinašamo, je odstopil. Ali tudi nova vlada gotovo ne bode zmešnjave spremenila. — Obenem prinašamo sliko bivšega grškega ministerskega predsednika Veniselos. Ta možakar, ki je podplačan od fran-cosko-angleškega zlata, spada med najstrastnejše hujskače proti nam in našim zaveznikom. V zadnjem času pa je tudi med grškim prebivalstvom /'/•'-^—ržs/^/rrlfm;S'?/0S mnogo vpliva izgubil. Mož je največ kriv žalostne usode grške njegove domovine. nastal je ogenj, ki je vpepelil poslopji žitno žetev, kmetijskimi stroji in orožjem I vso živino. Nesrečni posestnik ima za 3 kron škode, medtem ko je le za 3000 zavarovan. Nezvesta žena. Iz Feldkirchenil Koroškem se poroča: Neki pri tukajšnjen vinskem depotu nastavljeni rojeni Štajeg vedel je iz pisma svojega brata, da postala njegova žona nezvesta. Posledica i je bila, da se je napil in potem ustrelil,] Na Švedskem so v nekaterih ljudski] lah vpeljali nemščino kot učni predmet,j so izpoznali njen pomen. Cene stročnicam. C. k. namestnici določilo najvišje cene za nadrobno stročnic. Cene znašajo za one občine, 8 žijo ob železniški ppstaji, ali so oddaljene] najbližje železniške postaje 3 km. za 89 v za grah 1 K 21 v za 1 kg. Vj krajih, kjer znaša oddaljenost od naj' železniške postaje do 10 km, se cene za 1 v, v občinah pa, ki so še bolj odda od železniške postaje (torej čez 10 km celem 3 v. Te cene stopile so v veljavo 10. septembra t. 1. Po tem času je na način prepovedana prodaja za višjo ki Razburjenost zaradi domačih mlinov. C. oblast pustila je mline vsled potrebne koi začasno zapreti, obenem pa tudi domaČeinj ne mline („žrmlje") zapečatiti. O tej zadevi.] je za naše prebivalstvo velevažnega smo hoteli že v zadnji številki izpregovo Ali takrat nam je slavna cenzura to na način zabranila. in „Štajerc" je imel fus." Ljubezni vej ša pa je bila mam cenzura s „Slov. gospodarjem", ki je gol že pretekli teden to stvar prav s vol raztolmačiti. „Slov. gospodar" pa je v članku marsikatero neresnico poročal. Po: šem mnenju se pa gre zdaj le zato, ljudstvu celo zadevo pojasni. Kajti lji nahujskati ni težavna stvar, ljudstvo čiti pa je dolžnost poštenega časopisja) Cela zadeva stoji tako-le: V zmislu vi odredb je izdala c. kr. namestnija odlok»] se morajo domači mlini in ročni mlini čatiti, kar se je tudi večinoma že Izjeme so dovoljene le za kraje, ki so v gorovju, ki imajo slabe transportne do večjih mlinov in pri katerih je d< mlin torej neobhodna potreba. Te izjeme] sme priznati le oblast sama. Okrajni ni gosp. O r n i g in c. kr. okrajno glavarstvo] Ptuju sta z ozirom na razmere v ptuj okraju takoj in v interesu ljudstva vala. Posrečilo se jima je, da se je zati domačih mlinov za gotove kraje razvelja* V Halozah in v Rogaškem okraj s o „ž r m 1 j e" prost e. Morda se bode moglo doseči to tudi za druge ednake Hvala gre v prvi vrsti omenjenim gospodoi Ptuju, da so za sedaj vsaj toliko dosegli! tem, da