ZVUENJE gianilo deiam'nv deiotme organizaeijif alpina. iiri letnik 20 Številka 7 julij 1983 30 let МРМ 30 let mineva, ko smo leta 1953 v Sarajevu odprli prvo prodajalno Alpina. Več o tem ste lahko prebrali že v prejšnji številki, zato se raje posvetimo proslavi tega pomembnega jubileja. ^Sarajevo 84 J Na slavnosti je zasedal tudi delavski svet TOZD Prodaja, ki je odločil o dobitnikih plaket in priznanj. Plakete so prejeli: Milica Kostelnik, Vojo Radosavljevič, Stjepan Novoselec, Stane Tušar, Franc Pečelin, Silva Pivk, Ivan Capuder, Tomaž Košir, Karlo Komac, Anton Klemen-čič in skupina za adaptacije. Priznanja pa so prejeli: Danica Klepej, Jagoš Tanovič, Jožica Brus, Zlatko Bobinac, Mahmud Lekić, Franjo Korma-njoš, Miloš Stričević, Zdenka Cinčič, Ljubica Kokot, Milo-mirka Gnjativic, Breda Mikec, Ivan Likar, Mirko Ribič, Iva Sobočan, Jakob Celik, Miha Govekar, Zinka Treven, Janez Filipič, Stane Car Marijan Bogataj, Ciciban Miren, Kvalitet Vinkovci, Nova moda Bečej, INDE Koper, Tovarna obutve Novo mesto. Kolekcija uspešna Prodajna sezona obutve za pomlad—poletje se uspešno zaključuje. To lahko že trdimo, saj sedaj, ko se prodaja te vrste obutve zmanjšuje, analiziramo dosežke. Junija smo v MPM prodajali kar dobro, saj smo prodali kar 25 % več obutve, kot smo načrtovali. Zaloge v prodajalnah so sedaj povsem normalne, skladišča končnih izdelkov pa so prazna. Vse to kaže, da je bila kolekcija dobra, posebno nekaj artiklov. Seveda pa bi bila prodaja še boljša, če ne bi primanjkovalo letne obutve, kot so cokle, obutev iz plastike, moške sandale, obutev za na morje, itd. Upamo, da bodo vsaj tako uspešne tudi naslednje kolekcije, saj je očitno, da je od dobre ponudbe naš uspeh na domačem tržišču bolj odvisen, kot so sicer trenutno gospodarske razmere. Silva PIVK Udeleženci proslave ob 30-letnici Alpine dogovatjanK) se - dogovoriti smo se že od 9. ure dalje so se v nedeljo, 3. julija 1983 zbirali gostje in prodajalci iz vseh naših prodajaln po Jugoslaviji Med gosti je bil tudi prvi poslovodja Karlo Komac Predsednica delavskega sveta TOZD Prodaja Stana Jereb je govorila o uspehih in težavah v maloprodajni mreži Glavni direktor Tomaž Košir je ocenil trenutni položaj Alpine in razmere v katerih poslujemo. Prav tako je izredno ugodno ocenil uspehe MPM in pozval vse delavce Alpine k čim boljšemu delu, da bomo uspešno poslovali in napredovali tako kot doslej. Priznanje za Danico Klepej, poslovodkinjo iz prodajalne Celje Priznanje je prejel tudi predstavnik Kvaliteta Vinkovci Plaketo je prejel tudi Franc Pečelin V kulturnem programu pa so vse navzoče navdušili pevci in pevke Mešanega pevskega zbora Anton Jobst, Ženskega pevskega zbora DPD Svoboda Ziri ter Moškega pevskega zbora Alpina in seveda nepogrešljivi pihalni orkester Alpina. dogovatjaTno se - dogDvcrriU smo se Ob rob sklepov delavskih svetov Konec junija sta zasedala le DELAVSKI SVET TOZD PROIZVODNJA in DELAVSKI SVET DELOVNE SKUPNOSTI SKUPNIH SLUŽB. Glavne točke dnevnega reda so bile spremembe razvida del oz. nalog in analitičnih ocen v TOZD Proizvodnja in DSSS. Delegati so menili, da je Komisija za delovna razmerja TOZD Prodaja Predstavljamo vam Roka Petroviča, svetovnega mladinskega prvaka v slalomu