Posamezna älevilka stane 1 kron jf? '?*-f**7*' JSh^J* c /« <4at+ihn. l»oStntiiia v drSavS S55S pavšalirana. Naročnina listu: Celo leto K 120' , pol leta K 60'—, četrt leta K 30'—. Izven Jugoslavije: Celo leto K 150'—. Inserat! ali oznanila se zaračunajo po dogovoru ; pri večkratnem inseriranju primeren popust. Upravmstvo sprejema naročnino, Inserate in reklamacije. — — Telefon št 220. Ileodiflseo političen ib! za slovensko ljudstvo „Straža" izhaja v pondeljek, sredo in petek. Uredništvo in upravništvo je v Mariboru, Koroška cesta št. 5. -— Z uredništvom se more govoriti vsak dan samo od 11. do 12. ure dopokJne. Rokopisi sc ne vračajo. ’-^zaprte reklam so poštnine proste. —- — — Telefon št 2- ' »ilboi», im 26* septdKbp» ISStS, Letnik XIII. Politične prognoze. Majveö jih' je menda postavil beograjski politični augur Cicvarič. — Lanake leto mu je bil Pašič ves pre *? vejeu bizantinskega intriganlstva in prave tipično balkanske zvitosti, preči kratkem mu je bil po svoji „gibon, s-ti« s Pribičevičem vred edina rešitev za uržavo, sedaj pa je napočila lobu, da diagnoza goni diagnozo in da vt liki politični prerok v svojem zamaknjenju sploh ne pride do oddiha. Tuhta in meša, do pravega scm-pa pa le ne pride. Doslej so se rar ne prognoze začenjale: „Potrebujem ar-Navtika, ki ima seda) pa men- da že sam vidi, da ti proslavljeni državniki nimajo dosti ali prav za prav mS in tako prihaja s temi-le „činjeni-öiarai“ na dan: „Narod v Sumadiji nima nobenega -navdušenja za današnji režim in tudi ве za stranke, ki ga vzdržavajo, Ge Ivi la režim padel na hitro, bi ostali radikali in demokrati brez upliva in brez oblasti ter bi pri volitvah, ki bi se vršile pod kakim drugim reži -morn, ne dobili niti po 80 mandatov.“ Neprijetnih dejstev je pa še več in Cicvarič mora konštatirati, da so nesumljiva : „Narod se bolj in bolj nagiba k zemljoradniški stranki, ta pokret se je tako razširil, da se möinentano ne da na noben način zajeziti.“ Torej, radikali in demokrati padajo in kmetsko ljudstvo se zbira pod praporom zemljoradniške stranke, G. Cicvarič sicer, pravi, da ta stranka nima pravega vodstva, pravih intelektualcev, temveč nekaki „politični mo -zeg srednjega kalibra“, govori ipa vse to z nekako previdno rezervo ter skuša eelo zemljoradniške mase in dosedanje voditelje pripeljati do spoznanja, da bi bilo dobro, vzeti med sebe potrebno število drugih, dozdaj „neopredeljenih“ ali pa pri drugih strankah' razočaranih intelektualcev. Iz-gleda, da bi bil tudi sam pripravljen, ob dobri priliki v važni in visoki pozi razglasiti: „Potrebujem državnika, kot je’ g. Avramovič . . itd. Vladni recept zadnjih 'dni, po katerem bi trebalp Pašičevo „gibčnost“ in Pribičevičevo „narodno in pošfeno“ politično moč osvežiti z jako sposob -no državniško silo „socijalista“ Kora-ča, je končnoveljavno zavržen. Politični augur sam p.ravi, da so socijali -sti veliko premalo popularni. Delavska masa, ki je bila poprej v komunistični stranki, je strankarsko Se 'desorijentirana. Politično dovolj zrel del ne misli brezpogojno v kako meščansko stranko; gotovo pa je, da bo v prid in prospeh .proletarskih interesov pomagal strankam, ki se borijo za socijalna načela. Socijalni demokrati se ne bodo posebno ojačili. Delavstvo je poprej ravno iz odpora proti korumpi ranemu vodstvu, ki je gazilo demokratična in ‘ proletarska načela, ustvarilo komunistično stranko in po svojem postopanju ti socijal-demokratični prvaki res niso in ne bodo popularni., ,V tem ima Cicvarič prav in tudi v, nadaljnem, ko pravi, da se bivši ko munisti približujejo republikancem. Zadel je res, ta prognoza res očL govarja faktičnemu ljudskemu razpoloženju, pomisliti pa moramo, da publicist, ki iz stališča visokega „jaz“ postavlja razne diktatorje nad drža-vo, ne išče r‘esnice, temveč jo prizna šele tedaj, kadar je tako močna in silna, da se sama v njega zadeva in ga prisili, da je ne taji. Ce je že on danes prisiljen priznati kmetsko in delavsko razpoloženje, kakoršno je v resnici, nam