KRANJ, petek, 19.11.1982 CENA 9 din Št. 88 Glavni urednik: Igor Slavec Odgovorni urednik: v. d. Jože Košnjek Leto XXXV 35 let GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Stoletni zven šolskega zvonca I uanes bodo v Dupljah počastili stoletnico šole — Bogata šolska t kronika pove, da je bila šola že nekdaj središče kulturnega, poli I fcnega, športnega in družabnega življenja v vasi i Drolje - 16 oktobra 1882. leta je razširila v dvorazrednico, 1938. leta P* DuDliah šolski zvonec prvič v trirazrednico, še bolj zanimive pa I poklical k Douku 86 otrok. Pobudo so strani, ki pnpovedujejo o bogati I * gradnjo enorazrednice so dali dejavnosti otrok in učiteljev. I Oiiani sai so bile Duplje z oko- Med prvo svetovno vojno, na 1 ikrni zaselki že takrat močno primer, so otroci zbirali denar, i&iedie mladeži robidovo perje, oblačila, suho sadje i Stoletna kronika dupljanske šole in koprive ter tako pomagali voja- I * na gosto popisana. Tako v njej kom v boju. Za obdobje med prvo in I Oberemo da ie bil že 1903. leta v drugo svetovno vojno je značilno, da I dveh oddelkih, za nižjo je bilo zelo veliko ekskurzij in I * rt joIkupino da se je 1919. leta izletov, predvsem po Gorenjski in tja do Ljubljane, že 1928. leta pa je v šoli zaživel podmladek rdečega križa. Vrstila so se predavanja o alkoholizmu, tuberkulozi, materinstvu, nevarnostih cestnega prometa. Učenci so igrali igrice, sadili smreke in bili sploh nepogrešljivi v življenju vasi. Druga svetovna vojna je šolo ponemčila. Upravitelja so okupatorji najprej zaprli v Begunjah in potem prese Uli, učiteljicama prav tako onemogočili delo. Svoboda je prinesla nov razcvet v dupljansko šolo. Takoj po vojni so krajani sklenili, da bodo zgradili novo poslopje. Štiri leta je trajala izgradnja, v katero je vloženega ogromno prostovoljnega dela otrok in odraslih. Samo v šolskem letu 1949/50 so učenci opravili prek 300 udarniških ur, zbrali okrog 400 kilogramov železa, precej starega papirja in zdravilnih zelišč. Leta 1950 so se preselili v nove, lepše prostore. Samo leto kasneje se je šoli pridružila nižja gimnazija za otroke iz Naklega, Podb režij in Dupelj. 1954. leta sta se obe šoli združili pod enotnim vodstvom, tri leta zatem pa je prerasla v osemletno osnovno šolo. Pred šestnajstimi leti se je šola pripojila k osnovni šoli France Prešeren v Kranju. Dve leti je še ostala osemletka, od takrat naprej pa se učenci po četrtem razredu vozijo v Kranj. Zdaj je v dupljanski šoli 66 otrok, ki jih poučujejo trije učitelji, pred sedmimi leti pa sta se jim pridružila še dva oddelka vrtca, v katerem je 43 malčkov. Vsa leta je v šoli kljub majhnemu številu učencev izredno uspešno in pestro delo pionirskega odreda, ki se imenuje po padlem domačinu Tinetu Teranu. Otroci sodelujejo na vseh proslavah v krajevni skupnosti, raz-našajo Dupljanske novice, vabila in razna obvestila po hišah, vsako leto ob 8. marcu obiskujejo nad sedemdeset let stare žene in jih obdarujejo, vključujejo se v športne dejavnosti Partizana, v gasilsko društvo in kino klub, kjer imajo pionirsko sekcijo. Zelo radi se odzivajo tudi na razne natečaje za mladino, zbirajo odpadni papir — samo v letošnji oktobrski akciji so ga nabrali 3580 kilogramov — sodelujejo v šolskem dramskem krožku, krožku ročnih del in prometnem krožku. Danes popoldne se bodo v dupljanski šoli zbrali nekdanji učitelji, učenci in drugi gostje ter tako slovesno proslavili stoletnico. Najprej si bodo ogledali prostore šole in vrtca, nato pa še dupljanski grad z razstavljenimi deli Franceta Slane. Ob 18. uri bo v gasilskem domu kulturni program, ki ga pripravljajo moški pevski zbor KUD Triglav iz Dupelj, mladinski pevski zbor osnovne šole France Prešeren, reci-tatorji in člani kino kluba Duplje. H. Jelovčan Je plina preveč? I ladeljevanje plina se zatika, ker občani, ki že imajo kupone z I |oačenimi datumi dviga, ne pridejo po jeklenke - Po plin v I H dneh sicer je bolje kupon zamenjati s sosedom za drug da- I Krtn _ Čeprav je bilo v kranjski iJtt po krajevnih skupnostih razišao že 2081 kuponov od številke pa v kranjski plinarni ugo-l^tj»jo, da so občani prišli le po IJS jeklenk. To pomeni, da okoli ■ ^jeklenk, za katere imajokrajani ISone še Čaka v skladišču. Ver-Ijt&o gre sicer tudi za opravičljive ■Ske. da jeklenke čakajo, m pa ■Sfc primerov, da imajo občani IS * polno jeklenko plina in zato Pt: ne morejo zamenjati. Komite za fVdarstvo zato prosi občane, ki iz Skrega koli vzroka še niso mogli , i^i? jeklenk, imajo pa številke ■tonov od 1 do 9, da to store naj-fceje (jG 24. novembra letos. IRijevanje jeklenk namreč ne potekati nemoteno in brez ■Nojev, če krajani, ko dobe kupon, Kjndejo po jeklenko najkasneje v dneh. Komite za gospodarstvo IN Kranj zato tudi predlaga da IStti, ki imajo nižjo številko ku-|S pa ne morejo iz katerega koli ■ ^ po jeklenko v treh dneh od %cinska I ^upnost Inceste I • Srtnj - Konec decembra lani je J ' Sloveniji sprejet zakon o I Sh, ki določa, da je treba vpraša-]* gospodarjenja s cestami ustrez-I £ Spravno urediti. Omogoča, I £ * v vsaki občini ustanovijo ob-\M* samoupravne skupnosti za IX za več občin ena samoupravna INttost ali pa da v občinah ustalijo interesne skupnosti, ki se R* ukvarjale tudi s komunalno IJfcvnostjo Zakon tudi določa, da K'*«ba ustrezne samoupravne inte-1N skupnosti v občinah ustanoviti R »edine tega leta oziroma pred [ >«m feta ustanoviti republiško Tpnost za ceste. , • k ' gorenjskih občinah je najprej S razprava, da bi ustanovili So regionalno skupnost za ce- > Kasnejše razprave pa so >ale, da bo vsaka gorenjska to vprašanje uredila na svoj X-, Tako so V kranjski občin razmišljali, da bi ustanovili Slo skupnost, ki bi združevala ->o problematiko in komunalno Javnost. Nazadnje pa je_ pred me-Nm dni prevladala odločitev o >ovitvi samostojne samouprav-. občinske interesne skupnosti za > Podobno so se odločili tudi v gorenjskih občinah. ,Mben koordinacijski odbor je v Sm občini že pripravil predlog '^ravnega sporazuma, ki ga 1 v teh dneh obravnavati vse I V'4ne organizacije združenega I J* in krajevne skupnosti, ^red-I ^o je da bi do konca tega I >.a podpisali samoupravni spo-in ustanovili občinsko skupil S tem pa bi omogočili, da bi |č do konca leta ustanovljena tud. |£*a skupnost za ceste. Spo- |ustanovitvijo občinske skupil* občini pripravljajo tudi odlok l otevanju ulic, trgov in cest v predvidenega datuma na kuponu, da ga sami zamenjajo s sosedom, ki ima kasnejši datum, jeklenko pa morda prej potrebuje. Plinarna v Kranju še vedno dobiva 400 do 500 jeklenk dnevno. Če pa bi jeklenke ostajale in se kopičile v skladišču bi utegnile nastati motnje v preskrbi in dobavi plina za kranjsko občino. Kupone za plin je mogoče uveljaviti po naslednjih datumih: kupon dne kuPon dne št. 1982_št. 1982 10 22.11. 26 13.12. H 23.1. 27 14.12. 12 24.11. 28 15.12. 13 25.11. 29 16.12. 14 26.11. 30 17 12 15 27.11. 3i 18 12 16 1.12. 32 20. 12. 17 2.12. 33 21.12 18 3. 12. 34 22 12 19 4.12. 35 23.12. 20 6.12. 36 24 12 21 7-12- 37 25. 12 22 8. 2. 38 27:i2 23 9-12. 39 2g 12 24 10.12. 40 29 12 25 11.12. Če občani, ki imajo kupone s temi datumi, ne bodo mogli v treh dneh od označenega datuma dvigniti jeklenke v plinarni, bosta komite za gospodarstvo in Plinarna Kranj morala spremeniti datume na kuponih; o tem bodo krajani obveščeni v svojih krajevnih skupnostih. Obrtniki, ki za svoje delo potrebujejo plin, prijavljajo svoje potrebe pri Obrtnem združenju občine Kranj. Na podlagi tega seznama dobe plin v Plinarni brez kuponov. Neizkoriščena moč potokov — Marsikatero prepotrebno ki-lovatno uro električne energije bi lahko dali potoki in rečice. Posebej na Gorenjskem ne usahnejo v največji poletni pripeki. Strokovnjaki so izračunali, da slovenski potoki skrivajo v sebi moč, ki bi lahko nadomestila 360 tisoč ton premoga. Male elektrarne so spet vse bolj v središču pozornosti. Več o njih lahko preberete na srednjih straneh časnika. ^________✓ Prehudi padci Že skoraj dva meseca na trya ni plma, in ko pride, ga ne znamo (kolikor ga že pač je) primerno razdeliti. Ne vemo. koliko ga sploh potrebujemo in zato najbrž tudi ne iščemo (dovolj zavzeto) odgovora, koliko ga bomo ob vsesplošnem varčevanju sploh sposobni dobiti in koliko ter kako ga bomo lahko plačali. Ob tem pa sploh ne razmišljamo, da bomo zato porabili veliko več elektrike, ki pa jo za proizvodnjo še veliko bolj potrebujemo, da je veliko žlahtnejša, dragocenejša in dražja. Obnašamo se, kot da ne znamo izračunati, kaj ob vsesplošnem varčevanju vendarle mora imeti določeno prednost. . , , Ugotovimo, da določen način organiziranja preskrbe ni dober in se prepozno čez noč odločimo za drugačnega, pri čemer pa se izkaže, da smo pridobili samo tisti čas, ki smo ga prej neupravičeno zapravili, ker smo breme samo preložili z ene rame na več drugih ramen. Tisti, ki so ta bremena morali čez noč prevzeti nase, pa tavajo v temi, ker nimajo v rokah ničesar, na kar bi se lahko oprli. Dogaja se, da ni pralnega praška. Ko ga pripeljemo v trgovine, ugotovimo, da tako rekoč v hipu zgine ves, čeprav ga je bilo trikrat več kot takrat, ko je bil redno na policah. Opozarjamo na zavest, pri tem pa stopicamo na mestu, namesto da bi naredili korake, ki bi pripomogli, da bi se ta naša zavest vendarle začela dvigovati. Opozarjamo na neenotnost trga, pa vendar smo se še naprej z različnimi ukrepi (sprejetimi čez noč) pripravljeni še bolj zapreti v občinske, regijske in širše meje. Ugotavljamo, da nam bo še naprej primanjkovalo mesa. Dogovarjamo se o ustanovitvi intervencijskih skladov in vsi se strinjamo, da bi bito to prav, da se bomo v občinah pogovorili... In? Mesa, mleka je vse manj. Nekateri odvajajo sredstva, drugi kot da se jih ne tiče. In ko ga bo zmanjkalo? Tisti, ki niso nič naredili, bodo spet zagnali vik in krik, pripravljeni bodo uvesti celo bone, svoje nesposobnosti in neodgovornosti pa ne bodo priznali ali pa jo porivali pod kolektivni plašč neodgovornosti. Človek se nehote vpraša, kako širok je pravzaprav ta kolektivni plašč, pod katerega še vedno lahko skrivamo najrazličnejše oblike (neodgovornosti. Nekdo je v teh dneh rekel, da so tisti, ki so v najbolj pristojnih organih najbolj poklicani in najbolj odgovorni za to, kar se dogaja, pri plinu n. pr. padli na izpitu. Se bo morda le zgodilo, da bo ta plašč, če ne pri plinu pa kje drugje, postal tako tesen, da se tudi posamezniki ne bodo mogli več skriti. Prav bi bilo, da bi pri vprašanjih, kot je oskrba z najnujnejšim, prenehali z najrazličnejšim igračkanjem, saj je takšno preskušanje potrpežljivosti preveč neodgovorno in prenevarno. To so vsekakor že prehudi padci na sicer vsekakor zahtevnih izpitih, vendar pa smo zanje imeli dovolj časa, da se jim uspešno izognemo. ^ žalar i Avto v ognju ž Podljubelj — V sredo, 17. novembra, je pred Podljubeljem zgorel j avto nemške registracije, last našega \ zdomca Dragutina Todic'a. Ko se je slednji peljal proti Ljubelju, je opa-j zil, da se iz armature vije dim. Takoj j je ustavil, tedaj pa je avto zajel ogenj. Ker Todic ni imel gasilnega aparata, in čeprav so mu pomagali gasiti drugi mimovozeči vozniki, niso ! uspeli zatreti požara. Šele poklicni gasilci iz Kranja so ga pogasili, vendar je do tedaj avto že v celoti zgorel. Gmotna škoda znaša 200.000 dinarjev. a Možjanca - Okoli 700 metrov pod vasjo Možjanca je zemeljski plaz prejšnji teden odtrgal del ceste, tako da je povsem pretrgana zveza z dolino. Krajani sicer hodijo zdaj peš do Preddvora, vsak nujen prevoz pa je za sedaj nemogoč. Hudi nalivi prejšnji teden so močno poškodovali tudi cesto na Podbhci in v Babnem vrtu. -L. M. — Foto: F. Perdan t ,_t ; . , , . ,-rt » 1 ' ' • ............... I «.. -P«,, i , ... . M./' O LAS 2. STRAN NOTRANJA POLITIKA, SAMOUPRAVLJANJE Usposabljanje je stalna naloga Poklicna gasilska in reševalna četa jeseniške železarne je v tem letu opravila številne preventivne preglede — Usposabljanje ne le poklicnih gasilcev, temveč tudi delovnih ljudi in občanov Jesenice — Jeseniška poklicna gasilska in reševalna četa je letos v okviru akcije Nič nas ne sme presenetiti, ki je sovpadala v praznovanje 100-letnice društva in 45-letnice poklicne in gasilske čete jeseniške železarne, opravila pomembno preventivno delo. Tako so jeseniški poklicni gasilci in reševalci pregledali vse avtomatske naprave za gašenje v Železarni in izven nje, pregledali so 6.990 gasilnih ročnih aparatov, hidrante v železarni, imeli 96 preventivnih pregledov, 25 vaj s 425 udeleženci in 98 izobraževalnih oblik med delovnimi ljudmi in občani s skupaj 2.026 udeleženci. Gasilci so organizirali predavanja po šolah in teh se je udeležilo 436 otrok. Poleg tega so organizirali specialne vaje, ki so bile namenjene požarom v skladiščih in skladiščih z radioaktivnimi snovmi, imeli so sektorsko vajo sodobne tehnike za reševanje ob težjih prometnih nesrečah. Gasilci in reševalci tudi sodelujejo z gasilci na Avstrijskem in tako so se dogovorili za pregled motornih briz-galn po posameznih gasilskih društvih. Za jeseniške gasilce in reševalce je značilno, da izredno dobro sodeluje- Dva obraza enega miru Teden po dnevu organizacije združenih narodov v minulem mesecu je generalna skupščina združenih narodov prograsila za Teden razorožitve. V posmeh tej odločitvi, ki je bil hkrati neke vrste dokaz o neučinkovitosti in nesposobnosti te organizacije, smo bili priča morda celo za kanček ostrejšemu zaostrovanju na polju deklariranih mednarodnih prizadevanj za mir. Očitki in zaostrovanja med velesilama so se vse bolj krepili, nesoglasja so izbijala zdaj na enem zdaj na drugem primeru. Za sedanji mednarodni položaj je značilno močno poslabšanje na različnih področjih. Vsa pa ogrožajo mir in stopnjujejo nevarnost spopada. Oboroževalna tekma med obema supersilama se stopnjuje. ZDA hitijo s postavitvijo novih raket v Italiji, SZ jim odgovarja z manevri v Bolgariji. Napetosti v vseh križnih žariščih v svetu se poglabljajo, kar je v prid blokovskim interesom, saj so takšna žarišča voda na mlin blokovski viziji sveta. Na vseh področjih smo priča poskusom, ki hromijo delovanje in prizadevanja mednarodnih organizacij za mir in organizacije združenih narodov (v nevarnosti je uspeh evropske konference v Madridu, blokovski vplivi hromijo akcije neuvrščenih, v OZN prihaja do vse ostrejšega obtoževanja, priča smo prizadevanjem, da bi sedmi vrh srečanja neuvrščenih pomenil epilog in konec gibanja neuvrščenosti). Ob vseh teh nasprotjih in točno preračunanih potezah obeh velesil pa je položaj na področju mednarodnih ekonomskih odnosov katastrofalen. Nerazviti danes dolgujejo kar 600 milijard dolarjev, kar je velika zavora pri notranjem razvoju teh dežel in ključ, ki bolj ali manj uspešno zaklepa težnje za neodvisnost od velikih. Na srečo pa se krepijo tudi nova gibanja, katerih osnova je boj za mir in za razorožitev. Evropa je proti jedrskim raketam. Na referendumu v ZDA je 60 odstotkov Američanov glasovalo za zamrznitev jedrskega oboroževanja. V ta boj pa se vse bolj vključuje tudi široko javno mnenje; ne le posamezni državniki. Prav zdaj smo priča, kako nejasne so naenkrat postale karte, ki jih imajo v rokah veliki v igri za mir. Nenadna smrt Leonida Brežnje-va in izvolitev Jurija Andropova za novega generalnega sekretarja CK KPSZ kot da sta nenadoma zaustavili sedanjo igro in na vrsti so ugibanja, kakšne in katere karte bo treba vzeti v roko zdaj. Malo je mnenj v svetu, da bo tudi naprej lahko potekala dosedanja igra z istimi kartami. Slišijo se mnenja, da bi bila morda igra, ki vodi po lažji poti k resničnemu miru, zdaj lahko lažja. Vendar pa tisti, ki tako domnevajo in ugibajo, hkrati zatrjujejo, da starih (včerajšnjih) kart še niso odvrgli in da so tudi naprej pripravljeni za igro po stari poti. Ta pa je tako izmučeno nemočna, da zagotovo ne vodi v mir. Le želimo si lahko novih kart. Kajti že to, kar imamo trenutno, je dovolj za uničenje. Pred dvema letoma je na vsakega Zemljana odpadlo za oboroževanje 110 dolarjev, lani pa že 200. Če bi na leto samo za pol odstotka zmanjšali vlaganja za oboroževanje, bi za deset let rešili kmetijsko proizvodnjo za vse Zemljane. Za ceno petih večjih podmornic bi bilo dovolj žita za vse. 60 milijonov ljudi je vključenih v delo, ki pomeni tekmo za oboroževanje in 1 milijon znanstvenikov sodeluje pri teh projektih, po drugi strani pa smo izračunali, da bi z 1 milijonom dolarjev, investiranih v široko potrošnjo, pridobili veliko več novih delovnih mest, kot pa jih z enakim deležem odpremo v vojni industriji. Skratka, prav nič ni potrebno, da še naprej iščemo nova orožja, saj ga imamo že zdaj nakopičenega toliko, da lahko 30 krat uničimo planet. Obe velesili imata danes skupaj 50.000 jedrskih konic, katerih udarna moč je 1 milijon porušenih Hirošim. Vsaka večja atomska bomba pa ima danes večjo rušilno moč, kot jo ima ves smodnik, ki smo ga izdelali od iznajdbe od danes. Ob takšnem spoznavanju obeh obrazov miru si zato lahko želimo, da bi vzeli v roke karte za igro pravega. A. Žalar jo z gasilskimi društvi po občini. Še posebno aktivnost so poklicni in prostovoljni gasilci pokazali v mesecu požarne varnosti, ki so povečali število preventivnih pregledov od Rateč do Jesenic in med drugim pripravili tudi gasilsko razstavo s prikazom vsega, kar gasilci uporabljajo za reševanje. Nenehno si prizadevajo, da bi se člani strokovno usposabljali in uporabljali kar najbolj sodobno opremo, obenem pa z uporabo seznanili kar največ delovnih ljudi in občanov, da bi tudi sami sodelovali pri preprečevanju škode. Večjih požarov v zadnjem času v železarni in izven nje ni bilo, kar je zasluga dobrega usposabljanja in seznanjanja z uporabo vseh sredstev, ki so primerna za gašenje. Kažejo se rezultati podružbljanja med delovnimi ljudmi in občani. Jeseniški gasilci in reševalci imajo dobro opremo, vendar pa že zastarel vozni park. Radi bi