Izhaja enkrat na mesec in sicer početkom meseca.	ŽENSKI UST GLASILO ZVEZE DELAVSKIH ŽEN IN DEKLET.			Naroča se pri upravi v Ljubljani, Vošnjakova ulica št. 20.
Naročnina za celo leto 12 Din.		V Ljubljani, 1. maja 1929.	Posamezna številka VSO Din. Za inozemstvo 2 Din.	
Slavnosti 1. maja — prepovedane.
Notranje ministrstvo je z razpisom Pov, J. B. štev. 10077 z dne 17, aprila 1929 naročilo vsem političnim oblastvom, da morajo prepovedati vse prireditve — 1. maja. Ne smejo se vršiti obhodi, shodi, predavanja in koncerti. Prepovedano je razširjanje majskih spisov in letakov vsake vrste. Časopisi ne smejo iziti niti v rdeči barvi tiskani, niti na rdečem papirju. Tudi ne smejo časopisi v svojih izdajah 1. maja pisati za razorožitev in demokracijo.
Delavcem pa je na prosto dano, da 1. maja praznujejo ali pa da delajo, tudi smejo prirejati izlete.
„Svoboda“ zaplenjena !
Danes so se zglasili v Ljudski tiskarni v Mariboru policijski uradniki z nalogo, da morajo zapleniti vso naklado »Svobode« in zapečatiti stavek.
Zaplemba je bila utemeljena s tem; - da nasprotujejo slike in vsebina člankov novemu tiskovnemu zakonu.
V navzočnosti policijskih uradnikov je bil nato stavek »Svobode« razdejan in izročeni so jim bili štirje izvodi preostale »Svobode«. Vse ostalo je bilo že na pošti, kjer je bila gotovo zaplenjena. »Svoboda« je bila tokrat zelo obsežna in tiskana na 88 straneh.
Naše mnenje o združitvi s krščanskimi socijalci.
Zadnje čase se vrši polemika o Potrebi in možnosti združitve in sodelovanja strokovnih organizacij s krščanskimi socijalci. Ker je mnogo naših članic, ki so tudi strokovnoi or-
ganizirane in je tudi ženla, ki ni poklicno zaposlena izven lastnega doma, odvisna od uspehov im porazov delavskega pokreta, si lastimo pravico tudi v našem listu o tem nekoliko spregovoriti in tolmačiti mnenje naših članic ob priliki tozadevnih diskusij.
Res je, da čim; kompaktnoj e bo delavstvo združeno v boju, tem skorajšnja in sigurnejša bo njegova zmaga. Toda za združitev dveh elementov je treba poznati njihov postanek in njihovo bistvo. Me žene, ki smo bile, preden smo postale soci-jalistinje, skoro brez izjeme vsaj pod-zavedno krščansko-socijalno orijentirane, tudi iz lastnih izkušenj lahko presodimo razvoj onih, ki se zbirajo v krščamsko-socijalnih organizacijah.
Javna tajnost je, da so pravi voditelji teh organizacij izključno ton-zirani gospodje. Laiki fungiirajo kot predstavniki organizacij in kot agitatorji. Gorje pa laiku, ki bi se drznil kaj ukreniti iz lastne inicijative in čuta socijalne pravičnosti. Razume se, da zapade preganjanju tudi duhovni gospod, ki bi Kristusov nauk o ljubezni do bližnjega in o dajatvi »cesarju, kar je cesarjevega in Bogu, kar je božjega«, drugače izvajal kot to ugaja njegovim1 predstojnikom.
Kdor le količkaj pozna zgodovino in opazuje svet okoli sebe, ve, da se je in se še dandanes katoliška cerkev postavlja vedno na; stran imovi-tejših slojev, za revnejše moleduje le usmiljenje, ne priznava jim pa dejanske pravice. Vedimo je učita in uči ljudstvo;, da je oblast od Boga, tako, da ljudstvo voljnejše upogiba izmučene hrbte pred svojimi izkoriščevalci in jim; ustvarja nebesa na tej zemlji, dočim: samoi strada duševno in telesno na račun obljubljanega posmrtnega življenja.
Ker so visoki cerkveni dostojanstveniki dobro izšolani diploma tj e, se zna cerkev tudi vedno prilagoditi duhu časa: in sledi vedno oni večini, ki zavzema svetovno oblast.