ne more biti težko spoznanje pravega političnega razvoja. Srbsko ljudstvo zavrača danes mahinacije strankarskih samodržcev, ki so že davno opustili vsa progra -jnaljičua načela in stremijo samo za iem, da iz svoje stranke napravjo nekako državo v državi. Za socijalna načela in težnje gre, na tej poti se morajo prej ali slej združiti prečam m Srbijanci in samo ta pot je v stanu, da obrusi in zdrobi .pogubonosno partizanstvo in uzurpatorstvo. Pašič je diktator v ideji Vel. Srbije, ne trpi ne Slovencev, ne Hrvatov, vodi svoje posle na orijentjalski način zavlačevanja in nejasne situacije ; Protič pa je evolucijoniral in zato se ne boji sodelovanja s Hrvati in Slovenci. Ko pride do tega, bo lahko tudi g. Cicvarič konštatiral, da po- kret v Srbiji, ki jači danes zemljorad ! nike in republikanca, ne bo zamrl — I temveč da se bo do svoje prave popol-i nosti razvil, ne gleda na to, kje bodo razni od beograjske publicistike priznani „Čestiti intelektualci“., ki hočejo vedno preprečiti zbližanje srbskega in prečanskega naroda v boju za socijalna načela in svobodo, Partizani, I ki so ustvarili ta reakeijonarnl režim, se tepejo danes za profit in zato fudi narod zahteva svoje orožje — volilne krogljice, da po tej dobri šoli odpravi vso navlako politične propalosti in špekulacije. Volitve zahtevamo! Samodržci tlačijo državo v pro-j past, narod je na tleh, izmozgan »in j teptan, vladi novci so razmetali njego-j vo premoženje, sedaj pa kockajo ter ; se prepirajo za to, kar je ostalo — za i moč tin oblast nadaljnjega izkoriščan-I- ja z vedno večjim pritiskom, j’ . Stari Vielikosrbjanee Pašič ne ma-j ra ne Hrvatov ne Slovencev in noče, da bi ti postaji močen faktor v clržav-! nem življenjju. Zato vodi rajše politiko s Svojim osebnim in političnim nasprotnikom — Srbjancem, kot pa z ne i poznanim in sumljivim Hrvatom ali ■ Slovencem (in tako je prišlo do radi-K kalsko - demokratskega. konkubinajta, j iz tega pa do žalostnega in sramotne-I ga dejstva, da je parlament pokopan, I in da ne more niti formalno prikrivati j diktature. j ,Ta Pašičeva. politika ne nosi za-j dovoijsiva niti srbskemu življu, še manj pa hrvatskemu in slovenskemu, ki je bii v Pašičevi velesrbski ideologiji že a priori določen za državljane „lil. in AVI klase“. Zveza radikalov z demokrati je nakopala državi največjo nesrečo z neomejenim gospodarstvom in absolutizmom policaj-mimstra, ki zavzema danes, pravo diktatorsko stališče, To gospodarstvo je od „Obznane“ pa do bojev š H use j n Boško vi čem u-stvarilo toliko grandioznih napak, da se vsi tuji politiki čudijo, kako morejo naši državniki na tako ciničen in nekulturen način rušiti in razbijati ves ugled ih ves kredit naše države j in vse to pod nerodno obešeno krinko „vodnikov in rešiteljev“ države. Zunanja politika se vodi v Paši-čevem kabinetu, ko pa prihaja blamaža za blamažo, se ministri skregajo in valijo krivdo drug na drugega, pri tem pa skupaj ostanejo v nadaljevanju svojega grobarskega in Špekulativnega posla. Narod je vsepovsod nezadovoUen, v teku tega leta so se mu odprle oči, da vidi jVso korupcijo, »partizanstvo, politiko sebičnjih diktatorjev, ki vodijo našo zemljo v take eksperimente, ki nosijo daleč vidljiva znamenja velike katastrofe. _ / Samovoljne politike mora biti konec — ven z volitvami! Posebne policaidc mokrafske metode. Začetkom julija t. 1. .je nar. pesi. Hrvatske Pučke Stranke dr. Simrak naznanil ministrstvu policije, da obe. beležnik Idr. uradnik) ‘Manojloviv z občine Kucura v Bački z nekim odbornikom vr.ed pobira nepostavno vi -šoke takse za potne liste in 'da za velike svote spravlja tudi vojaške obvoz nike v Ameriko, Ta Manojlovič — velika državotvorna sila — je o stvari nekaj zvedel, da se maščuje in pri -krije svoje goljufije, gre in obtoži paroha (duhovnika) dr, Boiča in Bereca — veleizdaje. Poslanec dr, Simrak dobi na svoj „upit“ iz Beograda od ministrstva odgovor, da se bo uvedlo proti Manoj -loviču kazensko postopanje, sombors-ki veliki župan pa izda odredbo, da se prej omenjena duhovnika kot „ve-ieizdajnika“ smatrata za — talca, Poprej je samo so klateška .pri pohodih skozi sovražne kraje jemala talce, da jamčijo s svojim življenjem za varnost, danes — v „svobodni“ državi, pa jemljejo talce ter jih internirajo tudi razni pisarji in načelniki. Paroha dr. Boiča in Bereca pes -tijo na sledeči način: Ne smeta se oddaljiti iz občine , za vsako pot morata imeti dovoljenje občinskega pisarja in žandarmerijske-ga narednika, pri katerem se morata javiti tudi vsako sredo in soboto. Stanovanja ne smeta zapustiti od 8. ure zvečer .