nabavili nekaj najsodobnejše opreme vendar je doma ne izdelujejo, uvoz pa je v sedanjih razmerah izredno težaven. Posodobili so novo garažo, ki je obenem tudi mehanična delavnica, in pridobili učilnico, ki je opremljena za vse vrste vzgoje in občasno za razne sestanke. Njihova osnovna dejavnost pa je še naprej stalna preventiva in usposabljanje delovnih ljudi in občanov ter seveda amaterskih gasilskih društev, s katerimi pa so že dozdaj izredno uspešno sodelovali. D. Sedej Gorenjski paraplegiki zborovali Begunje — Na letnem občnem zboru gorenjskih paraplegikov, ki je bil 10. novembra v Begunjah, so se člani pogovarjali o problemih, ki jih tarejo. Na široko so razpravljali o uvedni bonov za bencin, zaradi katerih so zelo prizadeti. Dobe jih namreč zgolj invalidi, ki imajo svoj avtomobil. Večji del pa ostaja osamel, in odtrgan od družbe, kajti nihče jih poslej ne bo hotel vzeti v avtomobil le zavoljo humanosti ali za ceno bencina, temveč le za bone. Zadolžili so odgovorne člane, da ta problem uredijo. Na občnem zboru so za predsednika znova izvolili Albina Rožmana. Zbor je uspel, pogrešali so le predstavnike družbenopolitičnih organizacij gorenjskih občin, ki so se običajno radi odzvali vabilu. Ljuba Jančar Mladost v pesmi, besedi in spretnosti Kranj - Tradicionalno skupno tekmovanje vojakov in mladine, ki naj pri obojih okrepi in poglobi znanje o NOB in sistemu splošne ljudske obrambe, »Mladost v pesmi, besedi in spretnosti«, bo v Kranju jutri ob 19. uri. V domu JLA se bodo pomerile ekipe vojakov in mladine iz kranjskih tovarn, šol in krajevnih skupnosti. Najboljša ekipa bo nato tekmovala na regijskem tekmovanju 10. decembra, ki bo prav tako v Kranju. Letošnje tekmovanje je posvečeno 90-letnici Titovega rojstva in 40-letnici ustanovitve slovenskih narodnoosvobodilnih udarnih brigad. D. Ž. V PETEK, 19. NOVEMBRA 1912 NAŠ SOGOVORNIK Šola se povezuje z združenim delom Jesenice — Med letošnjimi na grajenci v jeseniški občini je ob obletnici smrti delavskega pisatelji Toneta Čufarja prejela priznanje tudi osnovna šola Toneta Čufarja na Jesenicah. Z ravnateljico Mili Ilenič smo se pogovarjali o delu in problemih os novne šole na Jesenicah, ki praznuje _...........letos tudi 25-letnico obstoja in dela. „Šola je bila ustanovljena 1957. leta in začela z delom v sedaj prostorih komunalnega servisa. Število učencev se je neprestano čalo in tako danes obiskuje šolo že 1097 učenčev. Pred štirimi leti w se vselili v novo stavbo na Plavžu, ki so jo jesemski delovni ljudje in občani zgradili s samoprispevkom. Gradnja je bila etapna in tako sme kasneje dobili tudi novo telovadnico in bazen, medtem ko je osah okolica šole še neurejena. . L J ... Vendar ugotavljamo, da nam ze hudo primanjkuje ucilmc, se posebej ker smo z letošnjim šolskim letom prešli na celodnevno šolo. Na šoli je 34 oddelkov, ki pa imajo večinoma kar po 35 učencev in s tem je pedagoško delo precej otežkočeno, precejšnja utesnjenost pa vpliva tudi na počutje in delo otrok. Ponosni smo, da je v teh letih šolo uspešno sklenilo okoli 20.000 naših učencev, ki so se večinoma zadovoljive vključili v družbeno skupnost in uspeli v življenju. Zal imamo premaic športnih površin okoli šole. Prav tako še m opremljen večnamenski prostor v šoli" skratka, šolski center na Plavžu bi se moral dokončat Na šoli imamo kar 50 interesnih dejavnosti in smo v hudi prostor-ski stiski saj smo prostore za izvenšolsko delo morali spremeniti v učilnice Veliko otrok obiskuje krožke telesne vzgoje in športa in take ie naša šola odprta od jutranjih ur do 19. ure zvečer. Lani smo se povezali z jeseniško Železarno in uvedli kovinarsko dejavnost s tem. ii nam ie Železarna opremila delavnico in nam brezplačno namenila dv* mentorja jeseniški Kovinar pa »daje delo« učencem, ki se udeležujejo te dejavnosti. Veseli smo, ker se povečuje število zunanjih sodelavcev Poskrbeli smo, da se čimveč učencev vključuje v interesne dejav nosti več dobrih otrok pa v dodatni pouk, tako da damo možnost tuč I odličnim učencem. Sodelujemo z združenim delom in se vse bolj pove-zuiemo tudi s karavlo na Bohinjski Beli, prirejamo proslave in skupni j srečanja Dobro je tudi sodelovanje z borci, ki jih povabimo na šok? a učenci z zanimanjem sledijo pripovedovanju o dogodkih iz NOB.« D. Sedej Izobraževalni zamah Tržič - Minuli konec tedna sta tržiška delavska univerza in občinski komite zveze komunistov pripravila prvi letošnji seminar za kandidate za sprejem v zvezo komunistov. Zadnji seminar te vrste je bil decembra lani, za letošnjega pa so osnovne organizacije kadrovale 28 kandidatov. Zal so se z evidentiranjem novih članov zveze komunistov odrezali le v devetih tržiških osnovnih organizacijah. Še posebej so se izkazali v Bistrici in Pristavi, kajti vsaka je na seminar napotila po sedem kandidatov za sprejem v zvezo komunistov. Danes in jutri bo že drugi seminar za nove člane. Udeležilo se ga bo trideset komunistov, ki bodo prisluhnili aktualnim družbenoekonomskim in družbenopolitičnim nalogam v tržiški občini, nalogam zveze komunistov pri razvijanju in utrjevanju socialistične samoupravne demokracije ter nalogam zveze komunistov pri razvijanju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Razen tega delavska univerza Že drugi mesec zapored organizira seminarje za člane delegacij iz združenega dela in krajevnih skupnosti. -mvl Delegati, ki opravljajo svoje tve v skupščini občine in v « nah samoupravnih interesnih nosti, spoznavajo probl planiranja v občini ter dc političnega sistema. Drugi predavanj za delegate bo delavska univerza izpeljala v ladanski izobraževalni sezoni Postopek za evidentiranje sekretarja SZDL Kranj - Na 65. redni seji s torek, 16. novembra, sestalo sedstvo občinske konference stične zveze Kranj. Na d redu je bila med drugim tudi va o začetku postopka za evida* ranje novega sekretarja obfts* konference socialistične zveze. dentiranje možnih kandidatov * potekalo v krajevnih konfenw<* socialistične zveze v občini it trajalo do 6. decembra. Sedar.;: ? kretar občinske konference Marjan Gantar namreč v zaO^-prihodnjega leta odhaja na ni* delovno dolžnost. I Predsedniki gorenjskih izvršnih svetov Izvoz je temelj razvoja Ta teden je naš sogovornik predsednik izvršnega sveta škofjeloške občinske skupščine Miro Pinterič. Kakšen razvoj se predvideva v prihodnjem letu in do konca srednjeročnega obdobja, je bila tema pogovora. So predvidevanja glede na letošnje gospodarske rezultate uresničljiva, zlasti, če upoštevamo, da je pričakovati le še težje pogoje poslovanja. »Rezultati gospodarjenja v letošnjih devetih mesecih prav gotovo niso takšni, da bi jamčili, da bo vse kar smo zapisali v resolucijo o razvoju v prihodnjem letu, lahko tudi uresničili. Toda prizadevati si moramo, da se bomo zastavljenim ciljem vsaj približali. Najvažnejša naloga oziroma osnova razvoja v prihodnjem letu je izvoz. Drugega izhoda za našo predelovalno industrijo ni. Izvažati moramo, da bomo lahko delali, da bomo lahko uvozili potrebni material za proizvodnjo. Razen tega tako zvezna kot republiška resolucija napovedujeta izredno zmanjšanje porabe, tudi osebne, kar pomeni, da bo doma vse težje prodajati. I orej očitek, da smo preveč ambiciozno planirali povečanje izvoza, ni umesten. Izvoz mora biti večj^« . , . . Miro Pinterič, predsednik IS občinske skupščine Skofja Loka Vendar veliki izvozniki poudarjajo, da izvoz ne prinaša dohodka in da so rdeče številke v zaključnih računih pogosto posledica visokih stroškov doma in nizkih cen na svetovnih trgih. ... »Kdor je v preteklosti dobro delal in si je zagotovil dobre poslovne partnerje s tem, da je bil tud sam dober poslovni partner, bo prav gotovo zaslužil tudi v prihodnje. Temu tuji kupci ne bodo zniževali cen, češ saj si doma, zaslužil z devalvacijo. Nedvomno bo k večjemu dohodku iz izvoza dala svoj delež devalvacija in nekaj tudi izvozne stimulacije, ki so se povečale. Predvsem pa bo izvoz zagotavljal proizvodnjo in delo ter zaslužek delavcem.« Kaj pa kmetijstvo? »Menim, da je treba dati poseben poudarek razvoju kmetijstva. Resolucija zadolžuje tako nas v izvršnem svetu kot kmetijske zadruge, da povečamo proizvodnjo za 3 odstotke. Imamo možnost, da vzredimo več živine in namolzemo več mleka ter pridelamo več krompirja. Za sedanji zastoj ne moremo kriviti ne kmeta, ne zadruge. Sistem stimulacij moramo zastaviti tako, da bomo podpirali proizvodnjo, ne pa porabe. Razliko v ceni je treba participirati kmetu, ne potrošniku. S hitrejšim razvojem kmetijstva bomo tudi zmanjšali pritisk mladih na zaposlitev v industriji.« Se že pojavlja nezaposlenost? »Trenutno imamo 101 nezaposlenega. Problem je, da je med iskalci dela vse več šolanih ljudi. Zato smo si za prihodnje leto zastavili cilj, da moramo zaposliti prav vse štipendiste, skratka vso mladino, ki prihaja iz šol. O tem se bodo morali pogovoriti v temeljnih organizacijah.« Predvidevate zelo skromne rasti porabe? »Pri splošni in osebni porabi se moramo držati republiške resolucije. Splošno oziroma občinski proračun smo že tako oklestili, da se že pojavlja vprašanje delovanja. Pri skupni predvidevamo nekoliko višjo rast, zaradi znanega zaostaja- nja razvoja družbenih dejavnosti, čeprav ne bi mogel trditi, da se tudi v šolstvu ali vrtcih ali še kje drugje, ne bi dalo še marsikaj prihraniti. Osebna poraba pa je že več let omejena v okviru razpoložljivega dohodka. Zato bodo osebni dohodki tako visoki, kot bo porastel dohodek. Torej se je povsod treba prizadevati za uvajanje taksnih programov v proizvodnjo, ki zagotavljajo primeren dohodek na delavca in s tem tudi primerne osebne dohodke. , Ob tem bi rad povedal tudi to, cia moramo prenehati s sistemom indeksiranja. Neko zatečeno stanje leta 1980 se nam pojavlja še v letu 1983. Kdo pa more trditi, da je bila delitev tega leta pravilna. Treba je najti drug sistem, ki bo upošteval predvsem pogoje dobrega gospodarjenja.« Investicije že nekaj let sta-gnirajo in že resno ogrožajo tehnološki napredek ter tudi konkurenčno sposobnost gospodarstva. »Za prihodnje leto škofjeloško gospodarstvo, brez Rudnika urana Zirovski vrh planira 1,43 milijard investicij. Največ gre za sovlaganja v surovinsko osnovo. Čeprav je to pozitivno, menim, da so tovrstna vlaganja nekaj let prepozna. V surovinsko osnovo bi bilo treba vlagati tedaj, ko so se tovarne gradile. V letu 1983 bi morala sovlaganja teči v prenašanje manj zahtevnih programov v kraje, kjer imajo delavce. LTH bi lahko delal zamrzovalnike drugod, medtem ko bi v Skofji Loki delali izredno zanimive programe izkoriščanja toplotne energije, ki so jih sami razvili, vendar nikakor ne morejo priti » redno proizvodnjo. Ali pa Kla.:-varjev program mazalnikov, k; > jih želeli prestaviti v Zgorr.v Sčavnico. Vendar investicija " dobila zelene luči, ker ne predvidevajo 50 odstotnega izvoza. Dejansko pa izvozijo 30 odstotkov, če pa vemo, da nadomeščajo izvoz. * pravzaprav 100 odstoten izvoz- To pomeni, da je sovlaganje padlo na izpitu birokracije.« Pravkar so v razpravi spremembe srednjeročnega družbe* nega plana. »Opredelili smo se za varčevanje To pa ne pomeni, da ne bomo nč investirali. Vendar je treba posedati, kaj. Razvoj se ne more nehati. Združevati moramo sredstva xa programe, ki bodo prinesli nove vrednost. Prednost ima referendumski gram, ki ga sicer ne bomo mogiiv celoti uresničiti do konca srednjeročnega obdobja, potem vozlKr.a telefonska centrala na Trati, ki bc srce občinskega komunikacijske^ sistema in večji prispevek » OSKIS da bomo lahko ured^. nekatere najbolj nujne ceste. Mec prvimi je na vrsti davška cesta. Sicer pa ostaja osnovna usmers tev gospodarstva izvoz, s tem pa tudi večji uvoz za normalno prev iz vod njo. Dolgoročnega razvoja ne moremo graditi na veliki porah energije in surovin, temveč na tehnološko zahtevnih programih z vSio produktivnostjo m tako. d, po tol^rov*^^ KvojaTUra-do^r,, kako bi te cilje t • i ■ PETEK, 19. NOVEMBRA 1982 NOTRANJA POLITIKA, GOSPODARSTVO .3. STRAN O Različni vzroki za šepanje preskrbe Velika politična škoda zaradi pomanjkanja nekaterih artiklov — Slovenija mora zagotoviti dodaten uvoz plina Kranj - Predsedstvo občinske i.nference socialistične zveze je na dnevni red zadnje seje uvrstilo tudi ^rašanje preskrbe v občini. Poroči-č o tem je podal predsednik komi->;a za gospodarstvo Janez Tavčar. Ugotovili so, da je preskrba z katerimi prehrambenimi artikli v #ini več ali manj zadovoljiva. Naj-i težav je bilo v zadnjem obdobju X oskrbi z mesom, pralnimi praški - piinom. Kaže, da bo še nekaj časa manjkalo mesa. Zdaj se v republiki -mravlja sporazum med kmeti, -algami, klavnicami in predelo-Ulnicami mesa, ki bi zagotovil trezen odkup živine. Potrebna na-'-caestila za odkupno ceno naj bi * enem od predlogov zagotovili z sredstev iz občinskih proraču-in z novim sporazumevanjem na ijfcodkovnih odnosih. Vendar pa so ;-ani predsedstva menili, da bi bilo joije, če bi v občinah ustanovili tako ^enovane intervencijske sklade in "prhanje, kar zadeva Gorenjsko, uredili na medobčinski ravni. Zato bi topććina gorenjskih občin glede morala čimprej sprejeti ustrez-^ sklepe. , . Pralnih praškov je bilo v zadnjem -«esecu in pol v občini razdeljenih fek 60 ton, kar je precej več od prečne normalne preskrbe v fejfojih obdobjih. V minulem ted- nu so mestne trgovine v Kranju dobile dodatnih 40 ton praška, ta in prihodnji teden pa bodo dobile vse trgovine še novih 60 ton pralnih praškov. Po mnenju komiteja za gospodarstvo bi to moralo zadostovati za enomesečno porabo v občini. V prihodnje pa bo dobava pralnih praškov normalna, zato ne bi smelo biti bojazni za pomanjkanje. Vendar pa je po drugi strani res, da ta hip v trgovinah pralnih praškov ni. Za to so najbrž trije osnovni vzroki: sprejeti odlok o depozitu za prehod čez mejo je zavrl nakupovanje praškov onkraj meje, ob vsesplošni nakupovalni mrzlici pa so si prene-kateri naredili precejšnje zaloge. Ne-zanemarljiv pa je tudi podatek, da je v kranjski občini okrog 7.000 prebivalcev iz drugih republik, v katerih preskrba s pralnimi praški prav tako šepa. Največ razprave pa je bilo na seji glede preskrbe s plinom. Predsedstvo je ugotovilo, da je prav zaradi pomanjkanja plina (poleg nekaterih drugih artiklov) in organiziranja tovrstne preskrbe nastala velika politična škoda. Prepozno reagiranje in uvedba kuponov čez noč sta povzročila nepotrebno zmedo in nezadovoljstvo med občani in v krajevnih skupnostih. Po uvedbi kuponov pa zadnji podatki kažejo, da se stanje postopoma umirja in normalizira. Zdaj je naloga v krajevnih skupnostih oziroma potrošniških svetih, da se čimprej dokopljejo do ustreznih kriterijev glede potrebnosti plina in prednosti. K plinskemu cirkusu so veliko pripomogle tudi nejasnosti glede plina v republiki. Nihče ni prav vedel (in tudi ta hip se še ne ve), koliko plina bo sploh na voljo. Zato je predsedstvo zahtevalo, da je treba čimprej dobiti od pristojnih odgovor, koliko plina sploh bo. Odločno so zahtevali, da mora Slovenija poskrbeti za dodaten uvoz plina (če je to potrebno), ki je ta hip zaradi varčevanja z elektriko za družbo in posameznika cenejši in potrebnejši. Ob tem je treba odgovoriti tudi na vprašanje, kako je v Slovenij z dobavo domačega plina. Od celotne porabe oziroma dobave bi namreč morala Slovenija dobiti 70 odstotkov domačega plina in 30 odstotkov uvoženega. Dogajalo pa se je ravno obratno oziroma plin je v nekaterih republikah bil, v Sloveniji pa ne. Sklenili so tudi, da je treba delegatom občinske skupščine pred zasedanjem skupščine, ki bo prihodnji teden, predložiti podrobno poročilo glede tega. Posebno vprašanje in zahtevo po zagotovitvi plina pa bo postavila tudi kranjska delegacija na zasedanju zbora občin v republiški skupščini. A. Zalar Usklajeno urejanje delovnega časa Sanjski občini naj bi vsi prešli na nov delovni čas do 10. de-*mbra - Če bo potrebno, bodo prehod določili z odlokom Kranj - Na. podlagi priporočila ■"•TOega izvršnega sveta o organiza-3 delovnega časa je izvršni svet Nske občinske skupščine poobla-3 komite za gospodarstvo, da pre-' možnosti za prehod na nov V,-ni ('•as V različnih dejavnostih v Jfoi. Naloge so se lotili skupaj z ^ovno organizacijo Alpetour in Wili, da se je z uvedbo varče->2-1 ukrepov glede porabe bencina Silo interesentov za prevoz z Rebusi na delo povečalo za okrog * odstotkov. Ob preučevanju mož- Vi se je tako izkazalo, da bi v ti-delovnih organizacijah kjer -'*y> večizmensko delo, ostal zače-L- delovnega časa nespremenjen. V Sv/nih organizacijah z enoizmen- V delom naj bi se delovni čas Staknil za eno uro (začetek ob ali kasneje). V tako imenova- * družbenih dejavnostih oziroma Spravnih interesnih skupnostih S področja pa naj bi bil začetek " J ob 7.30 do 8. ure. 10. decembra letos. Za tiste posameznike (delovne organizacije), ki se iz neupravičenih razlogov ne bi strinjali s takšnim delovnim časom glede na usklajenost prevozov, pa bo občinska skupščina po potrebi sprejela še odlok o~obveznem prehodu na nov delovni čas. S pripravami glede organizacije delovnega časa v občini se je na zadnji seji seznanilo tudi predsedstvo občinske konference socialistične zveze. Predlagane rešitve so potr- dili, opozorili pa so, da je sporedno s tem treba urediti tudi otroško varstvo v občini. Zaradi sprememb bo najbrž treba obogatiti sedanjo prehrano ali pa uvesti nov obrok v vrtcih. To bo varstvo otrok podražilo. Vendar pa odgovor na to, kdo bo kril dodatne stroške, ta hip še ni mogoč, ker niti ni jasno, za koliko se bodo stroški povečali. Predsedstvo je razen tega ugotovilo, da prehod na nov delovni čas povsod ne bo enostaven in da je po uvedbi novega delovnega časa treba sproti razreševati vse težave in morebitne napake. A. Žalar Več toplih malic Prihodnje leto bolj urejena prehrana med delovnim časom — Skrčena uporaba živilskih bonov in večja izkoriščenost obratov družbene