Tako je nastal tudi krščanski so-cijalizem, ki pa danes še nima razredne vrednosti, ker ga vodi oni razred, proti kateremu, se bojuje delavstvo. Saj je javna tajnost, da je katoliška cerkev s svojimi samostani in ustanovami najbogatejši kapitalist.
Drugače je z marksizmom: Marksistične organizacije so nastale iz delavstva, ki se je prebudilo iz otopelosti k spoznanju krivic, ki jih ustvarja današnja družba in ki si hoče samo priboriti pravice, ki mu po naravi pristojajo.
Marksistične organizacije so mednarodne in medverske. V njih je prostora dovolj za vse proletarce vsega sveta, naj pripadajo katerikoli veri, torej tudi za slovenske krščanske socijalce, ki so prišli dO spoznanja, da ni v skladu z božjo; pravičnostjo, da milijoni ginevajo v bedi ob prenapornem delu, peščica samozvancev pa uganja orgije iz objestnosti v preobilju. Dobrodošli so nam', ako pridejo iskreno in se ume j o pokoravati načelu solidarnosti, kadar se bo šlo za pridobitev socijalnoga zboljšanja. Kakor milijoni drugovercev, tako tudi oni še lahko slede svojim verskim čuvstvom,. Ne moremio se pa strinjati z združitvijo med organizacijami, ker nočemo; biti izigrani na željo kakih zvitih diplomatov iz vrst cerkvene hierarhije.
Nismo še pozabili »Večernega lista«, ki je s svojimi hvalisanjem komunizma igral vlogo lisice naprant gavranu, ki je hvalila njegovo petje tako dolgo; da je zapel im izpustil kos sira iz svojega kljuna.
Proletarski razred je samo eden, zato mora biti tudi proletarijat organiziran v eni sami razredni organizaciji. Torej, kdor se priznava k socijalizmu, naj pristopi k nam', ker socijalizem je le eden kakor je katoliška cerkev samo ena.
Vzgoja brez palice.
Slovenski pregovor:	modremu
očetu nj treba palice, je lep iti resničen- Naš sorodni ‘list,:»Die Unzu-iriedeiTe« že dalj časa prinaša razprave o "načinu vzgoje in objiaylja V ilustracijo teh razprav razite dopiše sodrugov in sodružic. Ker se tudi mi pridružujemo načelu vzgoje brez palice, hočemo v naslednjem! posneti nekatere važne razprave lt primere;
V občestvu družine, naj1 dorašča otrok v materini negi in pod njenim nadzorstvom do pridnega, razredno-zavednega bojevnika proletarijata.
Materina vzgoja je podlaga telesnemu in moralnemu zdravju otroka. Očetova vzgoja je sicer lahko v pomoč materi, če je seveda na mestu in če je taka, kakršna mora biti. Ker je oče večji del dneva zaposlen izven doma, se more le malokdaj ukvarjati z otroci, zato nosi mati več odgovornosti za vzgojo. Ona je središče družine in so otroci ravno v prvih letih, ki so za vzgojo najbolj važna, stalno okoli matere.
Nastane vprašanje: Kdaj naj se prične z vzgojo?
Mnogi mislijo, da se otroka, dokler je majhen, ne more vzgajati, češ, da je nerazumno in hočejo pričeti z vzgojo tedaj, ko bii otrok že moral biti vzgojen. Ravno v prvih letih se položi temelj raznimi dobrim in slabim lastnostim!, katere se pokažejo šele pozneje, ker v vsakem
Ob 80 letnici Avgusta Forela.
Predavanje s. Cerkvenika v društvu »Treznost«.
(Konec.)
Forel kot znanstvenik na drugih teriščih.
Naj omenim ,poleg že omenjenih del še nekatera 'dela, ki so postala še posebno mana: »Higijena -živcev in duha v zdravem in bolnem stanju«, »Zločin in konstitucijio-nialne abnormalnosti duha«, »O življenju in smrti«, »Etični in pravni konflikti v spolnem življenju«, »Maltuzianizem in evgenika«, Posebno hi opozoril na to- poslednje delo, M je silno važno za njegovo etično na-ziranje pri regulaciji panodov, odprarvi porodov itd.
Znamenit je Forel tudi kot zdravnik-hipnotik. Njegovo zdravljenje duševno-spolno ibolnih s hipnozo je imelo mnogo izrednih rezultatov.
Forel kot politik.