~ ii ujeti 1 1915. Naredniku-žandarju « nekemu komitu so bili došleci takoj sumljivi (!) in začne se „iztraga.“ Najprej mirno in tako nekako mimogrede „Osumljenci“ povedo, kako jim je ime, odkod so doma in da so bili ujeti od leta 1919, eden tu, drogi tam in sedaj, ko je v Rusiji lakota m ko potujejo prebivalci in razne misije iz kraja v kraj, so porabili priliko in prišli domov. Na žandarjevo vprašanje., ako so videli v Rusiji dr. Simo Markoviča, je seveda eden od osumljencev zaJe! bledeti in trepetati in ko 'o žaadar še dejal, naj nikar, ne taji, O* pri nas tudi nekaj vedo, se mu je jezik popolnoma razvezal. Sedaj pa pomislite, ljudje božji , ti ujetniki so pravi in pravcati zarotniki in začeli so govoriti eden več kot drugi! Ta je bil v Odesi, ta bogzna kje, ko pa je prišel dr. Sima Markovič v Rusijo, so vsi zvedeli za njega, vsi so ga poznali, čefudi so bili od I. 1915 raztepeni po širni Rusiji, Sima Markovič pa do predkratkem v — Jugoslaviji Romali so k njemu od vseli strani širne Rusije in Markovič jim je po — fotografijah razlagal, koga bi bilo potreba — ubiti! Citali smo med tem časom, da je bil Markovič v Ameriki, da je sedaj na Dunaju in po vsem tem jo moral biti samo kratek čas v Rusiji in ђи~ dež vseh čudežev je pač to, da so ga vsi ti ujetniki še ob pravem času našli v Moskvi te* sprejeli od njega fotografije in naročila za atentate. 'Ali se je orjaška Rusija tako skrčila, ali ima tako bliskovito učinkujoče zveze, ab je pa tako slabo obljudena, izumrla od lakote, da se preostali tako hitre» najdejo in sestanejo. Ker ne smemo 'dvomiti o izvidu „iztrage“, bo menda ,vse skupaj in povrh Še nekak čudovit fluidum, ki veže in spaja popolno na nepoznane zarotnike po tej био : vib deželi. Čudeži so pa tudi pri nas; žan-dar samo pravi: „Kaj ne, ti si tudi e-den tistih, kar povej, mi že itak dosti vemo! “ — in zarotnik lepo pripove -» duje od konca Hq kraja in gre lepo ж luknjo. Za konec pa še en čudež! In to je ta, da se pri nas gotovi krogi ne bojijo najhujše blamaže pred širnim svetom. Domače vesti. Našim čitateljem! Ođ g. vodje kr. policijskega komisarijata v Mariboru smo prejeli sledeči dopis od 23. t. m.: »Po navodilu g. pokrajinskega namestnika čast mi je Vas izvestiti, da v slučaju zabranitve kake tiskovine v smislu določil člena 13 in 138 Ustave za kraljevino SHS ni dovoljeno izdati dotične številke niti kot druge izdaje. Tudi je absolutno nedopustno puščati zabranjena mesta prazna«. Zadnjič je izšla »Straža« po zaplembi kot druga izdaja, po gornjem smo pa lahko pripravljeni, da nam § 13 in 138 Ustave, ki daje »Slobodncu ВША2Шш 1 starapo«, zdaj pa zdaj tudi to prepreči. V takih slučajih »Straže« ne bo, na to že sedaj opozarjamo in prosimo čitatelje za potrpljenje. Tako se tudi drugod postopa. »Hrvat« dnevno glasilo »Hrvat-ske zajednice« n. pr. je "bil od Ustave 29. jul. t. 1. sem nič manj kot 33 krat zaplenjen, 11 krat pa ustavljen. Privadimo se tudi temu ter prosimo čitatelje potrpljenja. Vetitv® v cenilne komisije so se včeraj 25. septembra izvršile: po vseh okrajih. SLS je zmagala z veliko vse-»mo skoraj po vseh okrajih- Do sedaj imamo poročila, da smo zmagali v o-krajih Maribor okolica, Sv, Lenart, Slov. Bistrica, Slov. Gradec, Šoštanj, Ptuj, Ormož, Ljutomer, Gor. Radgona, Laško, Poročfila iz ost ali 11 okrajev Še manjkajo. V s. o. Maribor okolica je izit! sledeči: SLS 145, SKS. 54, trgovske in gostilničarske