čarskemu klubu Novinar iz Ljubljane. Nizal je uspeh za uspehom, povečini s čevlji San Marco. Sele v zadnji sezoni pa je preizkusil naše čevlje in kot vsi vemo, zelo uspešno. Med drugim je osvojil prvo mesto na mladinskem svetovnem prvenstvu v Se-strieru v Franciji v slalomu, v veleslalomu pa je bil tretji. Poleg tega uspeha je dosegel še vrsto dobrih uvrstitev na različnih tekmovanjih v Evropskem pokalu, in o svoji nadaljnji tekmovalni poti razmišlja takole: »Tekmovalcu pravzaprav udeležba na olimpijadi ne more biti edini cilj. Vadimo redno in naporno, tekmujemo, in to je pravzaprav kariera nekega športnika. Veselimo se uspehov in si jih želimo. Zelo sem zadovoljen s sodelovanjem z Alpino, vašimi strokovnjaki in .servisno službo, predvsem pa sem zadovoljen s čevlji, ki sem se jih tako hitro privadil. Mislim, da so res vrhunski. Želim, da bi bilo tako še naprej...« Izkoristili smo priložnost, ko so .se v Žireh zbrali tekmovalci, ki tekmujejo s čevlji Alpina in se pogovorili z enim najbolj perspektivnim jugoslovanskim smučarjem Rokom Petrovičem. Komaj 18-letnega tekmovalca pozna že ves svet, saj je v vseh kategorijah do sedaj osvajal prva mesta in torej res veliko obeta. Smučati je začel s 6. letom pri Smu- predlogov za spremembo preveč in da so vmes tudi takšni, ki niso upravičeni. Glede na to naj komisija predloge ponovno strokovno pregleda in pripravi z ustreznimi obrazložitvami za sprejem na naslednji seji. Delavski svet delovne skupnosti skupnih služb pa je v zvezi s to točko potrdil predlagane spremembe komisije za delitev sredstev za OD DSSS, razen tistih, ki so vezani na TOZD Proizvodnjo, kjer predlogi v celoti niso bili sprejeti. Delavski svet je nadalje obravnaval dogovor o skupnih osnovah za uresničevanje, ustvarjanje, razporejanje in združevanje deviz v okviru dejavnosti organizacij združenega dela usnjar-sko-predelovalne industrije Jugoslavije in sprejel naslednji sklep: 1. Alpina pristopa k dogovoru o skupnih osnovah za uresničevanje, ustvarjanje, razporejanje in združevanje deviz v okviru dejavnosti organizacij združenega dela usnjarsko predelovalne industrije Jugoslavije, in sicer kot delovna organizacija s tozdom Proizvodnja. 2. Alpina se v dogovor vključuje v skladu z 2. odst. 36. člena dogovora, to je da zadrži za lastne potrebe 60 % deviznega priliva, kot je ugotovila SISEOT Slovenije po čl. 31. enotnih kriterijev. Razliko 70,8 %, to je 10,8 % pa bi združevali v reprodukcijski verigi. Sprejet je bil tudi samoupravni sporazum o prevozu delavcev na Colu z Avtopro-metom Nova Gorica, ter odobrena investicija za obnovo strehe na hali plastike. Glede na delegatsko vprašanje je bilo pojasnjeno, koliko stane tekmovalna služba Alpine in podano poročilo o njenem delu. Delavski svet delovne skupnosti skupnih služb pa je še obravnaval zahtevke za ugotavljanje z delom pridobljene delovne zmožnosti nekaterih delavcev in ugotovil, da predlagatelji izpolnjujejo pogoje ter imenoval ustrezne strokovne komisije. V zvezi z razpisom prostega delovnega opravila »vodja službe za samoupravna in pravna vprašanja« so delegati potrdili sklep razpisne komisije, da se prijavljena kandidatka ne sprejme na to delovno mesto, ker ne izpolnjuje