Kot politik se ni mnogo udejstvoval, a kolikor se je, se je srečno. Izhajajoč iz naturalizma, ki je v preteklem stoletju nastopil svoj zmagoviti pohod po Evropi, je razumljivo', da je moral ceniti samo tista naziranja, ki so -odpravljala ali poskušala odpraviti vse okostenele in škodljive pred-
otroku so dobra in slaba nagnenja. Velja torej slabe zatreti in dobre Vzgojiti. To pa se lahko doseže z navado, ker na razum takega malčka pač ne moremo računati. Vzgojiti pa moremo njegovo voljo že od trenutka, ko se prične gibati. Mati mu mora s potrpežljivo vztrajnostjo vcepiti dobre navade. Navaditi se ga mora pač1 stop n j etna na'vsa mala dnevna opravila kot red, čednost in dostoj-nost.
Kar se spočetka z napačno nežnostjo in neuvidevnostjo zagreši, se pozneje nikoli, ali pa le s težavo še popravi. Privaditi lepih navad otroka, ne bo težko, če ima dober vzgled, ker je v rijem kot v vsakern človeku razvit nagon posnemanja. Če ni dobrega vzgleda, potem! vse lepe besede iti navade ne koristijo mnogo, kajti ne smemo podcenjevati opazo-valnosti otroka, ker nobeni vtisi ne gredo mimo njega brez naknadnega razmišljanja. Zato pazi predvsem nase in na okolico!
Prav posebne važnosti pri vzgoji otroka je složnost staršev. Koder te : ni, tam ni vse v redu. Ker so mnenja staršev večkrat različna, je jako napačno, da vsak od njiju ravna potem z otroci po svojemi prepričanju in svoji volji. Varuje naj se tuđi one slabe vsakdanje navade, da se prepušča očetu, ki pride zvečer truden | domov, vlogo »hudega moža«. To bi bilo slabo spričevalo za mater, mučno za očeta in otroke.
sadite ter dati vrednost vsemu, kar je narava preizkusila in kar se je v naravi obneslo, Bile so mu simpatične samo teze, ki je zanje govoril globok pogled v naravo.
Naturalizem v znanosti in umetnosti je nujno vodil k naturalizmu v politiki — k socijalizmu.
Forel ni imel časa, da bi se intenzivno bavil s politiko, vendar pa vemo, da je vedno simpatiziral s socijalizmom.
Svetovna vojna ga je naposled spravila tja, kamor je spadal, v socijalistično organizacijo. Postal je organiziran socijalist. Saj preveva vse njegove knjige od zgodnje mu mladosti .pa do danes duh zdravega, etičnega socijalizma.
Morda mi je uspelo uganiti, zakaj se Forel do 1916. leta ni organiziral im stran-karsko-manifestantno opredelil. Čitajoč neko njegovo knjigo, sem prečital tudi naslednji stavek:
»S o c i j a 1 i z e m mora post a t i etičen ali pa ga sploh ne bo.«
Kai to pomeni?
S prakso socijalizma se je Forel v bistvu strinjal, ni pa mogel soglašati s teorijo, ker je verjel in verjame še danes, da izključno g osp oda rsk o - mat e rijalistični	mo-
tivi niso sami na sebi še .nobeno zadostno gibalo velikih idej. Ideja mora im-eti dušo, duševno osnovo, ta pa je njemu — etika.
In zato je s proroškim duhom že pred 15-imi leti prorokoval, dasi takrat še ni bil
Pri vzgoji naj velja naslednje l Mati naj vodi, oče naj podipira in oba naj dajeta dober vzgled.
Pri otročji vzgoji naj se poslužujemo: dovoljenja, pouka, opomina, ukaza in v najskrajnem slučaju kazni. Če ima pri otroku učinkovati kazen na duh, voljo ali čut, se mora išta izvršiti z obzirnostjo- glede tempera-tmehta iti narave otroka. Kaznuje naj se na ta način, da se otrok vadi svoje napake sam uvidevati in premagati in da velja- ka'z-en obenem za neke vrste ■ spravo-.
Odvzame naj se mu n. pr. kakšen užitek; kot slaščico ali udeležbo pri igri. Tudi s postavljanjem pred vrata se bo več dosegih kot s tebežem. Tbpenje je nadvse obsojanja vredno, ker je riasilno dejanje in kot tako v naših časih im naših vrstah ne sme infeti mesta.