prehrane — Živila Central že proučila proste zmogljivosti za pripravo toplih obrokov Kranj _ od tretje konference slo- avtobusi je treba pnlago ^ tudi začetek pouka in sicer na Zaposleni v trgovinah ban-^SDK PTT bi se morali odločiti delovni čas, ki bi najbo j >al ostalemu združenemu delu ^nostim za prevoz na delo. Le ' potrebno, bodo v občini uvedi /tako imenovani tretjiprevozni ;Xkibo pomenil začetek dela ob : *L Ta bi zajel predvsem zaposle- - družbenih dejavnostih . ^ podlagi takšnega predloga zdaj Srajo v občini podatke o zaposle-:< nakar bo Alpetour izdelal vozni X Sele potem bi delovne orgam-- je lahko prešle na nov delovni * Računajo, da bo to najkasneje venskih sindikatov, ki se je jasno iz rekel o regresirani prehrani delavcev, je bilo v Kranju že lepo število posvetov. Sestal se je sindikalni svet, direktorji organizacij združenega dela — koristnikov družbene prehrane in predstavniki gostinskih delovnih organizacij, katerih proste zmogljivosti bi lahko razumneje izkoristili. Kako uspešno organizirati družbeno prehrano delavcev v kranjski občini? Sindikat predlaga tesnejšo povezavo z gostinskimi obrati, ki so prav gotovo pripravljeni pripravljati tople malice za najbližje zaposlene delavce. Tudi naložbe v že obstoječe obrate in razdelilnice hrane ter čajne kuhinje bi bile upravičene, saj imajo le-te dovolj zmogljivosti za za Zapleti družbenega varstva H koncu leta se kamniški delovni organizaciji Stanovanjsko in Wno ^spodarstvo izteče začasno družbeno varstvo - Za- in komunalnem gospodarstvu hO) v Kamniku uvedli začasno Hi beno varstvo, ni bila kriva ^ba. Nasorotno, kar dobro so Vdarili, Očitali so jim le, da niso > razumeli svoje osnovne dejavni. Prvenstveno je namreč bKb Stovna služba komunalne in sta-Smjske interesne skupnosti, ven-* je to dejavnost zanemarjala v Sd projektive. Večkrat so bili pn 5G tudi prekoračitelji pn osebnih redkih, kar je posledica visoke ka- ke strukture zaposlenih. -rja je začasni kolegijski poslo-organ, ki ga je potrdila tudi ^infprevzel družbeno varstvo so pričakovali, da bodo z Pravilnostmi v SKG hitro opravi-•wdar so po pollletnem razisko-odkrili še vrsto novih težav^ 'v/,na organizacija je bila namreč > ustreznega samoupravnega " rfoega akta o razporejanju čiste-~ dohodka, kršila je določila dogo- o družbeni usmeritvi razpore-dohodka, tudi pripravnikov nagrajevali po dogovoru bili so ^ ustreznih aktov s področja nor- >nega urejanja knjigovodstva invStur pa še vrsto drugih >vUnosti jim pripisujejo. To^a Vse \e nepravilnosti bodo dejstvo, da SKG letos ne bo uspelo doseči načrtovanega dohodka, saj kasnita lani načrtovana toplifikacija Kamnika in revitalizacija starega mestnega jedra. Ker so projektivo skrčili na minimum, da bi se tako temeljiteje posvetili osnovni dejavnosti SKG, urejanju zadev za obe samoupravni interesni skupnosti, je realizacija dohodka nižja od planirane za staro milijardo. Iz tega je videti, zakaj se je SKG v svojih »grešnih« časih posvečalo pretežno projektivi. Z njo je prigospodarilo pretežni del dohodka (kar dve tretjini), od tod tudi očitki, da jim je prvenstvena komercialna dejavnost, ne pa tista posebnega družbenega pomena, ki jo imajo v zvezi s samoupravnimi interesnimi skupnostmi. Zaradi manj dohodka ob koncu leta jih skrbi pokritje prekoračitev iz lanskega leta in letos. To kanijo urediti z zadržanimi oziroma popravljenimi osebnimi dohodki. Nedavno so razpisali tudi dela in naloge za individualnega poslovodnega organa, vendar razpis ni uspel. To začasnemu kolegijskemu organu povzroča nič koliko skrbi, saj je do tedaj, ko bo SKG znova začelo samostojno poslovati, le še poldrugi mesec. D. Z. dovoljevanje ne le potreb svojih delavcev, temveč tudi drugih. Vsaka posamezna organizacija združenega dela, ki nima lastnega obrata družbene prehrane, bi se lahko na temelju pogodbe dogovorila za organizirano prehrano svojih delavcev pri najbližjem gostinskem obratu. Tiste, ki razpolagajo z zadostnimi ali celo odvečnimi kapacitetami, jih lahko ponudijo delovnim organizacijam, ki jih nimajo. S povečanjem obrokov bi taki obrati morali zadostiti čim večjim delovnim organizacijam, prostorsko vezanim na določen prostor. V obratih družbene prehrane se bodo morali dogovoriti o enotnejših hladnih malicah glede na njihovo kalorično in biološko vrednost. Še posebno je ta dogovor nujen zato, ker se že pojavljajo težave pri preskrbi z nekaterimi prehrambenimi proizvodi v sestavi toplih in hladnih obrokov. Povsod kaže vpeljati možnost dveh malic, hkrati pa razmisliti tudi o pripravi dietnih malic. Zaradi upravičenosti do živilskih bonov ali gotovinskega regresa bo verjetno prihodnje leto močan pritisk za zdravniška potrdila. V letu dni najbrž še ni moč računati z dietnimi malicami, toda ob skrčeni uporabi bonov je treba delavcem ponuditi ustrezno nadomestilo. Hladne malice ali nakup hladne malice v živilskih prodajalnah bo namreč poslej možno pogodbeno organizirati le za tiste delovne organizacije, kjer ni možna priprava tople niti hladne malice. Boni bodo morali biti koriščeni namensko, dobili pa jih bodo le delavci, ki jim zaradi narave njihovega dela ni moč zagotoviti toplega obroka, in tisti, ki iz zdravstvenih razlogov ne prenesejo malic iz skupnega kotla. Trgovska in gostinska delovna organizacija Živila Central je na ta priporočila sindikata še odgovorila s pregledom gostinskih obratov, kjer bodo lahko zagotavljali tople obroke za delavce. S toplo malico bodo lahko postregli v restavraciji Evropa in Park, kjer nudijo skupno 170 zmogljivosti. Obe lahko pripravita tudi po 300 toplih obrokov, ki jih bodo v termosih razvozili delavcem. Tudi gostilna v Šenčurju in Delikatesa v Ki anju ponujata to možnost in sicer s 100 kapacitetami, nekoliko skromneje pu prispeva k temu. bife v Brito-fu, ki ponuja 50 obrokov, o. ž. Žlebir Za mlade ni strehe nad glavo Dokler je človeku sedemnajst, osemnajst let in za nekaj sto tisočakov, ki jih težkega srca odriva od štipendije, živi v dijaškem ali študentskem domu, še ne razmišlja o lastnem stanovanju. Ta materialna dobrina mu hkrati s težnjo po samostojnosti začenja rojiti po glavi šele, ko mu je nekaj čez dvajset in je prvikrat zaposlen z dohodkom pripravnika. Pred večino je tedaj dolga in mučna pot skozi razne urade in težaven boj z okorelimi pravilniki, še bolj neprijetna pa tiha privoščljivost starejših sodelavcev, češ naj ie počaka, saj sem moral tudi jaz v njegovih letih. In preden vendarle pride do strehe nad glavo zase in svoj družinski krog, je tudi sam star in iste nevoščljive miselnosti: »Ko si mlad, moraš potrpeti in nobene škode ni, če malo počakaš.« Dokler so mladim družinam po zakonu o stanovanjskem gospodarstvu prednostno dodeljevali stanovanja, saj se je družba zavedala njihovega manj ugodnega materialnega položaja, so bile težave manjše. Tedaj se mladi tudi niso toliko oglašali in zase terjali več pravic. Odkar pa po novem zakonu mladih družin ni več v prednostnem redu, temveč se obravnavajo kot solidarnostna kategorija, je drugače. Za solidarnostno stanovanje sta mlada človeka običajno le preveč imovita. Za nakup lastnega stanovanja ali gradnjo jima, zaposlenima le kratko dobo in zaradi tega začetniških zaslužkov, ne kaže preveč ugodno.Da bi jima zaupali v delo- vni organizaciji, in ju za nekajod-stotno samoudeležbo neselili v kadrovsko stanovanje, imata navadno prekratko delovno dobo. Tudi pravilniki delovnih organizacij so na tem področju togi in postavljejo pregrade tistim, ki so premalo časa zaposleni. Tudi 10 ali 20 odstotna samoudele-žba pri nakupu stanovanja posega v astronomske cenovne višine, mladim z začetniškimi zaslužki domala nedosegljive. Izhod je predlagal nedavni slovenski mladinski kongres, ki je kritično zaostril tudi stanovanjsko vprašanje mladih. Predlogi resda niso nič novega in pretresljivega, ker pa so mladi na tem področju že večkrat naleteli na gluha ušesa, p edlogov ni odveč glasno ponoviti. Gre za preurejanja podstrešnih stanovanj v starih mestnih jedrih, ki bi jih namenili mladim družinam, gre za ponovno zakonsko opredelitev mladih družin, gre tudi za gradnjo manjših, cenejših prehodnih stanovanj zanje, gre tudi za opustitev .vnaprejšnjega plačila samoudeležbe in poravnavanje le-te v manjših zneskih .. . Tudi toge pravilnike kaže bolj gibljivo prilagajati razmeram v delovni organizaciji. Prav je, da imajo starejši delavci z dolgoletnim stažem prednost pri dodeljevanju stanovanj, vendar to določilo ni nekaj svetega. Če imajo tisti z več leti delovne dobe rešeno stanovanjsko vprašanje, ni ovire, da se delovna organizacija ne bi lotila tovrstnih težav mladega delavca, pa čeprav je zaposlen šele leto ali dve. D. Z. Žlebir V Jutranja »koncentracija« premislek strokovnjakov Ko razpravljamo o novem delovnem času in ugotavljamo, da marsikje zaradi dela v dveh izmenah ne bodo mogli preiti na premik v jutranjo svetlobo, niso tako nepomembna razmišljanja o drugačni, a vseeno lahko zelo učinkoviti varčevalni politiki in večji produk tivnosti. V večini večjih delovnih organizacij delajo dopoldne in popoldne, saj proizvodnja mora potekati nemoteno. Vemo, da poleg delavcev iz neposredne proizvodnje zjutraj hiti zjutraj na delo veliko (marsikje najbrž preveč) administrativnega kadra ter seveda strokovnjakov, ki nadzorujejo delo v sami proizvodni ali pa ga vodijo iz pisarn V izmenah je torej, kot je dejal nekdo na seji odbora kovinske industrije »precejšnja koncentracija strokovnega kadra«, medtem ko v popoldanskih izmenah ostanejo le redki, tisti, ki so »dežurni«. Nikjer ni rečeno, da je popoldanska izmena manj produktivna, proizvodno manj učinkovita kot dopoldanska, zato so najbrž tudi tu rezerve. Splačalo bi se prisluhniti tudi takim in podobnim pobudam in prerazporediti strokovni kader po vseh »dninah« ... D. Sedej ALPETOUR KiCREfflR TOZD SERVIS OSEBNIH VOZIL IN MEHANIZACIJE OPRAVLJA ŠE NASLEDNJE STORITVE: Zastava servis Kranj, Ljubljanska 22 — Servis in remont na vozilih »Zastava« — Kleparska in Mčarska opravila na vseh vrstah osebnih vozil — Avtonega in zaščita motornih vozil po sistemu Dinitrol — Montaža avtogum in izpušnih loncev — Menjava hladilne tekočine in motornih olj — Prodaja nadomestnih delov za program »Zastava« — Registracija in tehnični pregledi motornih vozil in priklopnikov — Zunanje pranje na avtomatski linijski avtopral-nici Vse informacije dobite po telefonu 28-266 ali 21-296. Servis kmetijske in transportne mehanizacije Cerklje — Servis in remont na kmetijski transportni mehanizaciji — Servis in remont na tovornih vozilih OM — Zastava — Prodaja nadomestnih delov za traktorje in tovorna vozila OM — Zastava Informacije dobite po telefonu 42-164 ali 42-184 Delovni čas v delavnikih: od 6. do 21. ure v sobotah: od 6. do 14. ure G LAS 4 STRAN TRŽIČ (i. seja DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA skupščine občine Tržič bo v četrtek, 25. novembra, ob 8. uri v mali sejni sobi <>. seja ZBOHA ZDRUŽENEGA DELA skupščine občine Tržič bo v četrtek, 25. novembra, ob 12. uri v veliki sejni sobi 6. seja ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI skupščine občine Tržič bo v četrtek, 25. novembra, ob 12. uri v mali sejni sobi skupščine občine Tržič DELEGATSKO ODLOČANJE PETEK, 19. NOVEMBRA DOGOVORIMO SE Ukrepi za boljšo preskrbo V zvezi z analizo o preskrbljenosti tržiškega trga s pomembnejšimi življenjskimi potrebščinami je izvršni svet sprejel niz ugotovitev, stališč in sklepov Dnevni red Po ugotovitvi sklepčnosti, pregledu zapisnikov in razpravi o uresničevanju sklepov, sprejetih na prejšnjih sejah, bodo delegati vseh treh zborov ločeno obravnavali: — poročilo o gospodarskih gibanjih v tretjem trimesečju 1982 — problematiko izvajanja programa zdravstvenega varstva na Gorenjskem — informacijo o preskrbljenosti trga s pomembnejšimi življenjskimi potrebščinami — pregled prihodkov in odhodkov sredstev od 1. 1. do 30. 9. 1982 — pregled prihodkov in splošnega razporeda prihodkov proračuna občine Tržič od 1. 1. do 30. 9. 1982 — predloge in vprašanja delegatov V zboru združenega dela in zboru krajevnih skupnosti bodo razen tega razpravljali še o — osnutku odloka o hišnem redu v občini Tržič V zboru krajevnih skupnosti pa tudi o — predlogu uvedbe uličnega sistema v naseljih Bistrica pn Tržiču in Ročevnica . _-___' Izvršni svet daje v pretres analizo o preskrbljenosti tržiškega trga s pomembnejšimi življenjskimi potrebščinami. Gradivo je pripravljeno na osnovi anket trgovskih organizacij oziroma na osnovi obvestil o problematiki preskrbe s posameznimi izdelki, ki jih pošiljajo trgovske organizacije in poslovna združenja. Vsak teden pa založenost v vseh gorenjskih občinah spremljajo tudi inšpekcijske službe. Iz teh pregledov je razvidno, da so dejansko v vseh občinah podobne težave in da Tržič s pomembnejšimi življenjskimi potrebščinami ni niti bolje niti slabše založen. Osnovna značilnost preskrbe v tem času so manjše dobave in s tem skromnejša založenost trgovin, ki jo poslabšujejo še povečani nakupi posameznih izdelkov, predvsem prehrambenih. Taki nakupi vodijo do pravih potrošniških mrzlic, katerih rezultat so prazne police v trgovinah, s katerih se zaloge selijo v shrambe in kleti. Pri naftnih derivatih, premogu in drveh je pomanjkanje zlasti posledica splošnega pomanjkanja tega blaga na trgu, ne pa toliko oblikovanja zalog. Izvršni svet analizi dodaja tudi ugotovitve, stališča in sklepe, ki jih je sprejel 21. oktobra. Ocena, da je bila založenost trga s pomembnimi življenjskimi potrebščinami do nedavnega zadovoljiva, je precej formalna. Podobno kot ugotovitev, da se je položaj na trgu oziroma odnos med ponudbo in povpraševanjem spremenil tudi zaradi pomanjkanja določenih surovin v proizvodnji. V prizadevanjih za nemoteno oskrbo in za zagotovitev čim bolj normalne preskrbe trga z osnovnimi prehrambenimi izdelki je treba poenotiti politiko ponudbe blaga V tržiškem zdravstvu najnižji dohodki Problematika uresničevanja letošnjega programa zdravstvenega varstva v tržiški občini in nespodbuden položaj v Zdravstvenem domu Tržič zahtevata poglobljeno razpravo Cene zdravstvenega stanja na Gorenjskem, v kateri je po poglavjih prikazano naravno gibanje prebivalstva, zdravstveno stanje prebivalstva in dejavnost osnovne zdravstvene službe, posebej pa še bolnišničnega zdravstvenega varstva, vsebuje tudi informacijo o pogojih izvajanja programa zdravstvenega varstva v tržiški občini v letu 1982 ter informacijo o poslovanju temeljne organizacije Zdravstveni dom Tržič v prvih devetih mesecih. Potreben bo rebalans proračuna Občinski proračun je v devetih mesecih dosegel dobrih 39 milijonov dinarjev prihodkov oziroma blizu 78 odstotkov predvidenih za letos. Ugodno so pritekali predvsem tisti prihodki, ki se zbirajo avtomatično, pod planom je le zbir prihodkov upravnih organov. Proračunska sredstva so bila, razen nekaterih izjem, razporejena v glavnem v treh četrtinah, m sicer v skupni višini nekaj več kot 36,1 milijona dinarjev oziroma dobrih /2 odstotkov načrtovanih. Proračunski presežek po devetih mesecih torej z aša približno 2,8 milijona dinar- ' izvršni svet v obrazložitvi gibanja - -»računskih sredstev opozarja - ivdvsem na problem pri financi-; ju organa za kaznovanje prekr- - v in mrtvoogledniške službe ter , nemajhen znesek za kadrovske ; noči Ta neskladja bo z drugimi d potrebno odpraviti z rebalan-m proračuna. Sredstva za pripravo in komu-ia!n0 ureditev zemljišč so v devetih mesecih dosegla blizu 5,3 milijona dinarjev oziroma komaj 52 odstot-k v eloletne načrtovane vsote. Vefr-i del so bila prenesena na občinsko komunalno skupnost. Sredstva za fi-™ ranie negospodarskih investicij f nVvest cij vgkrajevnih skupnostih £ MSala skoraj pet milijonov dinarjev. Približno 1,5 milijona di-• .i jih je ostalo neizkoriščenih in ;;d\ uporabljena v zadnjem trimesečju Ker se zadnja dva sklopa vprašanj v obsežni analizi tesno dotikata razmer v tržiški občini, bosta za delegate najbrž bolj zanimiva kot prvi del. Informacija o pogojih izvajanja letošnjega programa zdravstvenega varstva ima namen objektivno prikazati položaj zdravstvene skupnosti in izvajalskih organizacij v tržiški občini. Podatki kažejo, da so razlogi za povečanje dogovorjenih sredstev v glavnem upravičeni, da jih z ukrepi znotraj skupnosti ni mogoče razrešiti, da pa je uresničitev dogovorjenega programa zdravstvenega varstva interes in potreba uporabnikov ter združenega dela kot celote. Združnemu delu zato skupnost predlaga, da poveča dogovorjena sredstva za 3,8 milijona dinarjev, kar pomeni, da bi skupaj dosegla 127,428 milijona dinarjev ali 26,26 odstotka več kot lani. Temeljna organizacija Zdravstveni dom Tržič je v devetih mesecih letos dosegla 68,7 odstotka načrtovanega celotnega prihodka in le 67,8 odstotka čistega dohodka. To je dosegla predvsem na račun precejšnjega povečanja obsega dela (za enajst odstotkov več storitev kot v enakem lanskem obdobju) in s tem povečanja prihodkov z neposredno menjavo dela. Porabljena sredstva so za 57 odstotkov višja kot lani, amortizacija je zaradi zakonskih sprememb dvakrat višja, kljub temu pa ne bodo zadoščala za nadomestitev dotrajanega rentgenskega aparata in za pre-kritje strehe zdravstvenega doma. Povprečni čisti osebni dohodek na delavca znaša 14.520 dinarjev, kar je manj od povprečja delovne organizacije in od slovenskega povprečja v zdravstvu. V zdravstvenem domu sicer menijo, da poslovnega leta ne bodo sklenili z izgubo, ničesar pa ne morejo predvideti za oblikovanje skladov, ki so že lani ostali prazni. Upanje za prihodnje leto je še manj obetavno. Dvanajstoodstotno povišanje sredstev za občinsko zdravstveno skupnost pomeni za Zdravstveni dom samo dva odstotka več za osebne dohodke. Ob tem, da so vse rezerve, ki bi morda lahko vplivale na nižje stroške, že povsem izčrpali. skladno s sklepi izvršnega sveta, potrošniških svetov in