to poročamo, pa hočemo še nastoj proti gotovim hujskačem, ki ljudstvo v nesrečo. Prosimo kmete v njih lastni da naj se ne razburjajo in naj ne trgajo čatov raz „žrmelj". Vsakdo, kdor se cesarski oblasti ali kdor raztrga cesarski čat, zamogel bi biti hudo kaznovan. Ne dujte si sami! Čujemo, da so v gotovih ki razburjeni ljudje pečate trgali, zdaj pa da: izgovarjajo na otroke. To ni noben izgof „žrmlje" niso otroška igrača in stariši čine njih otrok odgovorni. Kmetje in ks tiče! Pomislite posledice in ne upirajte postavi, ker bi bile posledice za vas žal To vam svetujemo kot kmetski prijatelji! Vojno-vjetih Rusov za kmetsko delo v katerih krajih ne dobijo ali pa se jim jih celo odvzelo. Opozarjamo, da je najbolje, se obrne domači občinski predstojnik na veljstvo ruskih taborišč. Dobi se pa tudi konvalescente-vojake za kmetsko delo. 01 se je na „Landes-Vermittlungs-Arbeitsstt Gradec, Mehlplatz, oziroma pri ptujski glavarstvu na g. dr. Steffan. Loterijske številke. Gradec, 13.septem. 1916 : 61, 37, 29, 19, Trst, 20. setpembra 1916 : 85, 9, 11, 52, Gospodarske Letni in živinski sejmi na Štajerskem. ivezdic so letni in kramarski sejmi; sejmi zaznamo-lico (*) so živinski sejmi, sejmi z dvema zvezdicama (** pomenijo letne in živinske sejme. Dno 25. s e p t e m b r a v Modriachiu**, [Voitsberg; v Obenvolzu**; v Šmartnern**, Slovenjigradec; v Remšniku**, okr. Ma-;; v Slovenski Bistrici**; v Feldbachu**; Eroiaiach; v Ernovžu**, okr. Lip niča; pri [Trojici*, okr. Sv. Lenart v Slov. gor.; v Biči*; v Saala**, okr. Voitsberg; v Grat-k okr. Graška Okolica; v Irdningu*. j Dne 26. septembra v Gradcu (sejem >no živino); v Marijinem Celju*; v (svinjski sejem). [Dne 27. s e p t e m b r a v Sv. Urbani*, v Mariboru*; v Imenem (svinjski ), okr. Kozje; v Ptuju (svinjski sejem). Thie 28. septembra na Bregu pri i (svinjski sejem); v Gradcu (sejem s o živino). Dne 29. septembra na Vranskem**; [Mskirchenu**, okr. Voitsberg; v Voits-v Ubelbachu, okr. Frohnleiten; v iju**, okr. Kozje; v Passailu**, okraj [iz; pri Št. Rupertu*, okr. AVeiz; v Schaf-)kr. Friedberg; v Grafendorfu, okr. H ar t-v Seckau**, okr. Knittelfeld; v Šošta-f; v Marenperku**; v Rottenmann**; v tu**; pri Sv. Lovrencu na Dravskem okr. Ptuj; v Riogersburgu**, okraj 3h; v Št. Michaelu, okr. Leoben; v ittenu**, okr. Ar vež; v "VVildonu**; v 3u (svinjski sejem); v Gradcu (sejem lo klavno živino). [Dne 30. septembra v GrObmingu*; žicah (svinjski sejem). [Dne 1. oktobra v Hieflau, okr. Ei- Dne 1. oktobra pr. Sv. Sovrencu, okr. v Hirschegg-Reinu**, okr. Voitsberg; v iibergu*, okr. Miirzzuschlag; v Walters-* okr. Hartberg; v Ilzu (sejem s hme-okr. Fiirstenfeld; v Aflenžu; v Ranten*, Murau; v Ormožu*. Ruski napadi sc povsod nadaljujejo in so bili povsod zavrnjeni. — Italijansko in j u ž n o ■ z a p a d-no bo j išče: Položaj je nespremenjen. Nemško poročilo. K.-B. Berlin, 21. septembra (W.