Proletarijat je sam rta sebi že dovolj zasužnjen in ni potreba, da bi bili njegovi otroci vzgojeni s tepežem 'za sužnji in hlapčevske duše, kot bi to razred denarnih mogotcev tako rad videl.
Nerazumljivo je to, da je vzgoja 's tepežem v naših krogih še vedno tako zelo razširjena in čeprav se dt>-gödi to večkrat proti lastni volji. To j c' poseben znak pomanjkanja volje i in Siamopremagovatija; komur to j dvoje manjka, ni sposoben za vzgojitelja.
Poznam očete in matere, ki so znali s samo grožnjo, da bodo šli
organiziran socijalist, dasi se takrat s politiko vobče ni ,bavil, vstajenje socijalizma: Ali bo etičen in tedaj bo, ati pa ne bo etičen in gai tedaj ne bo.
Danes vidimo, da se socija'tizem pre-raja na etičnih osnovah, da računa v pvri vrsti z revolucijo duha in zametuje revolucijo materije.
Kar je tedaj videl in vedel Forel, mi videl niti vedel nihče izmed profesijonalnih politikov.
Sklep.
Ne vem, v koliko mi je uspelo podati sliko moža, čigar ime -pomeni za vsakega abstinenta:	Program, bojno geslo, luč-
voidnico v boju, Veronikin prt, ko trenutno omaguje pod križem neuspehov in vsekdar plamenečo ljubezen in večno živo, pesniško vero v vse, kar je diobro, lepo in plemenito. Ne vem, v koliko mi je to uspelo-, -— a vem, da 'bi vsakdo izmed vas, ki bi prečital samo njegovo »Seksualno vprašanje«, vzljubil tega moža z nežno in globoko ljubeznijo deklice, z resno in intelektualno ljubeznijo -doraslega moža, s fanatizmom borcev iza vse najvišje ideale,
vem, da bodo dela Forela -ne glede na naše slabotne poskuse ovekovečiti jih, našla poleg že realiziranega priznanja, plod-ne -njive, na katerih bo zorelo in žarelo zlato klasje
resnice in lepote!
Proč, brzdati svoje otroke. To je dokaz, da je gola domišljija, da se brez tepeža ne more nič doseči.
Ne malo važno za Vzgojo otroka je pripovedovanje pravljic. Razkriva se s tem lepoto pravljic samih ih so tudi velikega pomena Za razvoj govora.
Kakor hitro se je otrok naučil brati, je jako koristno, če se mu dajo prebirati pravljice. S tem se širi otrokovo obzorje, on postaja srčnejši in njegova volja postaja močnejša. — Predvsem seveda mora biti vsebina pravljic!' primerna; nišo vse pravljice koristne.
V pričakovanju, da bomo s plemenito vzgojo našli uresničenje idealov razrednega boja, ne izpustimo izpred oči tega: Kdor druge pravilno vzgoji, dokonča svojo lastno vzgojo!
Op. ured.: V prihodnji številki bomo k gorenjemu navedli nekaj primerov. Veselilo bi nas. če bi näm katera izmed čitateljic ali čitateljev k temu razpravljanju podala svoje tonenje, katere bomo po možnosti objavili.
Zaščita matere in otroka.
Že desetletja se čuje in obravnava to zahtevo ob raznih prilikah in mnogo se je tudi že o njej pisalo.
Pryi, ki so uvideli potrebo te zaščite, so bili zastopniki delavstva, socijalisti.
Oni so prvi protestirali proti zaposlenju žen in mladoletnih pri, za njihovo zdravje in njihovemu razvoju škodljivem delu.
Ako razpravljamo o zaščiti matere in otroka, ne bo škodovalo, če pogledamo nekoliko nazaj v one »dobre stare čase«, ko človeštvo, kakor pravijo, še ni bilo tako brezbožno in pokvarjeno kot je danes. Mi sedaj vemo, da je bilo to dobro- ljudstvo po tedanjih mogotcih umetno zaslepljeno, vendar si je pa samo pomagalo iz prikritih zadreg kakor si je pač moglo in znalo.
Razume se, da so tudi tedaj najbolj trpeli najrevnejši med njimi, zlasti matere in otroci.
Tedaj je še bolj kot danes bila žena-matT odvisna od poštenja in razpoloženja onega, ki je bil! oče njenega otroka.