komiteja za tržišče. V poslovalnicah Mercatorja, Živil, KŽK in ABC Škofja Loka je potrebno zavzeti enotne ukrepe glede omejene prodaje posameznih izdelkov, skladno s predpisi in stališči komiteja za tržišče. Trgovska podjetja si morajo prizadevati za čim bolj usklajeno vsakodnevno dobavo nekaterih vrst blaga, na primer pralnih praškov, sladkorja in olja, v diskontu pa je potrebno ustaviti prodajo večjih količin pomembnejših izdelkov. Mercator, ki pokriva skoraj celotno oskrbo v tržiški občini, je še posebej odgovoren za dobro založenost trgovin. Za boljšo preskrbo trga s svežim mesom je potrebno najprej opredeliti posamezne potrošnike mesa — šole, vrtce, dom Petra Uzarja in obrate družbene prehrane — in na tej osnovi pokrivati razhajanja v ceni v skladu s sprejetim odlokom. Glede na to, da so sredstva za pokrivanje razhajanj v ceni mesa zagotovljena, mora komite za družbeno planiranje in gospodarstvo navezati stike s predelovalci in proizvajalci mesa ter doseči, da bodo zagotovili zadostne dobave. Izvršni svet tudi meni, da je v Tržiču potrebno organizirati prodajo rib. Komite za družbeno planiranje in gospodarstvo se mora s tem v zvezi dogovoriti z Delamari-som, rok za začetek prodaje pa je le mesec dni. Komite oziroma izvršni svet bo posredoval tudi pri proizvajalcih perutnine in zahteval rednej-šo dobavo. Glede na različne količinske dobave kruha morajo Mercator, tozd Preskrba, Žito Pekarija in komite za družbeno planiranje in gospodarstvo urediti organizacijo dovoza kruha v tržiške prodajalne. Razen tega pa je izvršni svet sprejel nalogo, da bo v sodelovanju s komitejem in z občinskim svetom zveze sindikatov sklical sestanek z delavci Pekanje, na katerem bodo poiskali način za boljšo preskrbo s kruhom. Izvršni svet se je ob obravnavi analize zavzel tudi za pospešitev in razvoj kooperacije z domačimi proizvajalci zelenjave, povrtnine m sadja. Komite za družbeno planiranje in gospodarstvo je zadolžen, da s kmetijsko zadrugo in proizvajalci iz tržiške občine doseže primerno ponudbo na trgu kot tudi za boljšo povezanost med zadrugo in proizvajalci. Glede na izredno slabo preskrbo s premogom in način prodaje premoga je izvršni svet od Mercatorja, tozd Preskrba zahteval, naj na poseben spisek izloči vse naročnike premoga po občinah z datumom naroČila. Spiske bodo posredovali občinam, iz katerih so naročniki, in organizacijam, zadolženim za prodajo premoga, od katerih pričakujejo tudi povratno informacijo. Skupščini gorenjskih občin in medobčinski gospodarski zbornici pa bodo prikazali težave s preskrbo s premogom oziroma naročili, da bi poenotili ukrepe v zvezi s prodajo. Najprimerneje bi bilo, če bi celotno prodajo na Gorenjskem prevzel Merkur. Večji del ugotovitev, stališč in sklepov, ki jih je izoblikoval izvršni svet, je že krepko na poti uresničenja, razprava v skupščini pa bo ukrepe, potrebne za boljšo pre-skrbljenost, najbrž še dopolnila. Odlok o hišnem redu Osnutek odloka o hišnem redu se bistveno ne razlikuje od zdaj veljavnega. Glavna novost je ta, da postajajo nosilci gospodarjenja na novo oblikovane skupnosti stanovalcev. Odlok navaja, koga lahko štejemo kot stanovalca, kateri seznami in navodila morajo biti razobešena na vidnem mestu ob vhodu v stanovanjski objekt, dolžnosti stanovalcev pri uporabi skupnih prostorov in naprav ter obveznosti s prepovedmi pri uporabljanju stanovanj in skup- V Tržiču ni izgubarjev V devetmesečnih bilancah tržiških organizacij združenega dela ni rdečih številk — Skromnejša rast dohodka zlasti pri izvoznikih na zahodni trg — Še premalo vlaganj v stroje Tržiško združeno delo je v devetih mesecih letos ustvarilo nekai več kot 8170 milijonov dinarjev celotnega prihodka, kar je v primerjavi z enakim lanskim obdobjem za dobrih 26 odstotkov vec. Porabljena sredstva so naraščala za 0,30 odstotka hitreje kot celotni prihodek. To kafte na nekoliko boljšo ekonomičnost poslovanja kot v prvem po" t ju, ko je rasla za pet odstotkov hitreje, vendar pa je se vedno nižja konec minulega leta. ... Devetmesečni dohodek je bil za dobrih 2d odstotkov višji kot in ie dosegel nekaj več kot 2099 milijonov dinarjev. Nad povprt rastjo so Tokos, Metalka, Zlit. BPT, Trio, Oblačila Novost, Temeljna zadružna enota Križe, Gozdno gospodarstvo, SGP Trzic, Komunalno podjetje Central —Zelenica, Kompas z Ljubelja in Sap, najskromnej-šo rast dohodka, komaj za 0,5 odstotka, pa so dosegli v Gradbincu. Gradbeni operativi. Pri rasti dohodka je treba upoštevati, da je boljši rezultat v precejšnji meri plod minulega dela. To velja najbolj za tovarno obutve Peko kot največjega izvoznika. Dohodek na zaposlenega je v devetih mesecih porasel za dobrih 24 odstotkov, tako da je znašala povprečna produktivna vrednost na z inoslenega v gospodarstvu 362.000 dinarjev. Sredstva za sklade so bi-la za 7 7 odstotka višja, medtem ko so bila v prvem trimesečju in v prvem polletju v primerjavi z enakimi lanskimi obdobji nižja. O gospodarskih gibanjih v devetih mesecih je pred zasedanji skupščinskih zborov razprav ljal tudi izvršni svet. Ugotovil je, da v tem obdobiu v tržiški občini ni bilo izgubarjev, da je preskrbljenost s suro- ' . ■ i ■:.,!.;...I motopiali cippr clahi) vpnHar rta n so Din v niasi visjt —. , «_ j i. ji n " ra o razporejanju dohodka in sredstev za osebne dohodke. Ponovnih kršiteljev ni večinoma pa so tudi že poravnali preveč izplačane osebne dohodke v prejšnjih mesecih oziroma jih bodo uskladili z dogovorom do konca leta. . . . , . ^ .... Žal poročilo zelo skopo omenja izvozna prizadevanja tržiškega gospodarstva, čeprav je izvoz v sedanjih zaostrenih pogojih predno-stn i naloga Znano je le, da je delež konvertibilnega izvoza v skupnem izvozu v letošnjih devetih mesecih znašal 73,4 odstotka, v lanskih komai 47 8 odstotka. Pokritje konvertibilnega uvoza s konvertibilnim izvozom pa je bilo 181-odstotno. Glede na prejšnje leto se je izvoz na zahod zelo povečal, saj se je tržiško združeno delo pravočasno preusmerilo in upošteva s planom začrtane cilje. Taka usmeritev pa se močno odraza v izpadu dohodka organizacij združenega dela, zlasti Peka kot največjega izvoznika. Izvršni svei ie zato menil da bo ob devalvaciji dinarja in nekaterih drugih administrativnih ukrepih, ki so v prid predvsem izvoznikom, potrebno izoblikovati take izvozne spodbude, da bo breme izvoza enakovred ne je porazdeljeno na celotno združeno delo, ne le na izvozno usmerjeno. Na področju investicijskega vlaganja so Trzicani ujeli korak z Go-renisko vendar je treba pri primerjavi gledati stvarne številke. Struktura naložb v občini ni dobra. Od 202 milijonov dinarjev plačil za investicije v devetih mesecih v gospodarstvu predstavljajo naložbe tovarne obutve Peko 186.5 milijona dinarjev. Od tega zneska pa so v Peku le » odstotkov vložili v stroje in dopolnitve tehnološke opreme. V glavnem so bila sredstva namenjena za oskrbo z reprodukcijskimi materiali. Primerjavo uspešnosti tržiškega gospodarjenja v devetih mesecih z gospodarskimi rezultati bodo delegati dobili na sejah zborov. Ulice v Bistrici in Ročevnici Krajevna skupnost Bistrica pri Tržiču, ki jo sestavljata naselji Bistrica in Ročevnica, se je v zadnjem desetletju zelo hitro razvijala. Danes živi v njej že 3844 stalno prijavljenih prebivalcev v 124y gospodinjstvih. Hkrati z razvojem naselij so začele prihajati tudi pobude krajanov po uvedbi enotnega uličnega sistema, kar bi zlasti olajšalo orientacijo. Osnutek ulične razdelitve so izdelali v geodetski upravi v Kranju, v javni razpravi pa se je izoblikovalo trinajst imen ulic oziroma cest. Begunjska cesta bo potekala po trasi regionalne ceste 11/322 skozi naselje Bistrica pri Tržiču. Začne se na križišču s cesto na Kovor, konča pa 120 metrov za izvirom Zegnani studenec. , , Bistrica bo predel od desnega odcepa z Begunjske ceste nasproti starega gasilskega doma, mirno Taverne, Valjavca, skupine montažnih hiš, skozi podhod na cesti 1 l pod tunelom do Sove. Cesta 4. julija bo potekala od križišča s cesto II/322 na Deteljici jugovzhodno proti Kovorju in bo obsegala vso blokovno gradnjo južno od paviljona Deteljica. nih prostorov. Posebej velja poudariti, da so predlagatelji vnesli dopolnilne prepovedi, ker iz sedanje prakse ugotavljajo, da si stanovalci po lastni presoji dovoljujejo razne izvedbe in obnove, ki običajno niso v skladu s predpisi, oziroma ne spoštu Cesta na Loko se začne desnem odcepu od vpadnice v pri Trajbahu, poteka po bivši želef niški progi do mostu, po lokalni c*s mimo tovarne Triglav in SGP Gra> binec in se konča pod severnim * lom naselja Loka. Cesta St. Marie aux Min<* poteka po prvotni trasi in razen sedanjih objektov obsega tudi ^ moč je Slograda. Cesta se podaljša* še do kopališča skozi podvoz p^ cesto I/l in se zaključi na križih cest proti Kovorju in Begunjam. Deteljica bo ime platoju.' na k a-rem stoji paviljon Deteljica in iku1 stanovanjski bloki severno ter s* hodno od njega. Na Jasi bo skupina na novo ip* jenih atrijskih vrstnih hiš nad cest-' proti Kovorju. Na Logu se imenuje severni a* naselja Loka, ki leži desno ob cesti na Loko južno od SGP Gradr nec. Pod gradom je predel ob poti globeli ob potoku Kalin če k, ki s* začne od odcepa nad starim galskim domom in konča na priključna pot na Bistriško planino. Pod Šijo se bo imenovala indi^ dualna zazidava območja B-9, ki le*; od starega gasilskega doma mi®0 Romiha do prikjuČka na ces« 11/322 pri Heraku. Pot na Bistriško planine * začne na odcepu z Bistrice pod bucem in se nadaljuje pod Koširji skozi staro Bistrico mimo protokolarnega objekta ter konča ob pr ključku na cesto II pod Zegn* nim studencem. Ročevnica ostane tentoriali* ista, razen hiš, ki se priključijo o*. skladu s predpisi, oziroma ne spoštu- »s , 3egunjski cesti, jejo dogovorjenih pravil. S preno- • J /nica je predel, ki se začne ns som gospodarjenja s stanovanjskimi d 0(j ceste II/322 pod starin: hišami in stanovanji v družbeni lastnini na skupnost stanovalcev se bo interes oziroma odnos stanovalca moral spremeniti. gasilskim dpmom mimo samopostrežbe in zajema stolpiče nad magistralno cesto l/l- peči na trdo gorivo za centralno ogrevanje, etažne peči na trdo gorivo, trajnožareče peči in trajnožareče štedilnike prodajamo tudi na potrošniški kredit brez pologa @ metalka prodajalna kantnlk fTEK, 19. NOVEMBRA 1982 KULTURA 5. STRAN GLAS Revija pevskih zborov ■ soboto, 13. novembra, so se v :'xazal, kar zmore. Toda pet zbo->tirje iz same Radovljice in eden -Begunj, ni prišlo na revijo, pač pa prepozno opravičilo ZKO Rakijica, da zanje ni bilo organi--^nih prevozov. Sto pevcev je -^n čakalo avtobus, v eni neod-r-^ornosti odgovornega je splahnelo kletno delo amaterskega pevca, ki x dvakrat na teden predaja čas. štirje zbori so se nahitro domenili, li bodo zapeli po kakšno pesem več, u;u polne dvorane ni bilo moč ^nati domov, pa tudi gostitelj je fe vložil določene stroške v pri- Kulturni koledar JESENICE — V mali dvorani Savskega doma si lahko oglejte razstavo del slikarja Vinka Hlebša iz Tržiča. Odprta bo do 24. novembra, ob delavnikih od do 19. ure, ob sobotah od 9. 12. ure. JAVORNIK — Gledališka skupina DPD Svoboda iz Bo-runjske Bistrice bo v soboto, 20 novembra ob 19. uri gostova-■a na Javorniku s komedijo Žensko vprašanje. RADOVLJICA — V foto galebi radovljiške graščine si lah-ogledate razstavo fotografij foto sekcije zavoda Triglavski Orodni park z Bleda. KRANJ — V galeriji Prešerne hiše si lahko ogledate razstavo Vizualna poezija avtorja Badomira Mašiča Kule z naslo-■ o m Ego sum ego. V galeriji testne hiše so na ogled dela -e te dm na med zanimiva razstava »i metnost DKR Koreje«. Reprezentančna razstava iz serije »Kulture ? kot sto predmeti predstavlja bogato umetniško vee neuvrščenih« ....... .......... sAov(frtje te prijateljsice fr a LAS 6 STRAN KOMENTARJI IN KRITIČNI ZAPISI PETEK, 19. NOVEMBRA 1912 Samo spomini so premalo I)o prihodnjega leta, ko bomo praznovali 40-letnico ustanovitve 31. divizije, IX. korpusa in Prešernove brigade, bodo v Dav-či in okolici skromno obeležili vse dogodke in objekte iz NOB na tem področju — Številne tehnike, bunkerji in bolnice bi zaslužile tudi skromno knjižico — Cesta naj razbije nekdanje meje in trdneje poveže Primorsko in Gorenjsko Davča — V soboto, 13. novembra, so se pri Zakovkarju v Zgornji Davči zbrali predstavniki Občinskega odbora ZB NOV Škofja Loka in Idrija, krajevne organizacije ZB NOV Cerkno, Novaki, Zali log ter krajevne skupnosti Davča, da bi se dogovorili o postavitvi spominskih obeležij na področju Davče in Zali-loga ter še enkrat poudarili pomen cestne povezave Gorenjske in Primorske prav prek Davče. Kdor le malo pozna zgodovino naše narodnoosvobodilne borbe, je zagotovo že slišal za Davčo in njene številne bunkerje, tehnike, bolnice, kjer so se ves čas borbe zadrževali partizani, razni štabi, enote in kjer so se partizani počutili kot doma. Vse domačije, ki so razmetane po obronkih pod Poreznom, so bile partizanske. Tu ni bilo izdajalcev. Padlo je veliko žrtev. 30 krajanov je padlo v borbi, 33 nekdanjih aktivistov je umrlo po vojni. Davča je tako izgubila za celo partizansko četo ljuai. Sedem spomenikov NOB je danes že postavljenih na njenem področju, a vrsta je še dogodkov in krajev, ki bi jih morali obeležiti. Prek trideset so jih našteli zadnjič pri Zakovkarju. In prav nobenega bi ne mogli izločiti. Naštejmo jih le nekaj: aprila 1943 je bila v Davči Pokrajinska tehnika za Gorenjsko, jeseni 1943 je bil tu bunker OBKOM, maja 1943 je bila tu postavljena tiskarna Darja, spomladi 1943 je tu delovala bolnica C, spomladi 1944 bolnica B — »Pavla«, spomladi 1944 so v naravni votlini uredili skladišče za zdravila za obe bolnici in za strelivo. Označiti je treba, da je pri Španu delala tiskarna BOŠ, da je bil v Podgrivarjevi hiši prvi partijski sestanek v Davči, in pod Podgrivarjem bunker Oblast- nega komiteja mladine, pa bunker AGIT-PROP pri Jemcu, da je delovala telefonska zveza od Majdelca do Podhočarja, da je bil sanitarni ekonomat pri Krivcu, da so bile zasilne partizanske šole za otroke pri Jemcu, Podmejaču, pri Brelhu, v Zakovku, pri Zgagu, Vrhovcu in pri Šoštarju, da je bil prvi sestanek AF2 pri Tomažu in prvi sestanek SKOJ pri Brelhu, mladine pa pri Močilar-ju. Ni še označeno, kje so padli posamezni borci, kurirji. In posebno obeležje bi morala dobiti Mrovova domačija, kamor se je vedno znova zatekal 1. bataljon Prešernove brigade. In vrsta je še dogodkov in krajev v Zalilogu, ki jih je prav tako treba označiti, da bodo popotniku pripovedovali o tistih dneh. Skromne, lesene označbe bodo nakazovale kraj, kjer se je dogajalo to in ono, bil ta ali oni bunker, večja tabla pri Tajnetovi žagi v začetku Davče pa bo strnila vse dogodke. In morda bolj kot marsikateri kraj ali dogodek iz NOB v Sloveniji bi prav Davča zaslužila svojo knjižico z opisom vseh dogodkov in vseh obeležij tod okrog. Da se ne bo dogajalo, da njihovi otroci pridejo v Ljubljano v muzej NOB, pa jim tam kažejo Prešernovo Zdravljico, natiskano v eni od partizanskih tiskarn, nihče pa ne ve povedati, da je bila ta mojstrovina tiskana prav tu, v Davči. Nekateri imajo pomisleke, da bi knjižica ne šla v prodajo. Ni se bati. Noben škofjeloški šolar bi ne smel ostati brez nje in tudi noben pohodnik na Porezen. Tudi v bolnici Franji bi morala biti naprodaj, saj je bila Davča takrat tesno povezana z njo. Od tu so ponoči vlačili les za Franjo. Tistikrat se je z vozovi še dalo priti tja, danes pa še s slabšo cizo ne prideš več. Tudi tistih 300 metrov nekdanje ceste, ki je nekoč povezovala Črni vrh in Ble-goš, se je zaraslo in danes moraš krave iz Davče na Blegoš peljati naokrog, čez dolino. Skrajni čas je, so si bili edini vsi na sobotnem srečanju pri Zakovkarju, da se vsaj zdaj, po štiridesetih letih, dokončno razbijejo nekdanje meje. Takrat, ob kapitulaciji Italije, so jih razbili, zdaj so pa spet nastale. Le cesta jih lahko ponovno poveže. Zanjo pa sta zainteresirani obe strani, saj bi bila to tako politična kot gospodarska pridobitev za obe pokrajini. 