zadruge 22, soc* demokrati 7. ¥ mestu Maribor je zmagala lista obrtnikov in trgovcev. — Pri volitvi v okolici Maribor so se Sa mostojni silno truditi, a zaman j. Delili so zelene listke, katere pa so volilci „shranili“., glasovali pa z našimi. Veseli smo lepega uspeha, ki ga je zopet dosegla SLS,' Poročila o natančnih izidih volitev v cenilne komisije nujno prosimo iz vseh okrajev. — Tajništvo SLS v Mariboru. Naši shodi. V Olimju in Imenem pri Podčetrtku je 18. t. m. priredil g. narodni poslanec Dav. Krajnc dva prav dobro uspela shoda. Shoda sta se dobro obnesla in je zbrano ljudstvo izreklo poslancem Jugosl. kluba ter njega voditelju dr. Ant. Korošcu popolno zaupanje. Zakonodajni odbor je dobil novo predsedstvo in podpredsedstvo brez dr. Žerjava. Predsednik zakonodajnega odbora je postal radikal Trifunovič, podpredsednik pa demokrat Popovič, drugi podpredsednik je Turek Osman Vilovič, tajnik pa demokrat Čubrovič. Hvalevreden pri teh novih volitvah zakonodajnega odbora je fakt, da je zgubil vse šsrže v odboru slovenski musliman .Žerjav. Prijtis o reviziji ustave. V petkovi številki »Jutarnjega lista« je objavljen zanimiv intervju med g. Stojanom Pro-tičem in dopisnikom omenjenega lista. Mnenje gl Protiča o reviziji ustave je silno zanimivo. Iz njegove izjave je razvidno, da stavi veliko upanja na uvidevnost radikalov, med katerimi se že oglašajo možje, ki resno premišljujejo o ««vzdržnosti sedanjega stanja, Tako m. pr. so članki dr. Laze Markoviča v »Samoupravi* skrbno prikrite zahteve po reviziji ustave. Poljedelski svet. V poljedelskem ministerstvu se je ustanovil poljedelski svet kot posvetovalen organ obstoječ iz zastopnikov zadružnih in drugih kmetijskih organizacij. Prva seja tega organa bo mesece oktobra. Na dnevnem redu bo razprava o zavarovanju živine, o zavarovanju zoper točo, o hipotekarnih kreditih in o 'tarifih. Vendar- enkrat! smo vskliknili, ko smo iz verodostojnega vira dobili pismo, v katerem se nam poroča, da je •slabostojni g. Urek interpeliral finančnega ministra radi prostega uvoza gu-■ .............................. Gladiatorji, Reva knjiga. — Eros, (21, nadaljevanje.) Na umazanih stenah je viselo o -rieotalsko kopje, obloženo z biseri in slonovo kostjo, im poleg njega pri-prost dvorezen meč z oguljenim ročajem, Ko sla vstopila, je sedel pri mizi častitljiv plešast starec z dolgo sivo brado Bral je v pergamentnem zavitku in tako zatopljen je bil vanj, da je šele dvignil glavo, ko je dekle pohitelo k njemu in se mu vrglo v naročje. Ni razumel Britanec, kaj mu ie pravila v svojem orientalskem jeziku, pa posnemal je iz njenih kretenj, da govori o pravkar doživelem dogodku, in tudi o njem. Nekaj časa je pripovedovala v jeziku, Eski nepoznanem, potem pa je ostala, ga prijela za roko in potegnila bliže k starcu ter nadaljevala v latinščini in marsilcak vzdihljaj je prti šal o n feni razburjenosti. „Poglej mojega rešenika!“ je dejala«. „Mladeniča, ki je planil kot lev n-ad nje in me rešil njihove hudoono- mija. Na žalost g. Ureka pa so njegovo prošnjo v finančnem ministrstvu odbili, češ, daje to blago — luksus. V koliko je ta zadeva v zvezi s pismom g. Ureka, naslovljenim na mariborskega tajnika SKS Schnuderla, nam ni znano, mislimo pa, da je g. Urek že takrat mislil, na mastne kupčije z /gumijem«, Čitajte in primerjajte! Že ponovno smo pisali, da si samostojni voditelj g. Urek zidav Globokem novo hišo. Čudno, da je mož pričel z zidanjem šele tedaj, ko mu je ustavodajna skupščina verifi-eila poslanski mandat. Gosp. Škoberne, ki je bil pravilno izvoljen za poslanca in mesto katerega je dijete prejemal samostojnež Kirbiš, pa ni^ čakal na dijete, še manj seve na kakšno podpredsedniško mesto v konstituanti, in kljub temu si je tudi on postavil novo hišo. Pivi je zidal in še ni dovršil, drugi pa ja s pridnostjo in poštenim denarjem ustvaril svoj dom. Kletarski nadzornik Zabavnik ima toliko posla z tajništvom SKS in obdelovanjem svojega vinograda v Svetinjah, da nima časa za nadzorovanje