Zlasti nezakonska mati je bila še ! mnogo bolj kot danes izpostavljena zaničevanju in preganjanju. Saj je tedanja prosvitljena družba proglašala njeno dete kot plod občevanja s hudičem. (Temu bi sicer še dan-
danes lahko nekoliko pritrdili. Saj človek, ki more hladnokrvno zatajiti in izpostaviti bedi in zaničevanju ubogo dete, katero je poklical v življenje, spada gotovo v vrsto najpod-IcjŠih in najhudobnejših bitij, pa naj bo posvečen tudi z vsemi sedimimi svetimi zakramenti.) V tistih dobrih starih! časih so nezakonske matere sebe in svoje dete pred materijelnim pomanjkanjem; ščitile na ta način, da so polagale svoje nebogljenčke na pragove imovitejših hiš, oz. v zato ob cestah nastavljene jasli, kjer so pozvonile in odšle, nakar je prišel usmiljen človek in otroka vzel v oskrbo. Tako je bila tedanja družba prisiljena ustanavljati najdenišnice, kjer so te otroke odgajali in jih, ko so bili za silo delazmožni, oddajali kmetom in obrtnikom v izkoriščanje, kjer so bili povečini neusmiljeno trpinčeni. (Kaj je tem revčkomi pomagalo vprašanje: Zakaj nimam očeta?) Tako je do nedavnih časov izgledala zaščita otroka, matere pa so bile prepuščene še nadalje svoji zli usodi.
Danes, ko se toli prezirani in »prekucuški« socijalisti drznejo kontrolirati početje vladajoče družbe in imajo tudi priliko podajati inicijativo, kako omiliti gorje vsem bednim, je tudi v tem oziru vsaj v toliko boljše, da vsaj kazenski zakonik prepoveduje trpinčenje ubogih otrok in. ščiti tudi matere. Imamo tudi razne zavode in ustanove,’ ki imajo nalog, pomagati revnim materam in ščititi ter oskrbovati bedno in zapuščeno deco. Vendar smo še vkljub temu upravi-, če ni do raznih tozadevnih pritožb, zato še vedno terjamo zaščito matere in otroka. Naše tozadevne zahteve pa niso pristranskega značaja, zato pričakujemo pravilno rešitev tega problema le v okviru spremenje • nega družabnega reda. Zaščita matere in otroka pred bedo in pomanjkanjem ter pred izkoriščanjem! in zlorabljanjem v korist kapitalističnega profitarstva, je možna le s pravilno rešitvijo della in jela.
Na žalost se tudi dogaja, da lastni starši večinoma nezavedno zlorabljajo svoje otroke s. tern, da jim nalagajo pretežka dela, jim ne nudijo zadostnega nočnega počitka in potrebnega razvedrila podnevi. Zadržujejo jih od šolskega pouka in ne skrbe zadostno za njihovo usposob-; Ijerlöst ža'nadaljnje ŠiMjetije.
Žab se pa dobi tudi starše, ki iz pomanjkanja srčne kulture ali iz nepremagljive razdražljivosti,"ki ima najčešće svoj izvor v pretrdem boju za obstanek in za odgoj o svojih
Letna članarina za .Cankarjevo družbo" znaša 20 Din. Za to dobiš jeseni štiri lepe knjige. —
otrok, prav kruto ravnajo s svojimi otroci tako, da je žal prav mnogo zakonskih otrok, živečih pri lastnih starših, ki bi upravičeno zavidali nezakonske, ki so v oskrbi pri dobrih ljudeh. Tudi te bo rešila in zaščitila šele boljša kultura1, ki bo zavladala tedaj, ko bo pravilno rešeno socijalno vprašanje.
Pomilovanja vredna in zaščite potrebna, je zapuščena in brezdomska nezakonska mati. Vendar se pa mnogim zakonskim materam:, ki so odvisne od značaja, razpoloženja in gospodarskega stanja svojega moža, godi često še mnogo huje, ker njihovo trpljenje traja leta in desetletja. Rešitev teh pričakujemo pa od temeljite spremembe družinskega prava, ki ne bo več izročal ženo za celo življenje v odvisnost privilegijev moža, negledc na to, da lii je on1 tega vreden in sposoben ali ne.
Prava zaščita matere in otroka bo izvedena šele tedaj, ko bo za vsakega otroka že ob rojstvu zakonito določena oskrbovalnina do ted'aj, ko bo zmožen s svojim sposobnostim primernimi delom služiti si vsakdanji kruh.