2e stari Podgrivar je hotel zgraditi to cesto, pa je prej omahnil. Zdaj bi se morali vzeti skupaj cestna podjetja in gozdna gospodarstva tako Idrije kot Škofje Loke, teritorialna obramba, JLA in seveda vse družbenopolitične organizacije. Le za 24 kilometrov ceste gre. , D. Dolenc Mihčevo pitališče telet na Lužah. — F o to: C. Z. Primer zglednega sodelovanja Mihčevo pitališče telet Pri Mihcu na Lužah so se pred letom odločili za trdnejše kooperantske odnose s kranjsko Slogo. Stari hlev so obnovili in preuredili v pitališče. V njem so doslej zredili 110 telet, težkih 80 kilogramov, v 200-kilogramske pitance. Zakaj imamo v vsaki republiki svoje cene, se sprašuje 25-letni gospodar Janez. dan — smo dvignili dnevni prirast skoraj do enega kilograma. Prav tako smo se dogovorili tudi za ceno — 117,50 dinarja za kilogram, Po dolgih letih so se v Davči pri Zakovkarju zbrali nekdanji aktivisti in predstavniki borčevskih organizacij škofjeloške in idrijske občine. — Foto: D. Dolenc Luže — Odgovora Mihčev »ta-mlad« ne ve. Ve le to, da kmet na Hrvaškem iztrži za enako težkega bika tudi dva stara milijona več, kot bi zanj dobil v naših klavnicah. Zakaj bi potem obsojali slovenskega kmeta, če si je, recimo, najel tovornjak in letni prirastek iz hleva odpeljal prek Kolpe? Nedvomno je kršil družbena priporočila, odloke in podpisane pogodbe, toda ... Mar nimamo pri nas enotnega trga, enotne cenovne politike? Nič ne bi opravili hrvaški hondlarji« (prekupčevalci) v Sloveniji, če ... »... če bi vsem priznali enako plačilo za enako delo; stroški prireje pa so raje pri nas še nekoliko višji kot pri sosedih Hrvatih,« nas dopolni Janez Pipan, po domače Mihčev z Luž, ki kljub vsemu zaupa v naše zadružništvo. Lani se je s kranjsko Slogo »zapletel« v kooperantske odnose. Stari hlev je s pomočjo zadružnega kredita obnovil in preuredil v pitališče telet. »V republiki so v času hude mesne krize sprejeli odlok, ki prepoveduje klanje telet, primernih za nadaljnjo rejo. V Slogi so bili primorani razmišljati o pitališču. Pobudo njihovih Kospeševalcev smo sprejeli pri nas. loram reči, da nam ni žal. Doslej smo zredili 110 telet, težkih 80 kilogramov, v 200-kilogramske pitance. Zdaj jih je v hlevu zopet petdeset,« pravi gospodar Janez. Mihčevo pitališče je vzoren primer sodelovanja med kmetom in zadružno organizacijo. Domala vsak teden jih obišče pospeševalec. Redno jim dobavljajo krmila. Kupcev pa je itak več kot pitancev v hlevu. »S pogodbo smo predvidevali, da bo vsako tele pridobilo dnevno na teži 60 dekagramov. Toda s kakovst-no domačo krmo in s precejšnjim odmerkom krmil — tri kilograme na vendar s pripombo, da se ta dviga hkrati s stroški prireje. No, zadruga tega ni povsem upoštevala, toda zaenkrat sem zadovoljen tudi s ceno 130 dinarjev za kilogram,« pravi gospodar in dodaja, da kmetje kupujejo pri njih pitance po 99 dinarjev za bika in 95 za telico. Razliko do 130 dinarjev plača občina iz intervencijskega sklada. Ob pitališču imajo Pipanovi v novem hlevu še 23 bikov in krav ter dve kobili. »Krave moramo rediti že zaradi telet. Večina jih je v začetku vaiena le na mleko. Tudi po tri, Štiri ti« na dan popijejo takoj po _ pitališče, potem iz dneva v manj, dokler povsem ne pre silažno koruzo in seno. Če je prehiter, se pojavi driska. Ti dovlj dela tudi za veterina* sarja z bližnjega Visokega, za zdravje v hlevu. Tri doslej končala v klavnici, mogla navaditi na novo Ko smo prvič obiskali Lužah — gospodarja tf doma — so bile na dvoril __ , sledi nedeljske povodnji. KcT^ čez nekaj ur ponovno oglasili^ ^ asfalt kot pometen. Brž se pri hiši pridne roke. »Tj Janez in Lenčka ter oče J* mama Francka imajo dela dovolj. Skrb za 75 repov v hlevu i 13 rilcev v svinjaku tudi na s opremljeni kmetiji ni mačji mar ne? C. Zaplotni Podivjane vode so se zlile po polju »Razgaljena pšenica« V kranjski občini je nedeljska povodenj napravila največ škode v krajih pod Krvavcem. Razbesnela voda se je zlila tudi po poljih. Struževski kmetje so nemočno opazovali, kako jim je podivjana Žlebnica odnašala prst, izpirala hranilne snovi in »razgaljala« pšenico na njihovih njivah. Kranj — Primer struževskih kmetov nikakor ni osamljen. Če je podatek točen, nam v Jugoslaviji poplave letno odnesejo pridelek s 350 tisoč hektarjev polj. Površina, ki si jo je v gorenjskih razmerah težko predstavljati. Tega je marsikje kriva naša malomarnost, nepremišljeni posegi v naravo, brezbrižen odnos do rečnih in potočnih strug. Vzemimo za primer eno navidez nepomembno malomarnost. Hosta, ki je leto in pol ležala ob potoku, je zajezila strugo; voda se je zlila čez rob in ubrala bližnjico prek polja. Milan Bidovc, vodja gradbišč pri Vodnogospodarskem podjetju Kranj, pravi, da smo ljudje nepremišljeno zajezili vodi prenekatero naravno pot. Tudi Žlebnica (Dupeljščica, Koritnica), ki se je v nedeljo razlila po struževskih poljih, je nekdaj imela globoko in široko naravno pot k Savi. Toda ker je bila večino dni v letu njena struga ušna, seje ljudem zdela nepotrebna in so jo postopoma zasipali. Zdaj se z regulacijo Zlebnice ubadajo delavci Vodn ogosp oda rskega podjetja. V spodnjem toku so dela v glavnem pri kraju. Prihodnje leto naj bi končali odsek do magistralne ceste, potem pa nadaljevali z regulacijo do Dupelj. Pravzaprav so nedeljske visoke vode prišle štirinajst dni prezgodaj, ker bi sicer neovirano odtekle po speljani strugi do Save. Tokrat pa jih je na poti zaustavil »zamašek«, prek regulirane struge speljana pot. Voda se je zato zlila na desno stran — po poljih in travnikih, medtem k je drugikrat ob podobni povodnji odtekla po levi. »Do kolen visoka voda nam je v nedeljo poplavila pol hektarja pšenice,« nam je pripovedoval v torek Ciril Rakovec, kmet iz Struževega. »Ko so delavci Vodnogospodarskega podjetja prekopali pot preko struge, se je Žlebnica vrnila v kanal. Po robeh njive je odnesla prst, drugod pa dodobra sprala iz nje gnojila in hranilne snovi. Kar je »razgaljene« pšenice, da se vidijo korenine, bo ob prvi ohladitvi zmrznila. Spomladi bomo natančno videli, kolikšna je škoda. Če bo pšenica le preredka, jo bom pod oral in vsej al jari ječmen ali posadil krompir. Upam le, da bo regulacija Zlebnice dokončno obvarovala naša polja.« To si želi tudi Ivan Krt. i t . i V*1; Mm Regulirarui struga Zlebnice bo bržčas ukrotila visoke vode, ki so se ob minuli povodnji zlile /><> struževskih poljih. — Foto: ('■ Z. Če bi bila povodenj nekaj tedtv* F,ej, bi bila škoda mnogo veO i-pravi. »Zadnji čas so pričeli z rej^s cijo Žlebnice. Odkar so pri nakels*^ skladiščih velike asfaltne povr&nc kjer voda ne more ponikniti, j«? -deževju mnogo večji dotok voo? Pravijo, da bo še huje. ko ho zgrajena nova avtocesta nad Naklim. Kot kmet si želim, da bi korv no speljali tudi Exotermove odi^o ne vode. Res da dobimo odškodnin za to vendar se razlivajo po travniku in poleti tudi zaudamv Nedeljska povodenj; Voda narr t poplavila le del njive, na travnih n« tako ni povzročila večje Skod* pa C.Zaptotnik MAŠE KRAJEVNE SKUPNOST! Takole ves sam in zapuščen daje klavrn videz »fičko«, parkiran pred vrtcem v Stražišču. — Foto: F. Perdan VAŠA PISMA COCA COLA NIČ NE VELJA ... Piše vam mlad domačin iz Bohinjske Bistrice, razočaran zaradi lažnega gostoljubja v restavraciji Zoisov grad, v katero vabijo številni napisi. Sobota je bila in pet se nas je napotilo v grad. V restavraciji je bilo dovolj prostora za nas. Še preden smo se vsedli, natakarica precej neprijazno vpraša, kaj bomo. Še preden smo se odločili, nam pove: Nimam se časa ukvarjati z vami. Če ne morete takoj naročiti, počakajte še pol ure! Odšla je, mi pa se zaradi osuplosti skoraj posesti nismo mogli. Sam sem odšel naročiti pet coca col, tedaj pa se je vsula druga ploha: Kaj? Samo coca cole boste pili. Samo za drenj ste tukaj...! Dobil sem teh pet steklenic. Ko smo odhajali, smo premišljevali, ali moraš res v tej restavraciji popiti obilico alkohola, da si dobrodošel gost. Živimo v času, ko veliko mladih pije, vsi pa se na vse pretege borimo proti temu. A kaj pomaga, ko so lokali, kjer ob pitju coca cole in drugih alkoholnih pijač, ki so dražje od alkoholnih, nisi nič kaj preveč cenjen. Takšni lokali in v njih zaposleni, ki ravnajo tako, so tudi sokrivi za razširjanje alkohola med mladimi. SaGa DOGODEK NA ČRPALKI Nekaj časa je že minilo, vendar se vseeno odločam za pisanje. Vzrok zanj je ravnanje uslužbenca črpalke Istra Benz na Primskovem v sredo, 3. novembra v zgodnjih popoldanskih urah. Zdelo se mi je, da ta možakar sluti podražitev bencina, saj se je dobesedno trudil, da bi iz rezervoarjev iztočil čim manj dragocene tekočine, čeprav snw mu čakajoči na vse načine dokazovali, da imamo pravico do bencina, da imamo vse dokumente in tudi denar. Z boni se je končno možakar le sprijaznil, motile pa so ga denarnice, ker zanj ni bilo dovolj drobiža. Vztrajal je, da mora vsak, kdor želi »nakrmiti« svojega konjička, imeti natanko toliko denarja, kolikor ga terjajo boni, pomnoženi s ceno litra bencina. Vozniki so vneto izračunavali, koliko dinarjev in koliko par morajo združiti, da bi ustregli črpalkarju. Tekali so od avtomobila do avtomobila, iskali drobiž, si solidarno pomagali ... Nekdo je uslužbenca črpalke vprašal, če morda velja predpis, da moraš imeti ob prihodu na črpalko drobiža do pare natanko. Vprašani je voznika premeril od nog do glave, pomigal s črnimi brki, vzel ključ od črpal-nega avtomata, ga zaklenil rekoč: Tako, če ni denar cev, tudi bencina ni! Mirno je odšel v svojo pisarno .. . Obrisali smo se pod nosom in premišljevali, kdo je pravzaprav dolžan preskrbeti drobiž. Rudi Bizovičar ODNOS 1)0 POTNIKOV Škofja Loka — Odkar so v veljavi bencinski boni. sc vozim v službo z avtobusom. Kot vsak dan sem tudi v petek. 12. novembra. kupil vozovnico v pred-prodaji. Ob vstopu v avtobus, ki vozi na progi Škofja [.oka—Soroden j ob 6.15. sem kot običajno pokazal vecovnico. Mladi šofer (Dušan Pintar) pa je takoj, ne da bi pogledal datum, ugotovil, da vozovnica ne velja in naj grem po drugo. (Oblika je bila res drugačna kot doslej.). Povedal sem mu, da sem jo pravkar kupil in plačal zanjo 14 din za vožnjo do Poljan, šofer pa jo je zmečkal in vrgel na tla. Sklonil sem sc in jo pobral ter šel vprašat o veljavnosti blagajnika, ki mi jo je izdal, češ da je šofer ne prizna. Blagajnik se je na vozovnico podpisal in mi jo vrnil. Ko sem jo nato pokazal šoferju, me je brez besed spustil v avtobus. Zanj je bila stvar končana, zame pa ne, saj sem ta dan premišljeval, da bi mladi šofer moral imeti drugačen odnos vsaj do starejših potnikov,v Janez Dol i nar Škofja Loka Za blokom v Kranju je takšnale shramba, nikomur v ponos in čast -Foto: F. Perdan v. r r». triri ori Tržiču sta si lastnika »fička« in Elanovega čolna poiska-l pripravno streho - Foto: F. Perdan_ Petletni jubilej bodo pevci društva upokojencev iz Tržiča počastili s koncertom jutri ob 17. uri v osnovni šoli heroja Bračiča v Bistrici LUČINE - Čeprav klekljanje v Lučinah in okolici ni pogosta domača obrt, so na osnovni šoli ustanovili klekljarski krožek. Zanimanja je precej, zlasti med dekleti. Damjana Božnarjeva iz Prelesja sicer še ne zna dosti več kot »predeti«, meni pa, da se bo prav gotovo naučila klekljati tudi ribice in druge zahtevne veze. Foto: L. Bogataj Tržič - Misel, da bi pri društvu upokojencev v Tržiču, ki neguje pestro paleto razvedrilnih dejavnosti, ustanovili še pevski zbor, se je v glavah najbolj navdušenih pristašev pesmi in petja porodila že pred več leti. Najbolj živa pa je bila pred petimi, ko so »fantje« poprosili Eda Ošabnika, prekaljenega zborovodjo in njihovega rojaka, naj jim pomaga. Edo Ošabnik ni veliko premišljeval. 10. novembra 1976. leta se je moški pevski zbor društva upokojencev Tržič prvič sešel na skupni vaji. Od takrat se sestajajo vsako četrtkovo popoldne. V petih letih — prvi nastop so imeli za praznik žena že po štirih mesecih vaj — so se našli tristopet-krat. Triindvajset jih je zdaj, večinoma že od rojstva zbora naprej, nekateri so prišli kasneje, zamenjat tiste, ki zaradi starosti ali bolezni niso mogli več. Povprečna starost skupine je devetinšestdeset let, najstarejši jih ima kar krepko čez osemdeset. Zbor je imel nekaj časa precej težav s prostorom zavaje. Začeli so v glasbeni šoli, ker pa je bilo pozimi premraz, so se preselili v paviljon NOB, kjer so morali plačevati zanje visoko najemnino, v domu družbenih organizacij so folkloristi, gostitelji, zahtevali, da prihajajo v copatah ... Končno so našli miren kotiček v lokalu, ki ga je uredilo matično društvo. Pevci negujejo narodne, partizanske in umetne pesmi. Radi pojejo, ljudje pa jih tudi radi poslušajo, saj so njihovi glasovi kljub malce poznim letom še krepki, jasni, čisti. Nastopajo na različnih prireditvah v tržiški občini, vseskozi pa so tudi redni gostje na srečanjih upokojenskih pevskih društev Gorenjske in Slovenije. Pet let uspešnega dela bo moški pevski zbor društva upokojencev Tržič proslavil jutri, v soboto, ob 17. uri s koncertom v osnovni šoli heroja Bračiča v Bistrici. Pod vodstvom Eda Ošabnika bodo zapeli dvanajst pesmi, za popestritev večera pa so povabili v goste še ženski zbor Lipa iz Radovljice in mešani pevski zbor iz Loma. Na jubilejnem koncertu bodo nekaterim pevcem podelili za dolgoletno pevsko dejavnost Gallusova priznanja. H. Jelovčan Ml PA NISMO SE UKLONILI Golija — Beguš Kurirji so bili sami vrli fantje u v ££3? !teraH°JgovCo?ni s J v /gornji .v* ge Ogovorili K predsednik komisije ^0il^lT,hrnde0kdga,j, bonj ki so tod «1» tehnike, boln.ee, opom.n a a da^s^ e vse * toliko zaraslo, da največkrat n. moic vu ,&deti kip ie bil tu, kje oni bunke.. 1 u jih j . b do se i a n ih po Davči kot nikjer po Slovet.. 1 hodo uredili bodo to. skromno, z lesenim. lublumi in vžganimi napisi, da se bo že ob poti videlo in vedelo, kaj vse je med našo borbo dala Davča. Tone Golija je doma iz Srednje Davče. Ob poti, ki vodi na Petrovo brdo. Zraven Zgaga, kjer je bilu nekoč gostilna. Nekakšen tromej-nik je tam med Sorico, Podporeznom in Dav-čo. Zidarske obrti se je učil pri Antonu Obidu iz Dobravice pri Podnartu. 1941 so v Zabrdu nad Sorico gradili šolo. Tisto zimo med 1941 in 1942 je prišel domov. Da bi ne držal križem rok in da bi še kakšen dinar prišel k hiši, ga je mama poslala delat na cesto. Vsi moški iz Davče in tam okrog so takrat delali na cesti. A Tone se je bal, da ga bodo, takoj ko bo tu prijavljen kot delavec, Nemci poslali na svoje delo. In res so ga 5. februarja 1942 je bil že na spisku kranjskega Arbeitsamta, da gre delat v Dravograd k firmi Siemens. Gradili so hidrocentralo. Enajst mesecev je delal tam. A vleklo ga je domov, kajti zvedel je, da so tam okrog Davče že partizani, bunkerji, čete. Enkrat je že ušel medtem iz Dravograda, pa je tako naneslo, da se je moral vrniti. Ko pa je konec leta 1942 spet prišel domov, je poiskal zvezo s Petrom Jensterlom iz Podporezna in Jankom Kosom. 14. februarja 1943 je še s tremi sovaščani šel v partizane. V Martin j vrhu se je takrat držal Gorenjski odred. V 4. bataljon, v Janševo četo je bil dodeljen. K tovarišem so prišli dobro oboroženi. Vsak s svojo puško, z mitraljezom in municijo, da so jo komaj nosili. Stanko Čemažarjev jim je tedaj dal tisti mitraljez. Kasneje, v Podlonku, je bil prestavljen v četo Janka Prezlja. Na Torki so taborili takrat, ko so iz Podpore/na prišli aktivisti s prošnjo, da je treba likvidirati komandanta nemške postojanke na Petrovem brdu. Izvedeli so namreč, da je ta dobil z Bleda nalogo, da mora seliti vaščane 1 'od porezna. Takrat je zbral Janko Pre/.elj sedem prostovoljcev: nemškega komandanta morajo pripeljati živega ali mrtvega. Dokler naloge ne izvrše, naj se ne vračajo v taborišče. Tak je bil Janko, in vedeli so, da to misli čisto resno. Pa so se znašli. Vedeli so, da Jenstrlova Než-ka rada vidi tistega Korošca Jaka, Slovenca, ki je tudi v postojanki. Prosili so jo, da jim je omogočila srečanje z njim. Ta jim je povedal, da je komandant šel z neko žensko na Poljansko in da se bo naslednji dan dopoldne. 5. maja 1943, vračal po Zadnji Sori. Nestrpno so ga čakali, a ni ga hotelo biti. Potem je v zasedi ostal le še Tone, ki je komandanta edini osebno poznal. Nekoč ga je videl pri Zgagu. Že takrat mu je mislil suniti tisto njegovo »šnelfa-jerco«. Potem je le prišel. V civilni obleki, na kolesu, zadaj pa je imel privezano veliko škatlo od sladkorja. Kot so pozneje ugotovili, je vanjo spravil uniformo in pištolo. Nič drugega mu ni kazalo, kot da gre s partizani. Ko so ga vodili v hrib proti Davči, je nergal, da je lačen, da ne more hoditi. Naenkrat pa je skočil . . . Ranili so ga v ramo in koleno. Nekaj sto metrov od ceste je potem obležal mrtev. Akcija je bila izvršena, Podporezna takrat Nemci niso selili. Tonetu pa je ostala njegova pištola. Ko se je formirala kurirska karavla G-l v Podlonku, je bil Tone-Beguš postavljen tja za kurirja. Orožje je moral oddati. Kako mu j e bilo tedaj hudo! Ob puško je bil, ob pištolo. Le eno samo bombico mu je dal komandir. Kaj bi z njo? Se sam se ne moreš končati, če bi bilo treba. Odločil se je in pisal komisarju Gorenjskega odreda, naj mu vrnejo njegovo pištolo, ki jo je sam zaplenil nemškemu komandantu, ali pa naj ga odpustijo iz vojske . . . Pištolo je dobil! Z G-l je šel na G-ll v Spodnjo Davčo. Do 10. oktobra 1944 je bil Tone kurir, takrat pa je bil prestavljen čez Savo za komandanta 4. Gorenjske relejne linije, ki je potekala od Begunj do Tuhinjske doline, prek Jezerskega na Koroško, od Kamnika na Štajersko. Decem- bra 1944 pa je bil tak hud pritisk Nemcev in bele garde na kurirske poti. da so morali ka-ravle pod Storžičpm in Krvavcem ukiniti in se umakniti na Koroško na K 7 in K-8. Zveza je potem potekala prek Jezerskega, čez Železno Kaplo, Solčavo, Lučne, V Zgornjo Savinjsko dolino in čez hribe na Kamnik in v Tuhinjsko člolino. V najlepšem spominu so mu ostale gospodinje na Koroškem, v hribih nad Železno Kaplo. Vse so jim dale. Spominja se žene, ki bi z njimi delila tudi zadnjega prašička. !Pa je imela krme zanj še za več mesecev. Niso ga hoteli, čeprav so bili prestradani. K »švaburjem« so potem šli po hrano. Kako rad bi še enkrat obiskal te srčne ljudi. Nikoli ni bilo pravega časa, danes bi jih pa niti našel ne ve?. A vedno se jih bo spominjal z veliko hvaležnostjo. Rad se spominja tudi svojih kurirjev. Kal- -šni fantje so bili to. Drzni, neugnani. 