zahtevanih pogojev. V zvezi s sejami delavskih svetov pa bi opozorila še na naslednje: Kljub temu, da je bil dnevni red sej v juniju nekoliko krajši, to še ni pomenilo, da so bila obravnavana vprašanja nepomembna in formalna, kar so očitno menili nekateri delegati delavskega sveta TOZD Proizvodnja, ki jih sploh ni bilo na sejo. Razumljivo je, da je nekaj tudi upravičeno odsotnih, vendar jih le malo od teh to tudi pravočasno sporoči. To, da so seje komajda sklepčne, povzroča utemeljeno nezadovoljstvo tistih, ki se jih dokaj redno udeležujejo. Zavedati se moramo, da vse to povzroča tudi težave pri sprejemanju posameznih odločitev, še posebej pa takšnih vprašanj, kot so analitične ocene. Če je navzočih komaj potrebna večina delegatov DS, morajo VSI glasovati ZA predlagani sklep, da bo le ta sprejet; zato je takšno glasovanje lahko dokaj nerealno in ni odraz dejanskega stanja. Zatorej še enkrat pozivam vse delegate v samoupravnih organih, da svojo pravico in dolžnost opravljate vestno in zavzeto do konca vašega mandata. Anuška KAVCiC Zaseda komisija za delitev sredstev sklada skupne porabe dogovarjamo ser - dogowrtU smo se Ob zaključku tekmovalne sezone spet srečanje tekmovalcev in kupcev Ta srečanja so postala že tradicija. Tako so se sredi junija spet srečali tekmovalci, ki vozijo z našimi čevlji, z inozemskimi kupci in pa se- veda s tistimi, Iti razvijajo našo športno obutev in skrbijo za razvoj tekmovalnega športa. Začelo se je s srečanjem v Sindikalni dvorani Vodja tekmovalne službe Janez Smitek je poročal o uspehih svojih varovancev Vodja programa pancerjev Tone Kavčič je seznanil goste in tekmovalce z novostmi, ki jih pripravljajo Vse navzoče je najprej pozdravil glavni direktor Tomaž Košir, ki je opisal uspehe delovne organizacije in glavne cilje, ki smo si jih zastavili Ob koncu srečanja še čestitke in simbolična darila • ф Strokovnjaki in naši kupci za isto mizo. Z desne: Lojze Ža-kelj, Milan Hercog, naš zunanji sodelavec, Haugen, kupec iz Norveške, Eric Riess, direktor firme Alpina Sports USA, Iztok Cuk, vodja marketinga, Rolf Schaer iz Alpina Sports USA, Heierling iz Švice in drugi. Predstavnik smučarskega kluba Triglav iz Kranja je za uspešno sodelovanje podelil priznanje Alpini Od tu in tam Od tu in tam Od tu in tam Rezultati tekmovanj ob 30-letnici MPIUI Mali nogomet: 1. TOZD Prodaja — Alpina 2. Selekcija Žiri 3. JNA — Kranj Namizni tenis: 1. Planika 2. Oblak Lojze, Alpina 3. Mlinar Franci, Alpina Balinanje: 1. TOZD Proizvodnja pina Al- 2. Mehanična delavnica — Alpina 3. Plastika — Alpina Šah: 1. Zlatko Jeraj — Planika 2. Ćefi Osmani — JLA 3. Slavko Jankovič — Planika Tenis; 1. Jure Benković 2. Lojze Oblak, Alpina 3. Franci Mlinar, Alpina Kocka je padla — Planinski dom Alpini v zadnjem času se v žirov-ski okolici zelo veliko govori o Planinskem domu na Go-ropekah. Razširjajo se razne govorice. Prebivalci naše krajevne skupnosti imajo pravico, da izvejo vse o Planinskem domu na Gorope-kah. Kot veste, je bil dom na Goropekah zgrajen leta 1963, torej pred 20 leti. Pobudo za zgraditev doma je dalo Planinsko društvo Žiri, ki je gradnjo tudi vodilo, saj je bil dom zgrajen pretežno s prostovoljnim delom in prispevki delovnih organizacij s