kleti. Radi tega se v večini gostiln v Mariboru in drugod toči ničvredno vino, vinotržci delajo, kar hočejo. Za kmeta je važnejše tajništvo SKS kakor pa nadzorovanje kleti, kaj ne g. vodja sa-mostojnežev ? Nekaj cvetk o »omiki« ptujske gospode. Čital sem v časnikih, da so se ob priliki orlovske slavnost v Ljutomeru dne 8. t. m. nekateri liberalci, zlasti »učitelj« in »vzgojitelj« Lubi, neotesano za omikaneka človeka, zlasti učitelja, neprimerno obnašali, med sv. mašo s klobukom na glavi stali i. t. d. Pri tej priložnosti sem se spomnil tudi par prizorov z orlovske slavnosti v Ptuju. Tudi tukaj so liberalni izobraženci pokazali svojo culukafersko oliko. Na bregu n pr. je neki možki iz okna hiše gostilne Pogačnik, baje brat Pogačnikove vdove z raznimi razžaljivimi priimki napadal mimo mimo idoča dekleta. Škoda, da ni bilo fotografa pri roki, da bi tega »ljubeznjivega« in pobalinsko omikanega gospoda vjel na papir, gramofon pa bi moral vjeti njegovega »žaftnega« jezika besede; od takih gospodov so §i menda izposodili omiko mnogi psi, ki tudi lajajo na mimo idočega popotnika. Kadar bodo psi častne člane zbirali, bode ta »gospod« z drugimi enako pobalinskimi omikanci prvi častni član društva pasje omike. Na Minoritskem trgu pa je par nobel gospodov svojo liberalno neotesanost kazalo med pridigo in sv. mašo. Odlikoval se je posebno eden, žal ga nismo poznali, radi bi ga vprašali, v kateri šoli so ga učili, javno, sredi ljudstva in mladine se tako surovo, pobalinsko se obnašati in med službo božjo bogokletno govoriti. Imel je ta gospod belo obleko, kljukast nos, temne polti je bilo njegovo lice. Preprosta dekleta so mi pravila, da si niso mislila, da more »olikana« gospoda tako grdo, po-hujšljivo, grdunsko vpričo ljudstva nastopati. Divjak iz Hotentotije kje v Afriki, Turk iz Azije bi vedel, kaj se spodobi, tak »študiranec« pa razume manj olike, ko zadnja kravja dekla. Morebiti kdo pozna temnoličnega moža s kljukastim nosom, če se prav spominjamo, je bolj suhljat. Kdor ga pozna, naj nam naznani njegov naslov, da mu pošljemo sti! Zahvali ga v imenu mojega očeta in v tvojem in v imernl vsega mojega sorodstva in vsega rodu! Pozdravi ga In povabi k najboljšemu, kar more nuditi naša hiša! Ne zvedi se vsak dan, da bi srečala Judova fiel moža takega srca in takih krepkih rek, če pade v pest nevernikom in nasilnežem ! “ Prisrčno je podal starec Eski črko in ljubezniv smehljaj je zasijal na n'egovem prijaznem, odkritem hcu. „Moj beat se bo vrnil“, je reko , „in sam te bo zahvalil, da si г,?§л njegovo hčerko predrzne žalitve ter še hujše nesreče* Med tem pa te Kal-ha srčno pozdravlja v Eleazarjevem domu. - - Mariamna“, se je obrnil k dekletu, „pripravi nam kak grižljaj za večerjo! Ni navada pri našem ljudstva. da bi odslovili tujca lačnega it -pred vi.at! “ knjigo o lepem vedenju, ker se vidi iz njegovega obnašanja, da še je nikdar ni imel v rokah. Dokler ne bo te knjige preštudiral in se lepšega obnašanja naučil, naj si zapomni, da vsi res olikam ljudje taki »gospodi« pravijo »pobalini« in da je sodba poštenih ljudi o take sorte omikanih pobalinih ta-le : taki tiči imajo pokvarjeno srce, kosmato vest in prazno glavo. Duhovniška vest. Č. g- Alojzij Skuhala, kaplan pri Sv. Lovrencu pri Mariboru je premeščen v Hajdino pri Ptuju. Slab šolnik, a dober politik. Iz Murske Sobote se nam poroča: V vrstah naših policajdemokratov silno po ka. Tukajšnji sodnik je odložil pred-sedništvo liberalnega JDSarskega kluba, ker ni maral ostati še nadalje eksponent te korumpirane stranke. — Njegovemu vzgledu je sledilo še več drugih, tako, da se oklepata te stranke pri nas še samo dva sodnika. Za predsednika te stranke je bil zdaj Izvoljen šolski nadzornik Jurko, mož, ki ne uživa pri našem vernem ljudstvu nobenega ugleda vsled svojega zagrizenega strankarstva. Demokrati govorijo o njem, da je sicer dober politik, a slab šolnik', Mi pa pravimo, da e slab šomik in tudi slab politik, — kajti ako bi bil dober politik, bi že davno ne.bil