90 do 100 jih je stalno imel na osmih karavlah. Veliko je bilo med njimi fantov, ki so ušli iz nemške vojske. Spomladi 1945 se je nekdo spomnil, tla bodo vse te nemške dezerterje pobrali s kurdskih karavl, češ da ne morejo biti zanesljiv Prav, je dejal takrat Tone, grem pa še jaz z njimi, pa bomo imeli poseben bataljon .. . No, potem so le videli, da to nikamor ne pelje in zapisali so, da 4. liniji ne morejo pobrati kurirjev. Kakšna neumnost bi bila to! Beguš je zaupal svojim fantom in nikoli ga niso razočarali. Najlepše je bilo, se spominja Tone, v partizanih prve mesece, ko še nisi imel nobenih odgovornosti. Že za kurirja je bilo drugače. Najbolj pa ga je bolelo, ker je domačim delai take skrbi. Mami so zaradi stalnih preiskav popuščali živci. Posebno potem, ko je šel a kurirja še brat France. Ni zaman trepetala zanju. Malo pred koncem je France padei pr.d streli naslednika tistega komandanta nemške postojanke, ki ga je takrat ob eesti pričakal Tone ... d. Dole-te PETEK, 19. NOVEMBRA 1982_______________________________GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE___j SJRM q O LAS 8. STRAN ROMAN, POTOPIS, NADALJEVANKA PETEK, 19. NOVEMBRA 1982 3 Franc Langerholz-Cac Ločani v Andih Malo čez polnoč že navezujemo dereze, z nami gre tudi Japonec^ ki se počuti bolje. Kar lepo nam gre, pozna se nam, da smo že bili v višinah. Toda Japonca dokončno stre, obrne se, od žalosti nas ne more pogledati v oči. Razumemo ga in tudi nam se ne zdi vrh več tako lep. Počasi nadaljujemo z vzponom. Pobočje se nam zdi neskončno dolgo, sploh ne vem, če ga bo kdaj konec. V trdi temi, ura je malo čez pet zjutraj, stojim na najvišji točki gore, vse poti od tu vodijo navzdol. Dva fanta iz Colorada in jaz uživamo v skupni sreči. Na obzorju rdeča zarja že najavlja začetek novega dne. Bojim se vročega sonca, zato hitro sestopam. Čez tri ure sem spet pri jezerčku, nato takoj naprej v dolino. Popoldne pridem ves utrujen k prijateljem. Iz doline se vrne Zele. Veliko se imamo pogovoriti. Damč ima malo pomrznjene prste, zato skupaj ostaneva v bazi, ostali gredo na Chppikalki, visok vrh, ki se dviga nad dolino. Hrane nam je že skoraj zmanjkalo, zato greva v Yungay, da nabaviva še nekaj zaloge. Kupiva nekaj konzerv, veliko sadja in zelenjave, pa še dve morski ribi, veliki skoraj meter. Ko se prijatelji vrnejo s Chopikalkija, grem jaz prat ribo, ki jo nameravamo speči za večerjo. Kekec gre z mano do majhnega potočka, ki se izliva v veliko jezero, kjer je ogromno rib. Seveda niso tako velike, kot sva jih midva kupila v mestu. Ko hodiva mimo jezera, srečava veliko ribičev, ki poskušajo srečo. Ko perem ribo, zagledam ribiča, ki brez ulova zapušča mokro borišče. Pokleknem k potočku in se delam kot bi lovil ribe, pod vodo pa držim že zdavnaj preminulo morsko ribo s tržnice. Ko možak z veliko ribiško palico pride tik zraven mene, se silovito zaderem in vržem morsko ribo na kopno. Nekaj trenutkov so ribiča samo velike oči in še večja usta, ne more razumet, odkod taka riba. Predzadnji dan obiščemo spomenik češki odpravi, ki jo je do zadnjega moža zasul potres leta 1970. Par metrov od češkega tabora so imeli šotore japonski alpinisti, ki so z grozo v očeh opazovali češko tragedijo. Spomenik je skromnejši kot v oni v Yungayu, je pa zelo pretresljiv. Roka, ki je dvignjena, kakor bi klicala na pomoč, v roki pa zlomljen cepin. Štajerska naveza se vrne z gore, prijatelja sta splezala novo smer. Pod steno sta našla okostje nemškega alpinista, zraven njega še dobro ohranjen potni list. Ustnice se ne celijo. Da se jih le malo dotaknem, že priteče kri. Ne vem, koliko časa bo še tako. Pride dan, ko moramo zapustiti dolino. Po nas pride avto in še zadnjič gledamo vrhove, ki so nas obogatili za marsikatero novo izkušnjo. Odpeljemo se v Yungay in naprej v Huaraz. Tu se zvečer najdemo s člani odprave AO Impol, skupaj pijemo pivo in pojemo slovenske pesmi. Ljudje nas začudeno gledajo, saj niso vajeni pojočih gringosov. Ko se peljemo iz doline Llanganuco, srečamo na ozki cesti avtobus, poln turistov. Hopla, nekaj ni v redu, na strehi avto- Severne stene Huundovev busa so naloženi sodi in na njih jasno piše »Yugo-slavia Andi expedition«. Zelo številčna makedonska odprava se odpravlja v gore. Najeli so celo kuharico in to Ursullo iz Youth Hostela. Pa avtobus so pregradili, spredaj so sedeli oni, zadaj pa so imeli spuščenih veliko kokoši. Vse za sveže meso v gorah!. Spomnimo se podobnega prizora v filmu »Kdo tam poje«, la da imajo ti kokoši namesto prašičkov. Pozneje, že v domovini, izvemo, da so se po normalnih poteh povspeli na nekaj vrhov, med drugim tudi na oba Huascarana. V Huarazu takoj dobimo sobo pri Edvvardu, saj smo že stari znanci. Pišemo pozdravne razglednice vsem, ki so nam pomagali, da smo lahko šli na pot. Jemo banane in pečene piščance, poslušamo indijansko glasbo in si ogledujemo mesto. Zvečer gremo na avtobus, ki nas po celi noči vožnje utrujene odloži v Limi. Tu najdemo prostor v hotelu Evropa. Namestijo nas v sobo s šestimi kovinskimi posteljami, majavo mizo, soba je brez okna, tako da stalno gori luč. Beremo razne napise po stenah v vseh jezikih. Dobra stran temne sobe je, da lahko neovirano spimo tudi do opoldne ali še čez noč. Še v »trdni temi« nekdo na hodniku neznosno ropota. Ze vstanem, da bi mu kakšno rekel, pa Stane pove, da je ura deset dopoldan, zato se brez besed spravim nazaj v posteljo. V tem času sedi ves Peru pred televizorjem: nogometna tekma. Včasih sem mislil, da bolj zagretih za nogomet, kot so naši bratje iz južnih republik, ni, pa sem v daljnjem Peruju krepko spremenil mnenje. Spomnim se tekme med Italijo in Perujem. Ulice prazne, kot bi razsajala kuga, delo v tovarnah ustavljeno, po vseh gostilnah in trgovinah prižgana televizija in pred ekrani prava množica ljudi. Ko se popoldne sprehajamo po cesti, zagledamo gasilski avtomobil, z vključenimi lučmi in sirenami. V bližini najdemo tudi prostore poklicnih gasilcev v Limi. Prepričam Želeta, ki za silo govori špansko, da gre z mano na obisk. Dam jim značko odprave in nalepko kranjskih poklicnih gasilcev, ki me je spremljala med vsem plezanjem in potovanjem. Zelo veseli so tega skromnega daru, razkažejo nama prostore, avtomobile z vso opremo, vse kar imajo. Potem me napravijo v zaščitno obleko za požar in Žele me fotografira. Imajo dokaj skromno obleko, le dolg anorak, čelado in škornje. Tega dne nas obišče tudi predstavnik Tanjuga, ki nas je, pred odhodom v gore strašil z gverilo, zdaj pa željno vpija vse novice o naših podvigih v hribih. Naslednjega dne spakiramo opremo. Vse nepotrebno shranijo na naši ambasadi, mi vzamemo le najnujnejše. Caka nas skoraj 1500 km dolga vožnja z avtobusom do oddaljenega mesta Cuzco, kjer bo čez nekaj dni največji praznik — Inti Raymi, nekakšno indijansko novo leto. Kupimo sendviče za na pot, pa skoraj vse pojemo že pred odhodom. Zvečer sedemo na udobne sedeže in se celo noč vozimo ob razbiti obali Pacifika. Skozi okno zagledam lesen križ s šopkom. Kar zmrazi me, pa se hitro potolažim, da smo že mimo »črne točke«. Toda čez nekaj minut spet križ. Vrstijo se drug za drugim, na kakšnem hudo nevarnem mestu jih je tudi pet in več skupaj. Šofer pa pritiska na plin, avtobus drvi skozi noč. Se cel dan se vozimo po enolični puščavi. Velikokrat je kontrola, policaje zanima vse, pregledujejo in popisujejo nas, ker se zelo bojijo gverile. Ljudje jo podpirajo, velikokrat smo videli napis »Viva el guerila« — Naj živi gverila. Popoldne prispemo v veliko mesto Areqipo, od tu naprej se začenja makadamska cesta. Še en dan in dve noči obupno slabe poti imamo pred seboj. Vmes se ustavimo še pri jezeru Titicaca v mestu Puno. Tu zmrzujemo v avtobusu, saj smo kar visoko. Čakamo skoraj cel dan, hodimo po mestu, obiščemo smrdljivo pristanišče. V gostilnah pijemo mleko, gledamo nogomet in se smejimo peruanski privženosti svoji reprezentanci. No, končno le zapustimo Puno, vozimo se tik ob jezeru, ki je na gosto poraslo s trsjem. Zjutraj se že napol hromi od dolgega sedenja zvlečemo iz avtobusa v zloglasnem Cuzcu, mestu, kjer cveti kriminal. Težko najdemo prazno sobo, kajti ogromno ljudi prihaja iz vseh krajev semkaj, da proslavijo Inti Raymi. Po dolgem iskanju le najdemo prostor v hotelu Moderno, sobo s tremi posteljami, kopalnico in straniščem. Hodimo po mestu, srečamo alpiniste iz Delnic, dva od njih sta osvojila vrh Huascarana. Zvečer gremo v gledališče, kjer z velikim ponosom napovedujejo veliko folklornd prireditev. Všeč nam je le skupina, ki zna privabiti iz piščali čudovite glasove. Razočarani gremo še v restavracijo »Roma«, kjer pa igra ena boljših skupin njihove nacionalne glasbe. Naslednjega dne hočemo obiskati ostanke trdnjave, razvaline Sacsahuamana. Črtomir Zoreč POMENKl O GORENJSKIH KRAJIH IN LJUDEH NA PODROČJU LJUBLJANSKIH OBČIN (67. zapis) Tako sem se le odtrgal od »deželice« med levim bregom Ljubljanice in desnim bregom Save ter jo čez lep, nov betonski most primahal v veliko posavsko vas Šentjakob. Do leta 1905, ko je bil zgrajen stari železni most čez Savo, je bil Šentjakob in z njim vred ves levi breg Save povezan z Ljubljano le z brodom, ki pa ni bil povsem zanesljiv. Reči pa moram, da je bil šentjakobski brod (prehod čez reko s plovečim splavom) zelo pomembna povezava obeh bregov že od leta 1584, ko so uvedli čezenj redno poštno zvezo med Gradcem in Benetkami. Ker pa je Sava večkrat nevarno narasla in se je pošta utegnila v vodi porazgubiti, so v prvi polovici 18. stoletja preusmerili pošto čez črnuški leseni most ter skozi Kamnik in Tuhinj naprej proti Celju in Gradcu. ŠENTJAKOB OB SAVI Razvoj Šentjakoba ni šel vštric z drugimi obsavskimi vasmi. V teku sto let se je prebivalstvo le malo namnožilo, kaka večja industrija pa se tu ni naselila. — Pač je tu od leta 1957 manjši a sodobni obrat Belinke, tovarne elektroke-mičnih izdelkov. V prejšnjih časih je Šentjakob slovel po svojem slamnikarstvu in po cekarjih, izdelanih iz pšenične slame. Slamnikarstvo je že pred prvo svetovno vojno izumrlo (prevzeli so ga domžalski Tirolci), cekarje pa še izdelujejo, vsaj v okolici. Šentjakob je veljal slejkoprej kot napredna vas. Saj so imeli zasilno šolo že leta 1788, redno pa od leta 1869 — čez šest let bodo Sentjakob-čani lahko slavili 200-letnico svoje prve šole! Le malokje na Slovenskem bi se lahko tako postavili! Dobra, rodovitna zemlja okrog vasi, ki je postavljena nad ježo savske terase, je dala vse pogoje za umno kmetovanje. Kljub številnim domačinom, ki si iščejo dodatni zaslužek v ljubljanski industriji, je ostal kraj bolj ali manj še vedno kmetiški. Res pa je, da strnjeno vaško naselje sekata kar dve prometnici: cesta od Ljubljane proti Domžalam in cesta od Črnuč proti Litiji. Farna cerkev sv. Jakoba ni kaka stara častitljiva stavba. Zgrajena je bila leta 1899 na mestu baročne prednice, ki jo je porušil potres. Kakih posebnih velikih umetnin cerkev ne hrani. V njej so le dela manj znanih slikarjev, kakršna sta Simon Ogrin in Jurij Tavčar. Morda še zanimiv drobec: iz Šentjakoba ob Savi je bil doma ded prvega slovenskega pesnika Valentina Vodnika, ki se je odtod priženil k Žibertu na Trato pri Šentvidu nad Ljubljano in se leta 1730 naselil v Zgornji Šiški. To dejstvo je pesnik sam prav mikavno popisal v svojem lastnem življenjepisu: »Rojen sem bil 3. svečana 1738. ob 3. uri zjutraj v Gornji Šiški na Jami pri Zibertu iz očeta Jožefa in matere Jere Pance z Viča. Dedec Juri Pisatelj Fran Erjavec Vodnik, rojen v Šentjakobu onkrs Save, se je priženil na Trato pcc Goro nad Dravljami k hiši Ziber: Potle kupi hišo v Šiški na Jami > seboj prinese ime v letu 1730, umrje 1774, star osemdeset in pet let. Je rad delal in vino pil.« NADGORICA IN PODGORICA D^H ve vasici pri Šentjakobu > tako podobnim i men čilska ti v njunih imenih k a povezavo z vinskimi goricami, n brž ne bi bilo prav, saj tudi iu Kamne gorice pri Kropi kaj takess izključuje. In celo ime »gorica* kr > gornjesavskih Ratečah in Podkorenu po menja le osrednji trg sredi vas. No, naj bo tako ali drugače a vendarle prav tu pod Nadzor srečavamo s takimi ledinskimi ime^ kot so Trebeže in Trebija pa Laze Ježa - da nas kar mika, spust-spet v jezikovne pomenke. A obstanimo le pri »ježi« k; ljudski govorici pomenja n* svet, tudi brežino med dvemarav nama ali terasama. Jugozahodno' Črnuč je celo večji zaselek > jevnim imenom Ježa (tu je tovarne dušika Ruše za disšous in velika asfaltna baza podjetja venija ceste), drugi pa z in^nce Prod. Kako lepa, smiselna in ^asr* krajevna imena! Nadgorica - Podgorica. Oba k-ja, drug od drugega oddaljeni * 2 km zračne črte, sta tudi na pnbii-no enaki nadmorski višini- Nadgorica 295 m, Podgorica 286 ni 1 tort le borih 9 m razlike! Obe sta v lianah prvič omenieni leta 1300! V nečem se pa ločita: Nadgorv ima le 250 prebivalcev, Podgorica kar 452! In Če ima Nadgorica >v; staro srednjeveško cerkev — pote ima Podgorica na svojem svetu o o stavljen raziskovalni reaktor Tr;> ki je namenjen proizvodnji rac > aktivnih izotopov. O Janez Lušina-Mali Deveti september pred 40. leti na Jelovici Na posameznih mestih so borci tekli tik mimo Nemcev, ki so streljali nanje. Ob Gregorčiču sem naenkrat ostal sam. Zadnje dračje sem vrgel na ranjenega komandanta. Opazil sem skupino Nemcev, ki je iz smeri Mošenjske planine prihajala proti meni. Hitro sem se umaknil na kamniti hribček. Tu sem našel Kebeta, starega partizana Maksa iz Ribnega, komandirja Poldeta in dva partizana iz Krope. Neizmerno so drdrale strojnice, puške, brzostrelke. Padale so tromblonke. V tem času je ob meni padel komandir Polde. Vi-devši smrt komandirja, nam je Kebe rekel: »Poiščite si zaklone tu na hribčku, borili se bomo do zadnjega naboja, ki naj ga vsak čuva za sebe« Njegove besede so bile prehude v tem kritičnem trenutku. Nagovoril sem Kebeta in mu rekel, da dobro poznam Jelovico, tu sem velikokrat pasel ovce ter da poznam steze proti Dražgoški gori. Brez besed \e Kebe z drugimi šel za menoj nazaj proti " hu Kotliča. Opazili so nas Nemci in nas večkrat zasuli s kroglami iz strojnic in brzostrelk Na (1 Upniško planino je Kebe nenadoma snel brzostrelko, pomeril v nemškega policista in ga pokosil. Dobro sem videl padlega Nemca in dva druga, ki sta zbežala navzdol po gozdu. Podobno je Nemca ustrelil še partizan Porobek in Janušek. Tako naj bi tega dne na Upniški planini padlo le nekaj Nemcev. Pod vrhom Kotliča smo se rešili iz objema nemških zased. Podobno so se redki rešili v gozdovih okoli Martinčka. Hajka, ki jo je uprizoril 18. policijski gorski lovski polk, je trajala do 12. septembra. Šele po tem datumu smo se počasi našli skupaj v drvarski bajti nad Zadnjo rezervo pod Ratitovcem. Zadnja rezerva, hiša, po domače pri Brsničarju, je bila takrat javka borcev Selške čete. 12. septembra je po Kebetovem naročilu skupina 4 borcev odšla na Upniško planino. Imela je naflogo, da pogleda za ranjenim Gregorčičem in ugotovi usodo drugih borcev. Tega dne je ob prihodu na Upniško planino padel Stane Pesjak iz Kranja. Lipniško planino so tistega dne in še veliko naslednjih dni nadzirale nemške patrulje. Na mestu, kjer smo skrili ranjenega Gregorčiča, je bilo le kup strjene krvi. Sredi trate na spodnjem delu planine so ležali pobiti borci Selške čete. Bili so položeni v vrsto drug ob drugem. Skora j tri ted ne jih nihče ni pokopal. Šele po odobritvi Nemcev so jih prišli zakopat vaščani iz Upnice. Ujeti borci so morali ubite v bližnjem potočku umiti, nakar je gestapo vse posamezno fotografiral. Hoteli so se prepričati o identiteti vsakega, zlasti pa odkriti, kateri je Jože Gregorčič. Cez nekaj dni so s plakati obvestili prebivalstvo, da so na Jelovici ubili komandanta gorenjskih partizanov in 26 borcev. Tako je četa 9. 9. na Lipniški planini izgubila 26 borcev, 12 borcev so Nemci ujeli pod nekim mostičem na poti med Lipniško planino in MarinČkom in 4 borci so zapustili partizanske vrste. 8 borcev je hajko preživelo. Ti so se zbrali v Januškovo skupino, ki je bila v jeseni 1942. leta razdeljena v druge enote, ki so prišle na območje Jelovice. Selške čete 2. (poljanskega) bataljona po 9. septembru ni bilo več. Skupaj je četa v 1942. letu v osmih mesecih izgubila okoli 50 borcev, 12-15 je bilo ujetih, 4 borci so zapustili partizanske vrste, in 6-8 borcev je izgubilo zvezo s četo in so se spomladi 1943. leta ponovno vrnili v partizane. Po vsem sodeč, četa na dan 9. septembra ni bila izdana. Nemci so jo slučajno odkrili v pohodu in jo nato spremljali vse do Upniške planine. Vse ugotovitve kažejo, da je četa na Lipniško planino prišla istočasno ali nekoliko kasneje kot Nemci. Iznenada je padla med več nemških kolon, ki so prihajale na planino in se hitro razporedile za boj. Neurejeni unuk ; pripomogel k še večjim žrtvam. Danes stojijo na Lipniški planini v t&n: smrekovih gozdov precej zapuščena spominska obeležja. Na njih je moč prebrati: V tihem gozdu mirno spite, v naročju domačih planin, nikdar mrtvi, poslej za vse veke živite in vsakogar. ki ga pripelje mimo pot, na težke slavne borbe tod obujate spom:r Kar primerno spominsko obeležje je pe-stavljeno v spomin smrti Jožeta Gregorčiča borcev Selške čete. Skromno, kot so bil: skromni borci in njihov poveljnik. Pa venčit ni vse v redu, kot bi moralo biti. Spominsko obeležje bi morali bolje vzdrževati: obnavlja: črke, ne dopustiti, da brezvestni voavii hlodovino skladajo tik pri spomenikih, polomljeno ograjo bi bilo treba popraviti, oko!: obeležij pa redno kositi travo. Sedanje star* kaže, da do mrtvih borcev ne čutimo nikakršnega spoštovanja. Ob spominskih obeležjih pripravi občinsk odbor ZZB Jesenice vsako leto ob začetku šolskega lete manjšo proslavo. Jamski ml&din, se priključi tudi radovljiška. Nobenega Zrmanja pa doslej ni pokazala ZZB z obnvv Selške doline, po kateri je četa dobda ime. S tem zapisom želimo preživeli borci o^ zoriti družbene dejavnike na velik aelri Selške čete v NOB, obenem pa padlim bon e;- se skromno oddolžiti. KONEC PETEK, 19. NOVEMBRA 1982 ZA DOM IN DRUŽINO, IZ ŠOLSKIH KLOPI 9. STRAN G poskusite tudi vi — poskusite tudi vi — poskusite Pletenine so letos še posebna J Topla, udobna. Veliko je i moherja, od svetlega rožnatega, tirkizne ga in ja do rjavega, črnega. Do-so vanj vpletene tudi svet-z se niti. Zanimivi so tudi Kot bi vse ustaljeno posta-— iiu glavo. Črte le sem in tja, pulover pleten v različnih barvnih trikotnikih, v širokih črtah, s pjkončnimi črtami in vzorčki, ali n čisto enobarvni, dolgi z veli-ewi jelenom na prsih, pleteno v btah naravnost in spet malce P*trani. Modne pa so seveda fc£ klasične kite. Posebna moda pa letos široki brezrokavniki, * enake volne in z enakim vzor-■m. pleteni kot pulover pod njim. Tale, ki vam ga predstavljamo, je 'Mten ob robovih z dvema levima » dvema desnima pentljama, po m debelo kito na vsaki strani in ožjo, skozi katero je poteg-Ven usnjen trak. Usnjen pas na Moverju gre seveda tudi zraven, to/ti letos se pletenine nosijo s 'mom Za mlade in vitke seveda! Kdor išče resnico, jo mora znati prenesti Kitajski pregovor Ce zaprete vrata vsem napakam, bo tudi resni- ca ostala zunaj Tagore LEDVIČKE S ŠUNKO Potrebujemo: 400 g ledvičk, 150 g Sunke, 40 g olja, 100 g čebule, 2 stroka česna, 10 g pekoče paprike, 30 g paradižnikove mezge, 100 g zelenih oliv, 2 žlici vinjaka, 1/4 1 juhe iz koncentrata, sol. Na olju prepražimo sesekljano čebulo, dodamo strt česen, na rezine narezane ledvice. Prepražimo, dodamo olive, na kocke narezano šunko, papriko, paradižnikovo mezgo in sesekljan peteršilj. Premešamo in prilijemo juho. Kuhamo 10 minut, nazadnje doso-limo in prilijemo vinjak. K jedi lahko ponudimo testenine. V 30 minutah imamo vse pripravljeno. RAGU IZ TELEČJIH LEDVIČK Potrebujemo: 400 g telečjih ledvičk, 150 g čebule, 250 g paradižnika, 40 g olja, 30 g moke, 1/8 1 juhe iz koncentrata, 1/2 del dl rdečega vina,poper, peteršilj. Na olju prepražimo na kolobarje narezano čebulo, dodamo na kocke narezane ledvice, prepražimo, nato pomokamo in spet prepražimo. Dodamo na kocke narezan paradižnik (ali mezgo), začinimo, prilijemo malo vode in dušimo 10 minut. Nazadnje prilijemo vino in osoli-rao. V 30 minutah bomo gotovi z jedjo. LEDVIČKE Z MAKARONI Potrebujemo: 400 g makaronov, 400 g svinjskih ledvičk, 50 g mesnate slanine, 100 g čebule, 30 g paradižnikove mezge, 10 g pekoče paprike, 40 g olja, žajbelj, peteršilj, sol in poper. Na olju prepražimo na kocke narezano slanino in sesekljano čebulo. Dodamo na koščke narezane ledvičke, pomokamo, prepražimo in primešamo paradižnikovo mezgo ter vse začimbe in dišavnice. Prilijemo 1/4 1 vode ali juhe in kuhamo 10 minut. Posebej skuhamo makarone, jih odcedimo, oplaknemo s toplo vodo in primešamo k pripravljenim ledvi-čkam. Jed ponudimo s poljubno solato. 