področja Žirov. Zanj so torej prispevali praktično vsi Ži-rovci in dom je torej žirov-ski. Dom je vseskozi upravljalo Planinsko društvo Žiri, oskrba pa je bila poverjena privatnim zakupnikom, ki se jih je do danes zvrstilo lepo število. Le ti so povečini le za silo uspevali in s tem je bil seveda podpovprečen tudi dohodek doma; s tem pa tudi višina zakupnine Planinskemu društvu, še posebno ker razmerja med društvom in zakupniki niso bila nikdar ugodna za društvo. Tako ni bilo sredstev niti za minimalno amortizacijo, kaj šele za investicijska vlaganja. Večina zakupnikov tudi ni kaj prida pazila na stavbo, opremo in okolico doma. Torej Planinsko društvo Žiri ni bilo sposobno gospodariti z domom in lotilo se je širše akcije. Končno je bilo na skupščini predlagano, da dom prevzame Alpina, ki je zaradi vse večjih potreb po nastanitvi poslovnih gostov in predvidenemu razvijanju smučarskega centra v Goropekah, pokazala za to zelo velik interes. To pomeni, da PD dom brezplačno odstopi v last Alpini, da bi le ta v dom vlagala svoja sredstva. O tem predlogu je razpravljal tudi izvršni odbor društva, pri čemer mora Alpina izpolniti naslednje pogoje: — poravnati mora dolg, ki ga ima PD Žiri do zadnjega zakupnika Andreja Frica, — da investira svoja sredstva v dom za njegovo nemoteno obratovanje, — da ostane dom odprt za vse goste vse leto, — da se organiziranim planincem zagotovijo ugodnosti članov PZS, — da naslov ostane Pla- ninski dom na Goropekah, — da Alpina doma ne proda — da ostanejo skupna ležišča na voljo organiziranim planincem, po ceni, ki velja za ostale planinske postojanke, — da Alpina plačuje prispevek za planinske visokogorske postojanke, — da prevzame obveznosti iz pogodbe za izgradnjo zbiralnika in vodovoda, — da letno dodeli PD Žiri sredstva v višini 1.000.000.— din za delovanje PD, — da dodeli PD Žiri sredstva v višini 500.000.— din za obnovo drvarnice in obnovo temnice. — Zemljišče levo od poti z drvarnico ostane še naprej last PD Žiri. Samoupravni organi Alpine so se strinjali s temi pogoji. Da pa bi lastništvo lahko prenesli na Alpino, je treba dobiti soglasje Planinske zveze Slovenije. O tem bo odločala skupščina PZS novembra letos. PD Žiri je od vodstva PZS že dobilo načelno soglasje o prenosu lastništva doma. Torej, lastnik doma je praktično postala Alpina. Upajmo, da bo spoštovala omenjene pogoje. V interesu vseh krajanov je, da dom služi svojemu namenu. Trenutne razmere pa so takšne: Zadnji zakupnik Andrej Fric je dom zapustil konec maja. PD je od njega prevzelo nekaj opreme in to opremo je potrebno plačati. Alpina se je obvezala, da bo poravnala znesek v višini 74 starih milijonov. Kuhinja je ostala popolnoma neoprem-Ijena. Dokler Alpina doma ne bo usposobila za normalno delovanje, bo v domu dežurstvo. To pomeni, da bo dom odprt ob sobotah in nedeljah ter praznikih. Gostom je na voljo vino, pivo, žgane pijače, sokovi, dobi pa se tudi kakšen sendvič ali klobasa. Dom oskrbujejo naši zavzeti planinci, ki se na dežurstvu menjavajo. Treba je pripomniti, da to delo opravljajo prostovoljno, brez plačila. Torej, dragi Žirovci, obiščite ob koncu tedna Dom na Goropekah, ne bo vam žal. Prijazno boste postreženi, s svojim obiskom pa