pristaš te laži-demobratske stranke. Automobil! pozor! Romarji so se peljali pred Malo mašo po cesti Sv. Lenart—Maribor, kar pridrvi auto, konji se splašijo, voz se prekucne in poško. duje pasažirje. — Ni minulo 10 dni, pa se je na isti cesti zgodila še hujša nesreča. Gluh popotnik gre brezskrbno svojo pot. Naenkrat se znajde pred automobilom, ki se je sicer skušal izogniti. Pa prestrašen in in ves zmešan je skočil potnik tudi na tisto stran, na katero je zavil auto in prišel tako pod auto. Mrtvega so ga potegnili izpod njega. Sprememba vožnega reda. Na prošnjo prebivalstva okolice Št. Ilj ter radi šolarjev te okolice, ki obiskujejo mariborske šole in imajo poduk do 13h je odredilo obratno ravnateljstvo j. ž. v Ljubljani, da odhaja od 1. oktobra 1.1. naprej vlak št. 72, ki je dosedaj odhajal iz Maribora ob, 12h 41 min. šele ob 13h 25 min. in to do preklica. Opozarjamo, da tudi vlak št. 75 iz nasprotne smeri odhaja !z Št. lija v Maribor eno uro kasneje, tedaj ob 14-43 h, kakor smo to že svoječasno sporočali. Kako je to mogoče? V Donjem MiliOljcu na Hrvatskem je pokrajinska uprava razpustila občinski odbor, ker si je izbral grda Majlatha častnim članom občine. Grof Majlath je pri Jugoslovanski banki podpisal million kron 7%. drž. posojila. Kaj M le bilo, ako bi ta milijon bil raje položil v fond edino- „rešilne“ demokratske stranke? Morda hji se bolje obrestovalo . v . Kdo ve? Zopet atentat. Manija, razkrivati atentate in voditi preiskave, se je polastila tudi nižjih hmkcijonarjev. Predsednik občine Bosansko Novo je telefoniraj te dni v Banjaluko, da se je izvršil pri Hrv. Kostanjevici aten- i na pergament, ki je ležal poleg njega j na miži in rekel slovesno: „Prišel bo čas, ko bodo besede, ki so tukal zapisane, na ustih vseh ljudi celega sveta in tistikrat ne bo več ne prepira, ne krivice, ne trpljenja in ne žalosti. Ljudje se bodo ljubili kakor bratje in bodo živeli v liubezniin dobri volji. Daleč se še zdi, da ie tisti dan, in besede donijo revno in nerazumljivo, pa tako je tukaj zapisano in tako bo!“ „Ali misliš, da bo rimski orel razširil svojo oblast dalje in dalje? Da si bo osvojil .vse narode, kakor si je osvojil nas — ? Da bo v resnici postalo to-le mesto, Kar se že sedaj ponosno imenuje, „gospodarica sveta“ ? / res, peruti rimskega orla so silne in razsežne. Oster je njegov kljun in kamor je zasadil svoje kremplje, tam ne izpusti nikoli več —.!" Kalha se je nasmehnil in zmajal z glavo. Mariamna je odšla, da izvrši gostoljubno naročilo. Eska pa je na po rabilo starčevo podal kratko poročilo o nočnem dogodku.: Skromno je govoril ni mnogo pripovedoval o sebi in omalovaževal je nevarnost. 'Kalim je kimal in ga resni,bno poslušal.: Ko je skončal, je pokazat starec .. „Golob’ bo premagal orla, ker ljubezen je močnejša kot sovraštvo! Ne • govorim o Rimu? Njegove legije so sh j cer dobro izvežbane in pogumne do j smrti, toda jaz poznam vojščake, bolj-* I gi nego so Cezarjevi, vojščake, ki je tat na ministra dr, Spaho. Minister? se je vozil z avtomobilom, neznani arten tator ji so streljali nanj iz zasede, pa k sreči niso nikogar zadeli* Preiskava je započeta.. To poročilo prina-» Ša „Obzor“ štev. 259 in pristavlja, da j'e bil njegov dopisnik pri ministru dr* Spahu, ki pa o tem atentatu — ničesac nOVe: Zadnji rok za podpis 7 procentov državnega posojila je 30. septembra. Vsi imoviti državljani, ki še niso storili svoje dolžnosti napram državi, lahko to store ta zadnji teden! Iz Maribora. Vladnega komisarja Mestne hranilnice v Mariboru opozarjamo nato, da ta zavod lovi denar po celi Sloveniji in sicer pri liberalnih denarnih zavodih. Ta denar, ki so navadna izposojila, označuje kot hranilne vloge in vara s tem javnost. Zanimivo bi bilo vedeti, za katere špekulacije rabi zavod denar. Ali se kreditira demokratskim »milijonarjem* Toman, Šoštarič, Dr. Irgolič itd.? G. vladni komisar naj ukrene, da se odpuste oni uradniki, ki ne spadajo v denarni zavod. Ali bo treba ponovno pisati o stvareh, ki niso