-B.). Boji na zapadu in vzhodu se povsod nadaljujejo. — V Do-brudši stoji boj. Ure na nanestnik niso drage. Dobite jih že od K 6-— naprej pri znani f. ur (Max Böhnel, Dunaj IV., Margaretenstr. 27/51. Originalni fabrični cenik na zahtevo zastonj in pöStnine prosto. Neuničljivo 351 Gobe mlade in lanske se kupuje. Ponudbe z vzorcem pod „Pilze" na upravo tega lista. Sadje vsake vrste kupuje po najvišjih cenah ! kantiner J. Drevenšek, ! Sternthal. Karta zadostuje. H77 Franz Schönlieb tovarna orožja in izdelovalnioa finih pušk, Fe r I ach (Borov-Ije) na Koroškem. )ovedi za izkoriščanje zrnskih odpadkov. 1. Na vsaki strani ali pri malih strojih pod vsako Imlat lnice deni posodo, da naleti v njo plevel, smeti, zrnje itd. ločeno drugo od drugega. 2. Med plevami ne sme biti zrnja, ker se pri krm-tc ne porabijo. Skrbi torej, da se med plevami ne zrnja. 3. Pleve, plevel, drobno zrnje, sploh vse odpadke skrbno na suhem za zimski čas in jih porabi po ¡kakovosti. •4. Pomisli, cela zrna pridejo zopet z blatom ne-tijena in navadno še kaljiva na gnojišče in potem potem pa imaš zopet setev polno plevelnih [& Zniske odpadke toraj zdrobi, predno jib pokrmiš. 6. Drobna zrna se ne zdrobijo tudi v mlinu za tljeoje. 7. Predno drobiš zrnske odpadke, odstrani rožiček Kije ga iekamar I), pa tudi pesek in prah tčr drobna : slednja dobi perutnina. 8. Mnogih plevelnih rastlin seme je strupeno, toraj ijzrnskih odpadkov živini le malo naenkrat; zlasti ■ previden pri molzni in breji živini. 9. Tuintam se izplača odbrati to ali ono vrsto seji in zrnskih odpadkov, zlasti oljnata zrnja, recimo 10. Ne misli, da to ali ono nima prav nobene kosti. Vse ima svojo vrednost, če se le potrudiš pri-ia izrabiti. r--- ' **""" ' [Zadnji telegrami. C. k. kor. in brz. urad.) | Avstrijsko poročilo. K.-B. D u n a j, 21. septembra. )ti R u m u n o m : Južno od Pe-my smo t udi visočine na obeh neh Vulkan-prelaza zasedli. — t Ofer ali majers z 8 ali 4 delavskimi močmi se z 1. novembrom t. 1. sprejme. Ponudbe na Otto Schwarschnig, J Majšperg pri Ptuju. j Les pravega Kostanja ! kupi v vsaki množini | najbolje Alex. Rosen-! berg, Gradec, Annen-strafie 22. 384: Direktni nakupni vir za moderne lovsfce puške Reparature, prenaredbe, strokovnjaško, zlasti nove cevi z nedoseženo sigurnostjo strela in nova kopita najcentje. 329 Ilu8trovani cenik brez stroškov. Žveplo za sode se dobi v medicinalni drožeriji „zlati križ" v Ptuju (preje Weg-schaider). 368 je kolesje|Sultnerjevih ur. kajti sestavljeno je le iz najboljšega materijala najskrbneje. Dobra Suttnerjeva ura traja pri veščem ravnanju^z njo^dalje nego tri navidezno „cene" bazarske ure. Stev. 1316. Lepa ura na pendelj..........K 10 50 „ 1325. Ura na pendelj, gre 14 dni........ 20'— „ 1360. Lepa stenska ura..........„ 4-80 „ 1376. Fina ura kukavica...........» 17'— „ 1203. Dobra ura-budilnica........... 