boste podprli prizadevanja vrlih planincev. Andrej Starman To je naš kraj To je naš kraj To je naš kraj Srečanje aktivistov OF Gorenjske 25. junija so se v Žireh srečali aktivisti in borci osvobodilne fronte Gorenjske, nekateri prvoborci, predstavniki VOS in domači, žirovski aktivisti, na čelu s preživelimi člani prvega narodnoosvobodilnega odbora. Goste je v imenu skupščine krajevne skupnosti Žiri in v imenu Žirovcev pozdravila predsednica skupščine KS Žiri Ida Filipič-Pečelin, ki je predstavila tudi razmere, delo in življenje v krajevni skupnosti Izredno prisrčno so aktiviste OF sprejeli v osnovni šoli Padlih prvoborcev v Žireh. Z leve proti desni; Bogdan Osolnik, Ivan Repine, narodni heroj Maks Krmelj-Matija s soprogo in Zdravko Krvina. Pozdravil jih je tudi ravnatelj Slobodan Poljanšek. Popoldne so se gostje spet vrnili v Sindikalno dvorano in obudili spomine na dogodke pred 40. leti, da bi obogatili zgodovinsko gradivo o političnih in vojaških razmerah na 2irovskem v tistem času in vlogi dogodkov, ki so pomembno odmevali na skrajnem koncu Tretjega rajha. Na svoji zemlji svoj gospodar v lepo preurejeni Sindikalni dvorani Alpine, kjer so se že med vojno srečevali gorenjski aktivisti, so le ti tudi simbolično premostili ta 40-letni časovni most, ki predstavlja nadaljevanje revolucionarnih tradicij žirovskih delavcev Z zanimanjem so si ogledali tudi žirovske delovne organizacije Povsod, kamor so prišli, so se zanimali za delo, napredek in delovne pogoje delavcev _ letošnji, XV. zbor aktivistov in borcev Gorenjske ni bil slučajno v Žireh. Slovesnost in tovariško srečanje je bilo pripravljeno v znamenju ustanovitve prvega narodnoosvobodilnega odbora na Gorenkkem, ki je bil izvoljen 24. oktobra 1943, dan po osvoboditvi Zirov, ki ga praznujemo kot krajevni praznik. Pridružili so se tudi prešernovci, ki slavijo letos 40-letnico ustanovitve sedme SNOUB Franceta Prešerna. Zjutraj, 26. junija, so se na prizorišče na Jezerih že od 9. dopoldne zgrinjale množice — najprej borcev Prešernove brigade, kasneje pa so se jim pridružili še ostali aktivisti in borci in seveda vsi drugi gostje in domačini. Že dopoldne se je tako zbralo približno 6000 ljudi, ki so prisluhnili besedam predsednika skupščine SRS Vinka Hafnerja in drugih, pa tudi zanimivemu kulturnemu programu v izvedbi združenih pevskih zborov SO Škofja Loka, obeh pihalnih orkestrov v občini, recitacijskemu zboru gimnazije iz Škofje Loke in mnogim drugim, ki so pod vodstvom režiserja Rada Jana simbolično orisali pot in zavestno rast slovenskega naroda skozi zgodovino do danes. To je naš kraj To je naš kraj To je naš kraj Učenka glasbene šole iz Škofje Loke Vesna Jan je zaigrala na flavto Prvi komandant Prešernove brigade Ivan Javor-Igor je poročal poveljniku ljubljanskega armadnega območja general-polkovniku Branku Jerkiču; v stroju je 755 borcev Prešernove brigade жошиж ш т£шл smim T. m X Пшн ш) Predsednik skupščine občine Škofja Loka Matjaž Cepin ob podelitvi domicila 7. SNOUB Franceta Prešerna SOZD Slovenske železarne je prevzela pokroviteljstvo nad tradicijsko dejavnostjo Prešernove brigade. Predstavnik sozda Mitja Sipek je pripel spominski trak na prapor brigade Pohodna enota je dan pred