v čast denarnemu zavodu ob meji? Kaj pa dela mestni obč. svet? Ali še bo dolgo trpel »gospodarstvo« Dr. Irgoliča? Obrtno-trgovska lista v Mariboru je dobila pri volitvah v ceni’ao komisijo 329, socialdemokraška lista pa 120 glasov» Orkester Glasbene Malice v Ma« riboru prične s 1. oktobrom zopet z rednimi vajami pod vodstvom g. ravnatelja Topiča. Orkester, namerava le tos prirediti 3 koncerte in sicer dva Instrumentalna in enega skupaj a pevskim zborom.. Zato vabimo vse o* ne, ki obvladajo kako orkestralno godalo, da pristopijo kot sodelujoči člani v orkester. Vsi oni, ki mislijo sodelo-* vatii so naprošeni, da pridejo v torek 27. oktobra 1921 ob 18, Uri 50 mln^ v pisarno Glasbene Matice, Aleksandrova cesta št. 5, III* nadstr, Götzova hiša, kjer se bo vršil sestanek In se določijo vse podrobnosti glede časa in programa. Oni, ki bi bili v tem času zadržani, naj blagovolijo javiti svoj pristop ustmeno ali pismeno g. ravnatelju .Topiču, ravnotam med uradnimi urami od 9.—11* in 15.—18* ure, Otvoritev nove tovarne v Mariboru. Na Ruški cesti št. 45 v Mariboru (prej »Križev dvor«) je znana beograjska tvrdka »Jugoslovenski Lloyd« otvorila novo tovarno za izdelovanje moških in deških oblek. Ista tovarna bo tudi na debelo izdelovala blago za moške in ženske obleke. Več o tem v inseratnem delu lista. Nesreča. Edini sinček čevljarske-! ga mojstra g, Franca Marčec se je j dne 23. septembra igral pred stano-j vanjern na cesti, Ob cesti je slonel te-I žek oboj za basanje peska, last tvrd-j ke HalbSrth. Fantiček spleza na oboj, j ta se nagne in otrok j'e bil pod oben j jem. Imel je razmesarjeno lobanjo In j druge težke poškodbe, Nezavestnega 1 so prepeljali v bolnišnico. I Slovenci, širite naše liste! njihova služba težja, njihov nasproti nik številnejši, ki pa je njihova zmaga gotovejša in slavnejša —!“ Eska ga je gledal in ni ničesar: razumel. Misli Britančeve so potovale daleč tja v domovino, mislil je ш topot borbe, na žvenket jekla, na be-Iooblečene bojevnike in njihove dolge meče. Tudi on je bil nekdaj bojevnika eden najpogumnejših' in najboljših* „Težko so je boriti zoper Rim!“ je rekel* Lica so mu rdela in oči so ’se mu bliščale. „Ampak jaz mislim , da če bi ga nikdar ne bili napadli, če bi se bili samo branili, če bi se bili umikali., ga nadlegovali in mu vpadali v hrbet, kadarkoli bi se bila nudila priložnost, — se zanesli boli na naše goste lesove in nepremostljive reke, kot pa na naše orožje in na našo: moč, ukrotili bi bili orla in mu mala porezali peruti in ga napodili nazaj čez morje. .П ' (Dalje .prihod.) Oilcvshi vestnik. Vetrn cdsekcm! Vodstvena seja O. Z. se vrši 23. oktobra 1921 ob 8. uri zjutraj v Ljubljani. Obenem se vrši prvi občni 2bor Jugoslovanske Orlov-S k e zveze, Delegati okrožij morajo imati za ta občni zbor od vsakega odseka potrdilo. Vsem cdsektm rrarib. crl/okrcžja. Poletni nastopi so za nami. Pokazali so nam, kaj znamo in česar ne znamo, pokazali pa tudi, da nas ni malo in da smo fantje. Začne se spet tiho notranje delo po društvenih sobah in telovadnicah. Začnimo lakoj, ne izgubimo niti ene ure! — Bratski cdbmi na delo, da bcrn.o prihodnje leto pokazali mogočen napredek v vsakem oziru. Bodimo Orli močni, vztrajni in neizprosni rapram sebi in napram nasprotnikom! Zmaga bo potem naša. — Bog živi! Okrožni tajnik.' ~~ Študentki Orel ima v sredo, dne 28. t. m. ob 7. uri 2\ečer v dvorani J SZ. (Splavarska uliea 4) radi odhoda nekaterih članov k vojaškemu službovanju poslovilni fantovski večer. Udeležba za vse člene, telovadce in netelo-vadce obvezna. — Želeti bi bilo, da se istega tudi sestre Orlice polnoštevilno udeleže. — Bog živi! Mariborski Orel. V pondeljek 26. septembia važen sestanek članov in članic v društvenem prostoru. Prosim da se sestanka udeležijo tudi bratje podporni člani, ker je zadeva, ki se bo o njej razpravljalo zelo važno. — F. K., tajnik tel. ods. O. M. Karašeajska telovadba se vrši jpet kakor prej vsak torek in četrtek* od 4—5 h popoldne v telovadnici dekl. mešč. šole v Cankarjevi ulici. Opozarjam že tem potom tudi na naraščajsko glasilo »Orlič«, ki bo v prihodnjem šolskem letu izhajal v povečani obMMi in. bo stal za celo leto komaj 8 — 10 K. Naročite ga že sedaj! — Bog živi! — Vaditelj naraščaja. Somišljeniki darujte za sklad šli, Izrsoz in inrOSE širen (prejel \i fccirbemire \n ovčje volne УеНка zaloge znamke D* p И ® C Dobavlja vsako množino!