3 50 „ 1204. Ura-budilnica s kazalcem za datum . . . „ 5 — „ 1216. Fina ura budilnica .......... » 7 80 „ 410. Roskopf-žepna ura, nikel........» „ 513. Tula-nikel-ura, dvojni mantelj......» „ 1512. „Zenithu-nikel-ura, 15 rubisov...... „ 781. Srebrna Tula-ura, dvoini mantelj . . . . „ „ 1546. Usnjati zapestnik s srebrno uro . . . . „ „ 916. Srebrna verižica, masivna......... „ 989. Srebrni pri ves k, masiven......... „ 1022. Srebrni rožni veuec........... „ 114. Duble zlata vratna verižica........ „ 463. Duble zlati križec ...........„ „ 212. Srebrni prstan z lepim kamenjem . . . . „ po povzetju ali naprej-pošiljatvi denarja. Za kar ne dopade, denar nazaj. Tipflfn ure za ?0SP°^e 'n dame, verižic, prstanov, predmetov lldULo za kinč iz zlata in srebra dobite v bogato ilustriranem kresnem cenifcu, ki se pošilja zastonj in franko, krščanske svetovne razpošlijalnlce 330 H. SuttnerT Ljubljani vol; Firma nima nobene filijalke. — Lastna fabrika ur v Švici. Svetovno znana vsled dobave najnatančnejših ur. 9-80 26-25 21-17 — 3-20 1-50 570 5-80 1-50 1-20 Sodar 374 za popravila vinskih sodov v akordu pri dobri plači se sprejme. Pugel & Roßmann, veletrgovina z vinom, Maribor, Sofienplatz. Viničar za Franu z 2 ali 3 delavskimi močmi se sprejme do 1. novembra t. 1. in Se tudi dalje ; morajo biti trezni ljudje in pridni delavci za malo viničarijo; izvzete tudi niso same ženske; piše se lahko ponudbe na Fram, M. K. št. 250. Posestvo z viničarijo i v Halozah pri Ptuju se poceni proda; okol | 26 oralov, m. nj. 4 orali amerik. trsnega na S sada, 10 oralov visokega gozda za podirat j (smreke, bukve, hrasti, bor), 12 oralov trav-| nika, njiv in paše, sadonosnik. Vpraša se pri Ludmili VVegschaider v Ptuju. 390 j Važno! pOZor gospodinje! Važno! | Ako želite z malim trudom sneženo belo in poceni prati, naročite si takoj nadomestilo mila „Nozon" (postavno zavarovan); se pošilja z navodilom en zavoj (12 zavit.) za 5 K 50 h, ki zadostuje za 4 kg sedanjega slabega in dragega mila. Blagovolite poskusiti. J. Krhlanko, zastopnik tovarne Hodoše, Ptuj. 391 Šola Kovač-Engelhart v Mariboru ob Dravi, zasebni učni zavod za stenografijo, pisanje na stroju, pravopisje, obrtne spise, računanje, knjigovodstvo, prostoroslovje in lepopisje. Začetek poluietnih tečajev v nedeljo, dne 1. oktobra 1916 ob 9. uri dopoldne v Mariboru, Schmiderergasse 26. Prospekti dobivajo se brezplačno v knjigarni Scheidbaeh ali pri strokovnem učitelju M. Kovač v Mariboru, Kai-serstrafte 8. — Najtemeljitejša izobrazba po najnižji ceni za vsako trgovsko pisarno. Koncem tečaja razdele se spričevala in posreduje se za službo. 392 se išče za takojšnji nastop službe pri dobri plači in hrani. Gostilna in mesarija Johan Heller na Bregu pri Ptuju. 388 zdravega sadja za prešatž (jaboljka) Nemške ponudbe je vposlati na firmo 385 F S 1.1. 