slovesnosUo odšla z mesta ustanovitve Prešernove brigade v Zali pri Spehu in prispela v Zi-ri tik pred osrednjo proslavo f Rdeč nagelj ob prihodu borcem, aktivistom in gostom Predsednica skupščine KS Žiri Ida Filipič-Pečelin je pozdravila vse navzoče Med gosti so bili tudi pisatelj Tone Svetina, član ZIS Janko Smole, član predsedstva SRS France Popit, zadnji z leve predsednik organizacijskega odbora za pripravo 15. zbora Zdravko Krvina To je naš kraj To je naš kraj To je naš kraj 1 Clan drame SNG Andrej Kurent je s Kmečko zvezo obudil spomin na prve začetke organiziranega boja slovenskega naroda za svojo svobodo Množica, ki je na toplem soncu spremljala program, je tokrat upravičeno zaupala tudi našim združenim gostinskim in trgovinskim organizacijam. Le ti so se izkazali s pestro ponudbo in zmernimi cenami Eden najvidnejših gorenjskih revolucionarjev Vinko Hafner, predsednik skupščine SRS je ocenil dogodke pred 40. leti in sedanje razmere, ki se jih moramo lotiti preudarno, odločno in človeško ... Prvi komandant Prešernove brigade Ivan Javor-Igor se je zahvalil za podelitev domicila in prevzem pokroviteljstva & Џ Špiro Nikovič, komandant enote JIJ\ iz Kranja, ki nadaljuje tradicije Prešernove brigade, je pozdravil Srečko Kosovel: Vihar, recitira Jerca Mrzel, članica drame SNG UJ Za razpoloženje pa je v drugem delu poskrbel najprej ansambel Lojzeta Slaka, v večernih urah pa še ansambel Mirana Mravljeta Na svoji zemlji svoj gospodar, je bilo geslo tega srečanja: množica nastopajočih, kakovost, pravi gozd praporov in množica gostov, ki so vsi skupaj tvorili celoto — je bilo enkratno doživetje Letošnje srečanje aktivistov in borcev Gorenjske, proslava ob 40. obletnici izvolitve prvega N00 na Gorenjskem in 40-letnici ustanovitve Prešernove brigade je torej lepo uspelo. Množica gostov, lep program, čudovito okolje pod Bedrihom, ki je bilo sposobno sprejeti toliko ljudi, dobra organizacija, to so poglavitne ocene, ki smo jih slišali iz ust gostov. Nekdo je celo izjavil: »Bil sem že na vseh 15. zborih aktivistov in borcev in doslej še nikjer ni bilo tako veličastno in lepo!« vse navzoče združenje ioferjev in avtomehanikov 2iri Izvršni odbor združenja šoferjev in avtomehanikov Ziri čestita vsem svojim članom šoferjem in avtomehanikom, njihovim svojcem in sodelavcem za praznik »13. julij« z željo, da bi prijetno praznovali. Predsedstvo ZŠAM Kri v plamenih — v izvedbi Poldeta Bibiča, člana drame SNG Darovali so za mrliško vežico RUŽV — oddelek za izvajanje rudarskih del — 700.— din ob smrti starega očeta Braneta Justina, namesto šopka Sodelavci Alojza Ko- lenca iz Alpine, ob smrti sestre Marjane Kolenc, namesto cvetja — 1.350.— din Viktorija Oblak, Rudniška 3 — 2000.— din ob smrti mame »DELO-ZIVUENJE« je glasilo ALPINE, tovarne obutve Žiri, Strojarska ul. 2, n. sol. o., ki ima v svoji sestavi: TOZD Proizvodnjo, TOZD Prodajo in Delovno skupnost skupnih služb. — Ureja ga uredniški odbor: Anica Govekar, Rado Kavčič, Anton Eniko, Helena Kavčič, Marjan Pišljar, Silva Klemenčič, Anuška Kavčič — tehnični urednik, Nejko Podobniki glavni in odgovorni urednik. — Izhaja mesečno, naklada 2100 izvodov. Fotografije: Brigita Grošelj. Tisk TK Gorenjski tisk, Kranj