Tudi to bo šele omogočila soci-jalistična družba. Za svojo sveto dolžnost mora vsak človek smatrati, da pomaga blažiti sedanje razmere in ustvarjati boljše. Toda te naše zahteve niso usmerjene zgolj: z ženskega stališča, marveč jih vključujemo v terjatve bojujočega se razrednega proletarijata. Ker le z zmago socijalizma bo dosežena prava zaščita matere in otroka.
Važen kulturni dogodek
za delavstvo je, da se je ustanovila Cankarjeva družba. Namen te družbe je, izdajati knjige, da bo imelo tudi naše delavstvo priložnost, nabaviti sl za mal denar lepe in koristne knjige,
: 4a mu ne bo treba vselej posegati . po vsakovrstnemu vsakdanj'emu sunT du. Članarina za Cankarjevo družbo znaša, letno Din 20— in Vam1 nudi 4 knjige. Ker to m drago in ker pričakujemo, da bo odbor Cankarjeve družbe vedno stremel, dd bi izdajal
kar najboljše knjige, zato vsem1 so-družicami pristop kar najtopleje priporočamo in ga priporočajte tudi svojim znankam:, katere še niso naše članice.
»Čudno, pa resnično je, da napravi majhna biblioteka tudi na j ne-znatnejšo sobo prijazno, kakor da bi stanovalo s teboj še drugo živo bitje,« pravi P. Höcker.
8625 žena . . .
8625 žena je v letu 1928. na Dunaju izstopilo iz cerkve! K temu se prišteje še 8121 mož, ki je zapustilo cerkev!!
Iz Holandske.
Predsednik holandske socijalno-demokratske stranke je uvrstil v volilni program- za žene sledeče zahteve : dokončanje socijalnega zavarovanja, bolniško zavarovanje, materinsko zavarovanje, ratifikacijo wash-ingtonske konvencije in izboljšanje zakonske zakonodaje s posebnim ozirom interesov zakonske žene. Torej že na Holandskem:, boder imajo že pravnoveljaven civilni zakon, se zahteva izboljšanje zakonske zakonodaje.
Jesenice.
Dne 7. aprila se je vršil redni letni občni zbor podružnice Zveze delavskih žena in deklet na Savi. Udeležba je bila sicer lepa, vendhr pa so nekatere manjkale, kar moramo kritizirati. Občni zbor je forum:, kjer se polagajo računi za delo v preteklem letu in se določajo smernice za bodoče delo, zato smatramo, da je dolžnost vsake članice, da se istega udeleži in pri delu sodeluj e.
Iz poročil funkclijonark je bilo razvidno, da je podružnica živahno delovala. Vršilo se je tekom leta 13 sej, 11 prosvetnih večerov in 4 veselice. Dobro je uspel tudi Miklavžev večer. Obdarovani so bili vsi otroci članic.
Izvoljen je bil sledeči odbor:
Predsednica Helena Zugwitz, namestnica Greta Sovšek, tajnica Ivana Koren, nami. Ivana Veber, blagajničarka Mici Martinjak, nam. Marija Gergoni. Odbor: Kavčič Mici, Vovk Reza, Kukovca Ivana, Burnik Marija, Binder Antonija im Tavčar Marjeta. Nadzorstvo: Homan Kristina in Ropret Marija.
Centralo je zastopalo sodružica Ajdiškova in so njenemu izvajanju članice pazno sledile. Poživlja žene na vztrajnost v delu in priporoča, da se poprimejo dela tudi v zadružnih organizacijah, potom katerih lahko brez posebnih žrtev mnogo koristijo delavskemu, gibanju.
Pri slučajnostih se sprejme predlog, da se priredi dne 1. in 2. junija z otroci izlet v Ljubljano. Zastopnica centrale obljubi, da nam: bodo ljubljanske sodtužice preskrbele skupna ležišča in ob isti priliki priredile družabni večer. Zato vabimo vse Sodražice, da se izleta v čim, večjem številu udeleže. — Vsa pojasnila daje odbor.
Želimo, da te dneve prihitijo v Ljubljano tudi sodružice drugih podružnic, da se ob isti priliki medsebojne vezi tem bolje poglobijo.
Ljubljanskim sodružicam v vednost!