38G 1 5 ymarjev (za dopisnico) Vas stane moj glavni cenik, ki sc Vam na zahtevo brezplačno dopošlje. Prva fabrika ur Hanns Konrad, c. in kr. dvorni liferani, Brüx št. 1502 »Češko). Niklaste ali jeklene anker-ure K 6, 7, 8. — Vojne spominske ure, nikel ali jeklo K 11, 12. — Ar-madne radij-ure, nikel ali jeklo K 12"—. Mas. srebr. Rosk.-anker-rem.-ura K 19, 20. 3 leta pismene garancije. Razpošiljanje po povz. Izmenjava dovoljena ali denar nazaj. ¡tole (Zimmersessel) po 4"—, 5#—, 6"— kron se dobijo t zalogi SLAWITSCH & HELLER trgovina « if in se dobi v vseh špecerijskih trgovinah. — Generalno zastopstvo za ptujski okraj Brata Slawitsch, Ptuj jasteGi S! kauft heurigen Weinmost. Anbote an obige Genossenschaft zu Händen des Obmannes Herrn Ignaz Rossmann. Vinogradniška zadruga, Ptuj kupuje letošnji vinski mošt Ponudbo na zadrugo v roke načelnika gosp. Ignac Rossmann v Ptuju. -376 Veliki sejemzžrebeti Za okraj Ptuj se vrši letošnji veliki sejem z žrebeti v torek, 3. oktobra 1916 na mestnem živinskem sejmu v Ptuju. Ker so cene za žrebeta sedaj jako visoke in se bode sejem vsled naznanil v časnikih tudi od kupcev iz zgornje Štajerske, Nižje-Avstrijske, Koroške in Kranjske obiskalo, se posestnike vabi, da svoja žrebeta na ta sejem priženejo. Vsled krošnjarske prepovedi (to se pravi, da se od hiše do hiše ne sme kupovati) je pričakovati, da bode sejem jako dober. Konjerejci, pripeljite svoja žrebeta! 379 Okrajni odbor ptujski. Načelnik : Jos. Ornig; 1. r. raajer in vin ali viničarka sprejmeta se proti dobremu plačilu za malo vinogradniško posest s sadonos-nikom, njivami, gosdom, v okolici Podlehnika (Liclitenegg) pri Ptuju. Ponudbe pod „Wein-gartenmeier" na Rudolf Gaisser, posredovalnica oznanil v Mariboru. 373 Po najboljših cenah kupuj e stare in nove odpadke sukna (tuh), nogavice iz voljne in pavole, blago iz gumija, vreče, vr-varsko blago nakupni magacin Kojanz Josef, Celje, Neugasse 11. 381 Vsak. lišaj vsake vrste, suh in moker, šupe, lišaj na glavi in bradi, izpuhi na koži, ekcem, izpuhi vsled srbenja, srbenje na koži, kraste itd. zdravi hitro in v najkrajšem času moje tisočkrat preskušeno sredstvo. Ni mazilo, marveč tekoče. Cena z vso poštnino K 4-20. Pristno le po Kosmet. Institut „Sanas", Dunaj VII., Lerchen-felderstrasse 125, 342 Šola Legat v Mariboru ob Dravi (zasebni učni zavod za Stenografijo, strojno pisanje, pravopisje, računanje itd.) Začetek velikih jesenskih tečajev dne 2. oktobra 1916. Prošpekti zastonj po direkciji zavoda, Maribor, Viktring-liofgasse 17, 1. nadstropje. Ure za stranke vsak dan od 11. do 12. ure. 318 Ur§ i «sli i nil® is steklo K 6 Ura na zapestnik z usnjatim jermenom, velika oblika K 6'—, radij K 10'—, mali format K 10 —, 12 —, radij 16 —, 18-—. S precizijskim ankcr-koles em K 24'—. Znamka Cyma K 30*—, Omega 50*—, radij K 10'— več, z varstvom za steklo K 2-— več. — Vojna ura z dobrim anker-kolesjem K 6-—, la kakovost K 10"—, pravo srebro K 20'—. — ¿epne ure-budilnice K 24:-—, radij K 32 —. — Primerni usnjati napestnik K 2 — posebej. Vojna budilnica, zaniklana, 20 cm visoka K 8*—. 