35 minut bomo porabili za vso kuho. PRAŽENE LEDVICE Z VINOM Potrebujemo: 300 g ledvic (lahko tudi govejih), 30 g margarine, 10 g moke (1 kavna žlička), 1 žlica paradižnikove mezge, 4 žlice rdečega vina, 4 žlice vode, sol in poper. Ledvice prerežemo, odstranimo vse cevke, dobro operemo in prelijemo z vrelo vodo. Po 20 minutah vzamemo ledvice iz vode in jih narežemo na 1/2 cm debele lističe. Ledvice popražimo na razgreti margarini, popražimo z moko, dodamo mezgo, prilijemo vodo in vino ter dobro prevremo. Osolimo, popopramo in takoj postrežemo. Pol ure se bomo zamudili. sam svoj mojster Pogrešate doma košarico, kamor bi odlagali dnevno časopisje? Iz treh širših deščic - za dno je malo daljša - 12 ozkih letvic za ob straneh in treh malo širših letvic za roč, si jo lahko zbijete doma sami. Letvice naj na konceh gledajo kakšen centimeter čez rob. Če pa naredite le polovico takšne košarice, jo pa lahko obesite na stalno mesto na steno. Tudi za odlaganje pošte bo prišla prav. M. Messegue: Narava ima vselej prav dihala Ni bolj nadležnih in bolj razširjenih bolezni, kot so nahod, gripa in angina, ki jih vsako leto prinese prvi mraz. Kljub novim cepivom, ki smo jih začeli uporabljati, se nam ni posrečilo, da bi se otresli tega zla, zaradi katerega izgube ljudje vsako leto več milijonov delovnih dni in ki mnoge zelo izčrpa. Da bi si okrepili odpornost in bili oboroženi proti mikrobom, bi morali pravočasno v naš jedilnik vnesti vse antiseptične rastline. Močno antiseptična zelišča spoznamo navadno že po njihovem močnem vonju, zaradi katerega izdelujemo iz njih esence. To so sivka, timijan, rožmarin, žajbelj, evkaliptus, šatraj, citronela, nagelj, cimet itd. Redna zunanja in notranja uporaba zelišč pomaga pri obrambi zoper mikrobe. Že njihova bližina vpliva ugodno. Zato je na primer zrak v francoskih pokrajinah, ki omamljivo diši po pinijevi smoli, zelo dobrodejen za pljuča in za otroke z občutljivimi bronhiji. Predvsem poskrbite, da boste živeli v zdravem okolju. Če potem kljub temu zmaga mikrob in se vgnezdi v vaše telo, morate z vsemi sredstvi in takoj poskušati povečati odpornost vašega telesa. Pri prvem znamenju prehlada morate seči po rastlinah, ki izzovejo potenje, ker boste z močnim potenjem izločili strupnine, potenje pa pospešujejo tople pijače. Preskušeno domače zdravilo je grog (pijača iz kropa, ruma in sladkorja). Če ne prenesete zdravil, ki vsebujejo alkohol, pa sezite po zeliščnih čajih, ki pospešujejo potenje. Taka zelišča so kamilica, sivka, rožmarin, timijan, boraga in bezgovo cvetje. Ko popijete čaj, se dobro zavijte v tople odeje ali si nadenite več kosov obleke. Tako se boste hitreje spotili. Če boste kljub temu dobili vročino, storite vse, da jo znižate. Pri tem vam pomagajo nekatere rastline: česen (raje v juhi kot v čaju!), limona in kot vedno kamilica, evkaliptus, tavžentroža, pelin (kot preliv, v kolikor ga raje ne pijete primešanega alkoholu). Predvsem pa začnite takoj tekočinsko dieto, ki močno pospeši izločanje. Najbolje je, če izmenoma uživate zelenjavne juhe, zdravilne čaje in sadne sokove, ki imajo obilo vitamina C (pomaranče, limone). Omenjam še obkladke, s katerimi si lahko pogrejete obolele dele telesa, predvsem grlo in pljuča. Včasih so bili priljubljeni obkladki iz lanene moke, krompirjevega škroba in gorčične moke. Danes lahko kupimo v trgovini že izdelane obkladke, ki odvajajo toploto. Priporočam vam tudi kašnate obkladke iz naribane črne redkvice in stolčenega česna, če vam njegov vonj ni neprijeten. Tudi sesekljan in malo pogret majaron je odlično sredstvo za odvajanje toplote. Ko smo se spopadli z vročino, moramo razpoznati bolezen in jo poskusiti omejiti. Ali je bolezen samo navaden nahod? Če je tako, potem moramo storiti vse, da si preženemo napetost iz glave in pozdravimo nabreklo nosno sluznico. Ne omahujte in uporabite za to tiste rastline, ki dražijo h kihanju, ker je kihanje dobrodejno. Globoko vdihnite majaron ali žajbelj v prahu. Najboljše sredstvo za čiščenje dihalnih organov pa je še vedno inhalacija. Za inhaliranje uporabite za to namenjeno napravo ali pa si po starem preizkušenem načinu ovijte glavo z brisačo, da bi ohranili kar največ toplote, in podržite nos nad lonec kadečega se zeliščnega zraka. Dobre pripravke za inhaliranje si lahko napravimo sami iz maja-rona, timijana, rožmarina in žajblja. Če se bolezen zasidra v žrelu in se počasi spreminja v angino in hud kašelj, tedaj pomaga grgranje, ki olajša dihanje in hkrati razkuži grlo. Resnično čudežno zdravilo za žrelo je med, ki so ga naše babice delale iz vrtnic. Učinkovito sredstvo za grgranje je tudi gost, z medom osladkan prevretek iz robidovih, jagodnjakovih in mali-njakovih listov (50 gramov na liter vode), če nimate raje preliva iz slezenovca in žajblja. In ne pozabite na čaj iz »štirih prsnih rož«, ki jih je v bistvu sedem — slezenovec, slez, vijolica, mak, veliki lučnik ali papeževa sreča, lapuh in majnica. Kot esenca za grgranje se obnese preliv iz grenkuljice, iz katere izdelujejo tudi sok zoper kašelj. Iz pljučnika, iz kreše in repnega perja pa si lahko skuhate zdravilno zelenjavno juho. Če ste hripavi, vam priporočam, da vsak dan zjutraj na tešče prežvečite dva debela stroka česna. Lep glas je tega vreden! Kadar moram ostati zaradi angine v postelji, se zdravim z zeliščno mešanico, ki me je je naučil pripravljati moj oče. Zanjo uporabljam očetove najljubše rastline, ki jih imam vedno pri roki: ščepec žajblja, ščepec timijana, ščepec kopriv (na liter vode). Vsak dan popijem dve skodelici tega čaja in včasih že to zadostuje, da kmalu okrevam. iGRADNA UGANKA r it> veliko ljudi zastrupilo z zeleno musnico, ker i°f- aI ipeolobica Tak odgovor na zadnjo nagradno so mislili, da je golomc* u g Kranja, Tominčeva 1, in bo obi 1 a če p i co z Glasovim znakom. - • -.^k na zemlji, se želi dvigniti pod nebo Odkar živi človek na zem j . v daljne kraje. Iz -aKor ptica na krilih, ki Dl ga p R. na leteti. Padel je v mor-telo nalepil pjej« peresa p ? zem]je z baIonom e m utonil. PTgc seje cuw «nim letalom> pa je prvi preprostim ptici podoDmm j ^ Naslednjega poletel berlinski mzeniLil cntM vetra mu je v zraku •eta se je smrtno po nesreč.n. na zemljo obrnil letalo in Ln,entha je z & ^ ^T^CdlokSS letalo s propelerjem ki ga je po-- 1 motor Njun drzni poskus se je posrečil Zato pomeri? teto 1903^začetek današnjega motornega letalstva. Sprašujemo po pnin^n ^Odgovo. po^do Ža^S^nTuganS Izžrebanec bo prejel majico z Asovim znakom. Včasih sem sama in razmišljam V uredništvu Glasa Zakaj ima petelin pisano Perje? Vkoč ie imel petelin belo perje. Stopical je po gnoji -IZ Z vlila ploha. Skozi dež je posijalo sonce in na W sejen r i k a za 1 a mavrica. Nenadoma se je mavrica ^ila^n mavrične barve so oblile petelina. Od tedaj Petelin pisano perje. ^nder Pavšlar, 2. a r. oso. šole Simon Jenko Kranj Bombe. Strel iz puške in otroški jok. Nož v močni roki in povsod - kri. O tem razmišljam, kadar sem sama. In tedaj, ko se spomnim nesrečnih otrok iz daljnih dežel, ki sem jih videla na televizijskem zaslonu, me oblije kurja polt. Kako morejo biti ljudje tako brezsrčni! Saj smo vendar bitja z vestjo in razumom.. Je to res? Imamo res razum. Včasih se sprašujem, ko ležim v svoji sobici in zrem v strop. Je mogoče, da lahko človek uma-č že svoj nož z bratovo krvjo? Ne, to ni mogoče, si dopovedujem. Pa vendar je. O vsem tem pišejo časopisi, poročata radio in televizija. Ko bi bila vsaj laž! Tako rada gledam od sreče obsijana lica otrok. Toda kaj, Če bi bila učiteljica Velikokrat premišljujem, zakaj nas učitelji toliko sprašujejo, če pa že vse sami vedo. Najraje bi šolo kar opustila. Ce bi bila jaz učiteljica, bi vse nekdanje učitelje posadila v klopi in jih tako strogo spraševala, da bi bili vsi trdi in zeleni od strahu. Bi videli, kako je to mučno. Družba je res grozen predmet. Pa nikar ne mislite, da matematika ni. Toliko vseh števil, da se to navsezadnje že skoraj mora zmešati. Jaz bi imela tri ure igranja, dve uri telovadbe in eno uro risanja. Matematika, slovenščina, angleščina, spoznavanje družbe in narave — od-pade! Zanima me, kakšna bo prihodnost. Bo delo v šoli lažje ali težje? A zakaj se sploh sprašujem, saj bu gotovo vedno težje. Vsi otroc i bi najbrž želeli tako šolo kot sem jo opisala. Se naprej nas bodo morili učitelji in spraševali same nepomembne stvari. Vanesa Pogačar, o«n, Sole bratov Žvan Gorje ko le naslednji hip sreča izgine, po licih pa polzijo solze. Kako rada bi povabila vse te otroke v našo deželo, obsijano s sončno svobodo in solzami sreče! Tu bi spoznali, da gre tudi brez smrti, krvi in razcefranega mesa. In čeprav smo Jugoslovani zdaj v gospodarskih težavah in moramo varčevati, pri nas ni nič hudega, saj ni krvi in smrti. Želim, da bi vsi otroci pa tudi odrasli, ki živijo v strahu, tegobah in skrbeh, okusili vsaj košček sreče, ji jo dan za dnem uživam sama in moji vrstniki. Tanja Ažman, 8. b. r. osn. šole Matija Valjavec Preddvor Bil je vnet športnik V soboto, 23. oktobra, smo se na blejskem pokopališču poslovili od Braneta Stariča, učenca 8. razreda osnovne šole prof dr. Josip Plemelj. Težko verjamemo, da nas je zapustil in da se ne bo več vrnil med nas. Bil je vnet športnik. Sprva se je priključil veslačem. Zaradi zdravja mu ni bilo dano, da bi ostal med njimi. Ker pa je bil poln športne vneme, kljub temu ni miroval. Pridružil se je nogometašem, košarkarjem, hokejistom in smučarjem. Veliko ur smo preživeli z njim. Ze kot majhni otroci, Rečičani, smo se podili po domačih travnikih, se učili prvih spretnosti na kolesih in se po otroško zabavali. Odraščali smo. Naše igre so prerasle v prava športna tekmovanja. Brane je bil vedno z nami; tekmovalec, organizator, vodja skupine in sodnik. Bil je pošten in odkritosrčen in prav zato smo ga imeli tako radi. Naša igrišča bodo za nekaj časa ostala prazna. Naša otroška srca^o poln% žalosti. , Mladi Rečičani 21. oktobra smo delegati šolskega radia in krožka za urejanje šolskega glasila obiskali uredništvo Glasa, ki praznuje 35. obletnico obstoja. Udeležili Drag pogled »Dring, drring!« se zasliši glas iz moje sobe. Bila je budilka, ki je naznanila mučen dan. Leno sem se spravil iz postelje in se še na pol v spanju usedel k zajtrku. Kmalu sem pojedel in takoj odšel v šolo. Šele na poti v to »mučilnico«, kot pravimo v šolskem žargonu, sem se spomnil, da je danes dan, ko pišemo zgodovino. Res da sem se pripravljal, toda vseeno me je skrbelo. Prišel sem v Šolo. Tovarišica je že vstopila ter razdelila kontrolne naloge. Takoj sem se lotil reševanja. Slo mi je dobro izpod peresa, le eno vprašanje, ki bi brez dvoma prineslo nekaj dragocenih točk, morda cel6 celo oceno, mi ni in ni šlo iz glave. Nič hudega sluteč sem pogledal k sosedu. Ta pogled je bil preveč očiten in tovarišica me je opazila. Nalogo sem moral takoj oddati. Drugi so pisali še nekaj minut. Ko sem po končani uri soseda vprašal, če je tisto težko nalogo rešil, mi je odločno odvrnil, da je bila zanj prezahtevna. Tako je bil moj pogled k sosedu zaman. Od tega preizkusa znanja zgodovine pa sem odnesel dobro izkušnjo, da je bolje gledati kar v svoj list. Jani Potočnik, 8. a r. osn. šole Gorjp smo se seje uredništva, ki jo imajo novinarji pred izidom vsake nove številke. Na njej se domenijo za obseg časopisa in razdelijo naloge. Delo novinarjev se začne takoj po seji. Novinarji, ki pokrivajo občine, morajo na vse pomembne sestanke v tisti občini, drugi pa gredo po nalogah, ki so jih sami zastavili ali so jih dobili v uredništvu. Povedali so nam, da je novinarstvo resen poklic, ki zahteva veliko vztrajnosti, posluha za ljudi in domišljije, predvsem pa dobro znanje slovenskega jezika. Včasih vprašanja pripravljajo vnaprej, velikokrat pa kar na poti na teren in takrat so pogovori tudi bolj sproščeni. Vas zanima, kako nastaja časopis Glas? Vse so nam razkazali in poskušala vam bom v nekaj besedah opisati. Novinarjev prispevek pogledata odgovorni urednik in lektorica, opremi pa tehnični urednik. Člankom dodajo fotografije. Ko so teksti opremljeni, gredo v fotostavek, kjer jih na posebnih strojih na perforirni trak prepišejo. Trak z novinarjevim besedilom gre nato v posebno napravo, kjer se s traku avtomatsko odtipkavajo znaki na poseben papir. Ta mora še v razvijalno napravo. Dobimo tekst, ki ga montažerji lepijo na časopisne podloge. Tam, kjer bo fotografija, ostane le črn papir. Fotografije montirajo šele potem, ko iz repro-kamere pride razvit film cele strani. Ko je vse gotovo, ko so vstavljene tudi fotografije, gredo filmi v posebno mapo, ki jo odpeljejo v tiskarno Ljudska pravica v Ljubljano. Tu tiskarji presnamejo filme na plošče iz posebne zlitine. Plošče vpnejo na tiskarske valje, spustijo roto stroj in Glas se začne tiskati. Kdo bi mislil, da je tako zapletena pot do nastanka časopisa, ki ga držimo v roki. Ko smo odhajali iz uredništva, so novinarji že hiteli za novimi nalogami, tehniki pa pripravljat novo številko časopisa. Mar ni razgibano njihovo življenje? Kar zavidam jim. Tanja Pihlar, 7. a r. osn. šole Bratstvo in enotnost Kranj Male elektrarne Zadrege z energijo, tudi z električno, so zdaj poleg trkanja na zavest o varčevanju obrnile pozornost tudi na neizkoriščene možnosti, posebej na takšne, ki ne zahtevajo veliko denarja. Kajti tudi denarja z gradnjo novih elektrarn, odpiranje premogovnikov nam krepko primanjkuje. Male elektrarne so ena takšnih možnosti in na srednjih straneh našega časnika smo jim tokrat posvetili obilo pozornosti. Mnoge naše potoke in rečice so nekdaj uporabljali za pridobivanje električne energije, posebej v odročnejših krajih, do kjer električnih žic še niso napeljali. Hitri razvoj je kasneje male elektrarne vse bolj puščal ob strani. Pred nekaj leti smo o malih elektrarnah spet začeli veliko govoriti, tudi v pogledu splošnega ljudskega odpora. Narejen je bil celo program o postavitvi sto malih elektrarn v Sloveniji. Gorenjska ima obilo možnosti za postavitev malih elektrarn. Mnogo bi jih lahko gnali potoki in reke, ki se jim tudi v najhujši poletni pripeki ni bati suhih strug. Gorenjska je energetsko revna pokrajina. Vse je treba pripeljati, celo električno energijo. Le nekaj manjših elektrarn imamo, ki zadovoljujejo komaj četrtino potreb, če upoštevamo jeseniško železarno komaj 15 odstotkov. Male elektrarne bi bilo dobrodošle tudi v pogledu samooskrbe. Posebej zavoljo tega, ker je tudi gorenjsko prenosno električno omrežje docela obremenjeno, komajda še zmore prenesti potrebno električno energijo iz drugih predelov Slovenije. Energija je vse bolj draga in ekonomisti pravijo, da bo naš nadaljnji razvoj vse bolj odvisen od stroškov energije in prevoza. Mala elektrarna ob tovarni bo zato tudi v pogledu ekonomije vse bolj dobrodošla. Žal pa se zdaj čez jezove malih tovarniških elektrarn ob sobotah in nedeljah, ko v tovarnah stroji utihnejo, preliva voda. Marsikatero prepotrebno kilovatno uro električne energije bi lahko poslala v omrežje. Razrešeno namreč ni vprašanje vzporednega delovanja malih, vodnih elektrarn in našega elektroenergetskega sistema. Strokovnjaki pravijo, da tehnično to ni nikakršen problem. Dogovoriti bi se morali le o ceni ali morda o poravnavah za oddano električno energijo v elektrodistribucijsko omrežje. M. Volčjak Poenostaviti pridobitev dovoljenj V kranjski občini so se odločili olajšati pot do najrazličnejših soglasij bodočim investitorjem v male elektrarne — Lastna elektrika naj ima prednost v gospodarskih dejavnostih, ne pa za stanovanjske hiše ali vikende Kranj — V kranjski občini se zavedajo, da pridobitev vseh potrebnih dovoljenj za postavitev male elektrarne nikakor ni enostavna. Zato je komite za urbanizem, komunalne in gradbene zadeve že sredi leta zadolžil strokovno službo Domplana, da do konca tega leta pripravi za bodoče investitorje vse podatke, ki jih potrebujejo za začetek del. Kot je povedal predsednik komiteja za urbanizem Jože Jensterle, naj bi iz tega zbira navodil investitor izvedel, kakšna potrdila potrebuje, kje jih dobi, kakšne so tehnične zahteve za postavitev male elektrarne od strojne opreme do gradbenega dela in seveda do vključitve elektrike. Ko je komite za urbanizem, komunalne in gradbene zadeve pred časom razpravljal o možnostih postavitve malih elektrarn v kranjski občini, se je odločil, da bo podpiral