Ker pričakujemo, da bodo mrzli dnevi kmalu za nami, želimo, da bi otroci naših članic bili kolikor mogoče v prosti' naravi. Sklep zadnje seje je, da prevzame vsako nedeljo in praznik ena odbornica nalogo, da popelje otroke članic v naš priljubljeni »Mostec«. Zbirališče vsakokrat ob pol 2. uri popoldne pred Zadružnim domom v Šiški in to prvič v nedeljo, dne 12. maja. Razume se, da velja to le za lepe solnčne nedelje, nikakor pa ne, ako bi bilo vse pre-preženo z oblaki ali bi celo deževalo.
Opozarjamo tudi članice, da je odbor sklenil izdati otrokom svojih članic izkaznice za brezplačno uporabo gugalnic v »Mostecu«, ki se dobe pri naši tajnici v pisarni Konzum-
nega društva za Slovenijo v Zadružnem domu v Šiški, Žibertova ulica.
Odbor.
Člani za „Cankarjevo družbo“
se priglašajio iz vseh krogov: delavci, učitelji, advokati, uradniki, umetniki, inženerji itd. Ustaniovninio po Din 500 so plačali tudi 3 delavci, člani »Svobode« Gorje pri Bledu, in sicer: Andrej Prešern, Franc Pavlič in Jernej Bregant, Dosedaj ima družba 28 usta-novnikov, NajVeč članov so doslej nabrali sledeči sodrugi: Rado Čeleš-nik, član »Svobode« in »Zveze privatnih nameščencev«, 58 članov in 2 ustanovnika; Ludvik Miklošič, član železničarske organizacije, 29 članov; Angela Jevnikar, članica »Svobode«, 20 članov; Krištofova Rezi, članica »Svobode«, 20 članov, Kristina Rakovčeva, članica »Svobode«, 20 članov; Ciril Štukelj, člani »Svobode«, 20 članov; Anton Ule, član »Svobode« in »Zveze rudarjev«, 20 članov; dr. Jelenc Celestin, član »Svobode«, 7 članov in 3 ustanovnike; Antončič Matija, član lesne organizacije, 10 članov. Tu so navedeni samo oni, ki so nam že odiračunali bloke in članarino. Mnogo članov se javlja s poštno položnico, takoi, da ima že sedaj družba skupno 1851 članov in 28 ustanov-nikov. Kakor vse izgleda, ne bomo zbrali do 1. junija samo 3000 članov, kakor smo pozivali v manifestu, temveč jih bomo gotovo imeli dotlej že 4000.
Delavci! Cankarjeva družba vam nudi za mal denar lepe knjige. Umetniška Matica vam nudi za mal denar lepe slike. Potrebno je zato, da ste član obeh društev. Ali veste, kaj vam nudi Umetniška Matica? Za letnih 24 Din eno originalno sliko, eno reproducirano sliko ter eno knjigo. Letos bo ta knjiga monografija našega priznanega kiparja Tine Kosa. Krasne celostranske slike nam bodo pokazale vsa njegova najboljša dela. Torej troje del za 24 Din na leto!!! Za delavce bo letos originalna slika vzeta iz delavskega življenja! Pristopajte k Umetniški Matici! Priglašajte se za poverjenike, ki iim nudimo 10% popusta. Kdor nabere 10 članov, prejme vsa tri dela zastonj. Posebno hi rabili poverjenike za delavce v Mariboru, Mežici, Prevaljah, Guštanju, v Celju, Zagorju, Ljub-Ijana-okolica, v Kranju, Tržiču in na Jesenicah. Pišite po potrebne tiskovine! Naslov: Umetniška Matica, Ljubljana, Dunajska c. 35,
Zahvala.
Podpisana se najtopleje zahvaljujem podružnici Zveze delavskih žena in deklet v Črni za v bolezni mi nakazano podporo v znesku Din 50.—.
Repulus Antonija, Črna.
Hranilne vloge vlagaj 1 Vse potrebščine nakupni J
KOHZUMHEM DRUftUU Zfl SLOUEHUD
v Ljubljani in njegovih podružnicah.
Širite naš list!
Tiskar:	Ljudska tiskarna d. d. v Mariboru; predstavnik:	Josip Ošlak v Mariboru. Odgovorna urednica: R. Krištofova,
Maribor. Izdaja »Zveza del. žena in deklet«. Ljubljana; predstavnica: R. Krištofova.