|?— Dopisi na ED. VELICCGNA, Trieste, Piazza della Borsa 9. ilililililililil ililililililil Kljub naraščajočim cenam še po starih cenah BLAGO (ŠTOR) Zli KOŠKE 1 ŽENSKE Proti dobremu plačilu se vzame v najem večji prostor za delavnico ali skladišče. Ponudbe na upravništvo lista. Gospodarska zveza Ljubljana razpisuje mesto revizorja. Zahteva se izvežbanost v knjigovodstvu in trgovskem poslovanju. Plača po dogovoru. 1 — 2 M6 RIŠKA KOCA pri Sv. AjreJ-m ust S^oliorjis, JS23€>m„ poärtat In SseleasnlSlc® poSlnJss Eul» Ptant-isko letovišč« v krasni legi Mr sl e in tople kopeli Izprehotll po gozdu Oskrba i. do 15, oiriobra Poštna sreess trikrat na ieda» O Ж N KOŠKA IN DESKA KONFEKCIJA h «s N N Ш' m i o M iz naše tovarne na električni obrat s m ° samo na debelo JUGOSLOVENSKI LLOYD D. D. Oddelek: Tovarna za izdelovanje oblek MARIBOR, Ruška: cesta ši. 45. lilirilEliliSli tiSlilifiBIB TISKARNA sv. CIRILA v MARIBORU KOROŠKA CESTO TELEFON ST. 113 pripereča razaovrst-ni pepir, kaker kan-celijsld fiiiiin sistole . fini, koncepta, strojepisni, pivnik, rl-ssfni papir, mi-Taznovrstnejk KOROŠKA CESTO mapice v vsaki mm-žini, kuverti, razne zvezke za srednji in ljudske šole, spleti vse plsarniišce po tre&Sžine p§ naj-nižjih cenah Inserirajte v Stražil za električno luč iliišCliiO pri mlinu ali žagi se proda za 1.600 dinarjev. Več izveste v Mariboru, Koroška cesta 5. Cirilova tiskarna. 470 Električno luč z 1o—40 žarnicami dobi vsaka hiša. trgovina in gostilna s pre-nesljivim strojem, ki ga žene bencin. Teža 80 kg. Cena je 6500 din. Več pove Niefergal, Maribor,Koroška cesta).3—536 Tulnlrn ki bi ob enem vršila i ejnitUf tudi posle blagajničarke išče Gosp. zadruga v Ormožu. Potrebna kavcija. Nastop s 15. oktobrom. 544 Pridnega učenca za trgovino z mešanim blagom sprejme tvrdka Josip Vuk, Zavrč. 2—2 545 Velika izbira sukna, perila, odej, gotovih oblek, dežnikov, posteljnega perja po znižanih cenah se prodaja pri J. TRPIN» v Mariboru 5—1 o Glavni trg 17. 532 Spodnještajerska ljudska posojilnica Stolna ulica slov. 6. tl fferis tm reg. zadr. z neom. zav. В^ИГШг Obrestuje srlo^e ]P® 4% in ■* v, % -жгж-ael Daje posojila na vkniižbo ali poroštvo. Stroški so neznatni, ker oskrbi zavod vknjižbo 185 brezplačno. 54 Za varnost vlog iamči rezervni sklad, naložen v vinogradnem posestvu, v hiši in stav-biščih na najlepšem prostoru v Mariboru. J RčMtfejfti i*» &3»wmM«S23.i jslst-«Žirje рс*в**ј11ж»1о& »a,an*.at.. j и Računske bloke za trgovce po načinu «PARAGON» izdeluje TISKARNA SV. CIRILA. Velika xaloaa I IQ «stkniislniii Ulf in verižic, prstanov, uhanov, ter jedilnega orodja itd. < * Vsa v to^stroko spadajoča popravil» izvršnjetr, točno in po ceni i АИГЛ Clmnr arar> Maribor, Jurčičev« nl§ LOVI 0 ЈШјбЦ (Edmund Schmidgasse). 314 Kupim vse neuporabne zlate predmete kakor verižice, obeske, prstane, zapestnice, uhane, srebrn in zlati denar i. t.d., kateri predmeti vam leže doma in jih ne : nosite, tvrdka : 9-5** trgovina ur, zlatnine in srebrnine Mapibop, Gosposka ulica 16, SBI- Samo Grajski trg 1. Ne bode Vam žal, kajti mnogo denarja si bodete prihranili ako obiščete trpine Jos. Ksrünik, Grajski trg 1 ter se sami prepričate, o veliki izbiri ter res nizkih cenah, pravkar došlega Clllrna vseh vrst za gospode in dame dilKliu samo najboljše češko in angleško blago. Velika zaloga vsakovrstnega blaga za jesen in zimo, parhentov, odej, perila, največja izbira vseh vrst svilenih robcev i. t. d, ^-3 543 ii Oglejte in se! =i UST Samo Grajski trg 1. | Sfiäaj&tEu? in založnik'; Konz, „Straže.“ Odgovorni urednik:! Vlado Pušenjak. .Tisk’ Cirilove tiskarne v Mariboru*