3 leta garancije. Razpošiljate v le po vposlanju svote z 1 K za zavoj in porto franko po vsej Avstro-Ogrski m na bojišča po prvi zalogi vojnih ur Max Hötinel Dunaj IV., Margaretenstrasse 27/51. ■ Originalni fabrični cenik zastonj. 287 i iz Portorico in zdrobljene (Bruch) kave. toserá in kavinega zdroba je izborna 1 I mešanica, izdatna, okusna in cen; ena kila 5 kron samo pri ' X Müller, Urad* Raituuncigasse Nr. 12. gSgj?* Poštna razpošiljatev vsak dan. ^ BaHB^HHBIIIII tirata Slawitscli ¥ PtUjU Rentiijiliti ii fagiriiriaui priporočata izvrstne Öivahi® stroje NähmaacMnen) po sledeči ceni: Singer A ročna maiina K 50"— Singer A .... K 60 — 70 — Dürkopp-Singer . K 70 — 80 — DOrkopp-Ringschiff za Šivilje .......K130 — Dtlrkopp-Zentralfaobbin za iivilje.....K Ufr- Dürkopp-Ringschiff za .... K 160'— krojače #?rkopp Zentralbobbin mit ver*enkbar«m Oberteil, Luxusausstattung............. «W»rkopp-Zylinder-Elastik za čevljarji ..... Kinrrra A................. Minora C za krojače in čevljarj«........ Ronrr C za krojače in čevljarje........ peli (Be>tandieiie) za vsakovrstne «troje. — Najine cene no nižj* kakor oovsod in se po pogodbi plačuje tudi lahko na obroke (ratfi) rroiimo, da se naj vsak zaupno do nas obrne, ker soiidnosi j® le tistim znana, kateri ivaje načine ed vas. Cenik brerplačs«. K160—180--K 160-180'-K 120"— K 160— K 90 Ljudska kopelj mestnega kopališča v Ptuju. Čas za kopanjei ob delavnikih od 12.1 ¡ure do 2 ure popoldne (blagajna je od1 12. do 1. ure zaprta}; ob nedeljah ^ffl praznikih od 11. do i2. ure dopoidnil ! knpHj z vročiir. /.rakom. rBrausebad" z rjuho K --70 Priporočljiva domača sredstva, Kitajski želerni Malaga, kapljice za okrepčaniekni[ slabosti in bledičnosti (Bleichsucht) itd; steklenica! Tekočina zaprsa in pljuče. stekl. 1*60, K vel. stekl.240| proti kašlju. tefcki sapi itd Čaj in pilule za čiščenje krrlil vin. — Čaj proti gibtu 1*50 K. —Balzam za giht, a živce stekl. 1'50 K ; izvrstno mazilo, ki odstrani boleti - Bleiburški živinski prašek k 150 K. Prašeit odvajanju krvi v živalski vodi k K 160— Izvirni za podgane, miši, Ščurke k K 150. Razpošiljate» L. Herbst, apottka Bleiburg na Koroškem, i Zagotovljen uspeli Mero zabvalnili pisem * mrli. vpogled na razpolago. polna krasna pr$a dobite pri rabi 365 med. dr. A. Rix kreme za prsa. Oblastveno preiskana in gar. neškodljiva za vsako stan« hitri sigurni uspeh. Se rabi zunanje. Poizkusna doa| K 3 30, vel. doza, zadostuje za uspeh, K 8 80. KoieiiscM. m LaMon DooajlUafciiill Razpošiljatev strogo diskretna. Zalog« v Mariboru: lekarna pri „angelju varuhu", lekarna pomagaj" in parfumerija Wolfram; v Ljubljani lekarna pri „iltts jelenu", v drožeriji A. Kauč, in „Adria-Drogerie." 1 sprej ema, do preklica vsako nedeljo In vsak praznik od 9. do li. ure dopoldne vloge. Ravnatelj stvo t^nil • Vir\ T inkor» Ti«* • W Rlankp«v