postavitev takšnih objektov v gospodarskih dejavnostih, kot sta na primer obrt in kmetijstvo, nikakor pa ne bi bile sprejemljive elektrarni-ce, ki bi proizvajale elektriko za posamezne stanovanjske enote ali celo vikende. Ob vsej gospodarnosti, ki jo sicer prinaša izkoriščanje vodne sile, je treba vendarle upoštevati varstvo okolja in vodotokov sploh. Verjetno ni sprejemljivo, da bi na vsakem koraku imeli elektrarnico, ki že s svojim videzom izstopa v okolju, da ne govorimo o tem, da se s tem investicijska sredstva za razmeroma majhno količino pridobljene energije preveč drobijo. Vsekakor pa so potrebne še temeljite raziskave o ekonomičnosti vlaganja v takšne objekte. L. M. »Za dež nam ni treba prositi« Na Gorenjskem imamo razmeroma veliko vodnih virov in marsikje bi lahko postavili manjše elektrarne ter si zagotovili stalne vire energije — za jeseniško železarno - predstavljajo vodni viri 10 odstotkov energije Jesenice — Jeseniška Železarna ima pet hidroelektrarn manjših zmogljivosti, vendar pomembno prispevajo k električni energiji. Tako stojijo manjše elektrarne na reki Radovni, v Gorjah, v Vintgarju, Zasipu, v Javorniškem Rovtu, pripravljajo pa se na izgradnjo manjše elektrarne v Trebežu. Tako bi odpadno vodo lahko izkoristili za hladilno vodo. Vse hidroelektrarne so izredno stare in Železarna jih redno vzdržuje. V programu pa imajo še izgradnjo elektrarne na Savi, tam, kjer je včasih že stala. Hoteli so jo zgraditi že prej, a se je investicija zavlekla. Z lastno energijo do prihranka Do konca leta bo v tržiški Lepenki začela obratovati obnovljena vodna elektrarna, ki bo pokrivala petino tovarniških potreb po električni energiji TRŽIČ - Skoraj pred desetletjem se je zadnjič zavrtela Francisova turbina v tržiški Lepenki. Potem je, iztrošena, obstala. Konec avgusta letos bi morala, okrepljena, spet pognati generator. V Lepenki, kjer so se letos lotili zahtevne naložbe v tovarniške objekte in stroje, so se kot največji porabniki električne energije v občini — razen Bombažne predilnice in tkalnice, ki pa se v veliki meri napaja z energijo iz lastnih vodnih elektrarn — odločili, da bodo elektrarno, staro toliko kot tovarna, obnovili. Že pred sto leti je namreč njihova hidroelektrarna napajala vso tovarno. Toliko energije, da bi lahko zadovoljila vse potrebe rastoče proizvodnje, zdaj sicer ne bo. Z lastno energijo bodo v Lepenki nadomestili približno petino porabljene, kar pomeni okrog 1,7 milijona kilovatov na leto. Hidroelektrarna pa je pomembna tudi po drugi plati. V primeru izpada elektrike iz osrednjega omrežja bodo v Lepenki z lastno energijo lahko avtomatsko nadomestili vso razsvetljavo, omogočili vzdrževalna dela in pokrili potrebe v najpomembnejših tehnoloških delih proizvodnje. Obnova vodne elektrarne v Lepenki bo veljala okrog devet milijonov dinarjev. Celoten znesek so delavci zbrali sami. Računajo, da se bo naložba izplačala najkasneje v petih letih. Energija iz tovarniške elektrarne bo potovala v skupno omrežje Elektro Kranj. Kolikor je bo, je bodo inštrumenti odšteli od »družbene« in za toliko se bo skrčil tudi izdatek zanjo, zdaj tretji največji v poslovanju Lepenke. Kot že rečeno, pa je pomembno tudi to, da v primeru izpada energije v osrednjem omrežju ne bo povsem zastala proizvodnja papirja in lepenke. Lepenkino vodno elektrarno, ki bo obratovala povsem avtomatsko, obnavljajo delavci ljubljanskega PA P. Prvi rok za začetek poskusnega zagona je bil konec avgusta, drugi mesec dni kasneje, tretji konec novembra, dobro pa bo, kritično pravijo v Lepenki, če bo usposobljena do novega leta. Izvajalci del namreč krepko kas-nijo. Čeprav jih vsak zamujeni dan stane 6500 dinarjev! H. Jelovčan Hidroelektrarna na zgrajena 1890. leta, na 1900. leta, v Gorjah 19. _ Vintgarju 1902. leta in 1931. leta. Vse so zat stare, najnovejša in dl, polnjena je zasipška. Vse zgrajene za potrebe Kranjstf3" strijske družbe in so manj ' vendar danes za Železarno i 10 odstotkov vse energije, vendar so pomembne še tedaj, kadar ni druge enert* elektrarne poskrbijo, da n** stroji, ki bi se ob popoto*] manjkanju energije pokv**| odpravo prvih neprijetnosti torej dovolj in imajo n " zmogljivost. Tako so za edini zanesljivi vir ob okva^J le malokrat se zgodi, da & r potoki popolnoma usahnili Elektrarni v Gorjah in'! garju imata možnost rekoč zasipška elektrarna ima avtomatizacije, kot bo tizirana in daljinsko elektrarna na Javorniku. S bo treba renovirati, saj bi J1 turbinami nedvomno doee^ izkoristek. Ko na Jesec^j miši j a jo o nadaljnjih moi koriščanja vodnih virov, ljajo, da bi se dalo izkc hudournik Jesenice pri Čufarjevi žagi, kar pa bi i skupen družbeni interes. F^J bi se dalo razmišljati o p manjše elektrarne v Mot* Bistrici, pri nekdanji cemeot Med elektrarnami teri* vzdrževanja elektrarna v ® saj ima najdaljši daljnovod 't kilometrov — preko Meiak*] novod je star in ga je tre^j obnavljati, vendar elektrani za svojemu namenu in je pi*| dragocena kot ostale man* | elektrarne. Zavedati se je treba, di naložbe v manjše hidroei izredno velike; treba je jezove in tako dalje, a M obratovalni stroški manii; je bilo v minulem obd<&:] lažje graditi termoelekt pomanjkanju vseh vrst pokazalo, kako zelo manjše elektrarne celo U jega porabnika v Slovenk! jeseniška Železarna. Gorev ima veliko vodnih virov zanesljivo energijo. Že sta-* S pravi, da nam na Gon*.® »dež in kamenje pač 3 prositi.« Darink' Velikega pomena za SLO Mala električna centrala nad izlivom Kokre pod Pungratom v Kranju je ena tistih, za katere Kranjčani komaj vemo, da obstaja. Pa vendarle še vedno dela. Postavili so jo 1918. leta in je od dajala elektriko za javno razsvetljavo v tem spodnjem delu mesta, kasneje pa za potrebe Polakove usnjarne ob izlivu Kokre v Savo. »Mašinhaus« so ji tedaj pravili stari Kranjčani. 140 kilovatov je njena polna zmogljivost. Dvostopenjska, ima dva prekata, pretočna turbina je delana na ročno vklapljanje in izklapljanje. Tovarna Sava jo je dobila pod svoje okrilje, ko se je združila s takratnim Standardom. Do zdaj je poprečno letno proizvedla po 250.000 kilovatov, če je bilo dosti vode. Zastarela je in dela le še s polovično zmogljivostjo: zastarel je generator, prav tako regulacija. Nujno bi jo bilo treba obnoviti, toda Savčani za to nimajo denarja. Najraje bi videli - in to bi bilo edino prav - da bi jo prevzel Elektro SAVA. Sedanja proizvodnja električne energije, ki jo oddajajo naravnost v omrežje, ne poplača niti stroškov delavcev, ki se v Savi ukvarjajo z njo. Narediti bi bilo treba avtomatsko čistilno napravo z nivojskim regulatorjem, usposobiti dvostopenjsko obratovanje in montirati nov regulator za nivojsko regulacijo, pravi vodja TOZD Vzdrževanje v Savi Jože Stružnik. Servo naprava, ki je sicer »avtomatska«, je toliko zastarela, da se nanjo ni več nutč zanesti in se je že zgodilo, da je začela ob nizkem nivoju vode iz omrežja odvzemati tok, namesto da bi ga dajala. Obnoviti bi bilo treba tudi generator, potrebno je novo navitje, obvezno pa je treba izdelati tudi kontrolni sistem s tipali za ležaje, montirati stikalno omaro z avtomatiko za varno obratovanje in izdelati instalacijo za preklop generatorja na sekundarno stran transformatorja ter montirati signalizacijo, ki bi opozarjala na prenizek vodni nivo, na morebitno pregretje ležajev, preboj generatorja in podobno. Ta signalna naprava bi morala biti montirana v Savi ali na Elektro Sava, kjer so delavci vedno prisotni. Prav te dni, ko je visok vodostaj, elektrarna ne obratuje. Na jezu se je nabralo lesa, smeti, listja in podobnegada ne morejo sproti očistiti. Sele ko se bo voda umirila bodo lahko spet očistili zapornice in pognali turbino. Zdaj čistijo ročno. Težko in nevarno delo. V Savi so pripravljeni d ah svojih sredstev, nekaj bi i3*J občina Kranj, pa bi vse $kv?*\ prenesli na Elektro Sava, ker te ;l tem srednjeročnem obdobju za to predvidenih sredstev. * I starih milijonov znaša afc'i? predračun za obnovo te centi? \ na Kokri, okrog 450 starih i*^ jonov bi pa stala sanacija je;'* \ brani tudi obrežje. Po doseda~*x\ dogovorih naj bi za jez polafj dala Sava, polovico pa Obt vodna skupnost. Prvo fazo cije jezu so Savčani že ni zaradi varnosti objektov — ni zid Koteks - Tobusaje vsi Kokre, tam pa je tudi glavm centrale, kije že spodjedal . in so v ogrožene objekte injic beton. Letos so obnovili tudi hm, kade na jezu, ki pa bodo mart* biti kamnite. J Majhna centrala je to. j* I kilovatov moči daje, če po& obratuje. Za današnje j ah** silno malo. Toda malo tu ma* tam, pa bi se v omrežju i nabralo za vehko centralo. Atf spodnjega dela Kranja. Topa t* spodnjega ni tako malo. D. Dol« Skoda, da takšna moč 1 teče mimo hiše Pred 40 leti je bilo na slovenskih potokih in rekah 4.000 mlinov, žag in drugih vodnih pogonov. Le redki I še obratujejo, jezovi propadajo in le nekatere vzdržuje vodno gospodarstvo, vendar s povsem drugimi nameni. Predvsem zato, da hudourniški vodotoki ne po-| plavljajo in ne odnašajo ruše. V poprečju je moral I imeti vodni pogon mlina ali žage moč vsaj petih kilovatov. To pomeni, da potoki in manjše reke skrivajo v ■ sebi veliko moč, ki bi se jo z načrtnim delom dalo s pridom izkoristiti. Če bi namreč to vodno energijo obogatili s turbinami in generatorji in obnovo nekdanjih jezer, ki lahko proizvedli skupno kar 20.000 kW. Ker pa so današ- Inje turbine boljše in ker desetletja nazaj prav gotovo niso bile izkoriščene vse energetske zmogljivosti potokov, bi lahko po ocenah strokovnjakov postavili še I vsaj enkrat toliko malih elektrarn, kot je bilo nekdaj mlinov in žag, ki bi imele 120.000 kW moči. Če dodamo še račun, da se za kilovat energije porabi kilo-I gram premoga in 2 litra nafte za 10 kW elektrike in če bi vse te elektrarnice vzporedno z elektrogospodarstvom obratovale vsaj 3.000 ur letno, bi pridobljena I energija nadomestila vsako leto 360.000 ton premoga. To pa je že veliko bogastvo in prav gotovo je pričakovati večjo spodbudo za vse, ki so pripravljeni sami vložiti denar, da bi razbremenili električno omrežje, premogovnike in zmanjšali porabo drage nafte. »Res smo pod Blegošem, kjer je drv dovolj, vendar smo se štirje — midva s sinom in še dva soseda — odločili za gradnjo male elektrarne. Škoda je namreč, da taka moč odteka mimo hiše, mi pa kurjavo iščemo drugod,« je povedal Alojz Štremfelj iz Volake v Poljanski dolini, ki je tudi zbral podatke o nekdanjih vodnih pogonih v krajevni skupnosti Gorenja vas.« Lokacijsko dokumentacijo smo že zbrali, nekaj soglasij — nekaj čez dvajset jih mora biti — nam še manjka in računamo, da bomo do poletja dobili gradbeno dovoljenje. Približno v petih letih pa računamo, da bi zgradili elektrarno. Investicija je namreč velika, vse skupaj bi nas veljalo, če bomo vsa zemeljska dela in še marsikaj drugega naredili sami, okoli 3 milijone dinarjev. Elektrarna bi imela moč 60 kilovatov in zato je treba zajeziti Volaščico, speljati cevovod s 25 metri padca in postaviti turbino z generatorjem in omrežjem.« Vodne moči je v teh krajih veliko. Tako so potoki izpod Blegoša, mala struga, Žirovskega in drugih vrhov gnali kar 41 mlinov, žag in tudi malih elektrarn. Marsikje so namreč ob mlinu in žagi zgradili tudi ^ majhno elektrarno, medtem ko je bilo samostojnih ziskave i pouku enci kovinarske in strojne usmeritve idnjega usmerjenega izobraževanja v 4ji Loki so izdelali malo hidroelektrarno Letos bodo preizkusili moč vetra, potem ioriščanje sončne energije, toplote zemlje ^ioenergije — Vključili so se v raziskavo lih vodotokov v občini ,-ija Loka - Kjer je volja, j*najde pot, pravi pregovor. iJSno bi reklo lahko porabili $dno uspešno organizacijo in proizvodnega pouka na u in strojni usmeritvi V usmerjenega lzobraže-v Škof j i Loki, kjer so A da je praktično delo ,J Hft le privlačno, temveč tudi JJalno Pod vodstvom zag-^ mentorja Janeza Severja * namreč zadali ambiciozem k ^ prikaza in preizkusa upo-l obnovljive energije, lako so P ?t izdelali malo hidroe ek-l letos pripravljajo preskus k vetra, prihodnje leto bodo M li program izkoriščanja energije, Potem topl°te bioenergije ... K tre le za praktično znanje C* za pridobivanje energije, S^a to, da v pouk praktičnih izučimo kar največ pred-C oziroma širše področje V Tako so zajete geografija, Natika, fizika, biologija ob-® kS zaščita, varstvo okolja in M meri še nekateri drugi ■ Al Seveda vsega tega obsež->grama ne moremo izvesti C1 pouku, temveč smo ga Crna interesne dejavnosti. m smo preizkusili malo učenci prvih letnikov vse detajlne risbe na idejnih osnutkov, ki smo jih turboinštitutu, z učenci letnikov pa smo naredili generator, cevovod. Lese-jez pa so naredili izračune^so pripravili med letom, v okviru dne pa so prikazali delo-tentrale. Teoretično so pn-njeno delovanje v dveh urah v razredih, potem pa I potoku Hrastnica v bližini praktično preizkusili. za to, da učenci vsaj * zvedo, kakšno moč ima šno zajetje je potrebno za nhno. Hkrati pa je . da povabimo občane, jim pokažemo uporabo male elektrarne in jih seznanimo z možnostmi uporabe. Seveda to delo ni samo sebi namen, temveč načrtujemo, da bi pri praktičnem pouku izdelali serijo malih turbin, ki bi jih skušali izpopolniti, da bi dajale večjo moč in bi bile cenejše. To je izredna priložnost za učitelja, da navduši učence za inventivno dejavnost, ker je motivacija izredno močna.« Vendar se na šoli niso zadovoljili le s praktičnim delom. Prevzeli so nalogo občinske raziskovalne skupnosti in bodo raziskali vodne potenciale malih vodotokov v občini. _ »Z metodami, ki so nam dostopne, bomo izmerili pretoke in vodno moč vseh malih vodotokov v občini,« pravi Janez Sever. »S pridom bomo lahko uporabili pomoč učencev, ker so doma skoraj s celotnega območja občine, da bodo odčitavali podatke o vodostoju in preseku. Na podlagi teh podatkov bomo naredili katastre vodnih potencialov, ki bo dostopen vsem občanom. Po prvih ocenah bi lahko mali vodotoki, brez obeh Sor, dali prek 10 MW električne moči. Gre za to, da raziščemo tiste vodne potenciale, ki za elektrogospodarstvo niso zanimivi, in da bi vse izračune pripravili tako, da bi znižali stroške investicije. Če bi uspeli, da bi kilovat moči male hidroelektrarne veljal namesto sedanjih deset le milijon starih dinarjev, bi najbrž bil interes za gradnjo veliko večji. Po prvih ocenah bi bile najbolj ekonomične male centrale do 20 kW moči, ki bi proizvajale tok predvsem za ogrevanje hiš in za luč. Prihranki bodo prav gotovo zelo veliki, če seveda gledamo z vidika celotne porabe energije za gospodinjstva oziroma ogrevanje. Če bi na petih jezovih, ki so še ohranjeni v okolici Škofje Loke, postavili hidroelektrarne s skupno močjo 250 kW, bi lahko letno prihranili 1000 ton premoga ali 200 ton kurilnega olja.« L. Bogataj manj. Malih elektrarn je bilo takoj po vojni 18 in so poskrbele za luč v eni do 25 hiš. Kot posebno zanimi- j vost naj povemo, da pri Topličarju v Kopačnici, katere lastnik je Anton Kristan s Srednjega brda, majhna elektrarna obratuje že več desetletij in domačija še I danes ni priključena na javno električno omrežje. Prav tako še vedno obratuje elektrarnica Franca 1 Demšarja na potoku Potošča v Bačnah. »Med leti 1950 in 1960, ko so v naše kraje napeljali j električno omrežje, so večino elektrarn opustili pred- | vsem iz dveh razlogov: male elektrarne so delale j predvsem na istosmerni tok, vsi stroji pa so bili narejeni na izmeničnega, razen tega pa z »državno« elektriko ni bilo nobenih sitnosti. Nobenega vzdrževanja 1 jezov in napeljave. Sedaj, ko postaja elektrika vse dražja, predvsem pa zaradi pomanjkanja premoga in mazuta, postaja zamisel, da bi majhne elektrarne ob- I novili, vse zanimivejša. V naši krajevni skupnosti je sedaj kar petnajst resnih interesentov, ki bi zgradili take elektrarne na približno istih krajih, kot so stali nekdaj mlini ali žage.« Vendar Alojz Štremfelj meni, da bo največja ovira denar. Približno 30 starih milijonov nekako bi posamezen investitor že spravil skupaj, več pa težko. Zato se interesenti s pomočjo Zveze za tehnično kulturo in Metalko Ljubljana skušajo sami organizirati in si medsebojno pomagati. »Dvaintrideset se nas je zbralo na oktobrskem sestanku in dogovorili smo se, da bi ustanovili posebno skupnost interesentov za gradnjo malih elektrarn ali pa preprosto zadrugo graditeljev. Skupnost elektrogospodarstva Slovenije naj bi preskrbela strokovno pomoč in sicer smo predlagali, da bi imeli na razpolago elektro in strojnega inženirja, ki bi urejala osnovne programe in meritve, ki jih graditelj potrebuje Hkrati smo predlagali, da bi nekaj v ta namen oziroma za strokovno pomoč prispevali tudi iz proračunov za SLO, saj so male hidroelektrarne izrednega pomena pri organiziranju splošnega ljudskega odpora. Naslednji sestanek bomo imeli decembra in na njem se bomo že lahko natančneje dogovarjali.« L. Bogataj — Te dni gre h kraju montaža v mali elektrarnici na Beli z vostjo 10 do 15 kilovatov. — Foto: L. M. Še ta mesec prvi kilovat mojstra Lovra Čarmana iz Škofje Loke. »Če bo vse po sreči, bo elektrarnica dala prvi kilovat energije že konec novembra, morda prav za 29.,« ne skriva zadovoljstva Jože Markun, gostilničar, ki je razen strokovnega dela, kot so zidava, načrti, montaža v strojnici, opravil največ del pri postavitvi male elektrarne kar sam. Misel, da bi vodno silo lahko uporabil, se na Beli ponuja kar sama. Seveda so na to mislili krajani že zdavnaj, saj je bilo med obema vojnama samo na Sr. in Zg. Beli 13 naprav, ki so za pogonsko silo uporabljale vode Bele, od žag do mlinov in kovačij. Danes pa se sploh bolj kot kdajkoli poprej postavlja vprašanje energije. Ker je gostilna prav gotovo velik porabnik energije, je bila zamisel o lastni elektrarnici vabljiva. Seveda pa je od zamisli do uresničitve steklo mimo kar precej Bele. »Kar okoli dve leti mine od začetka, ko začne investitor urejati prve dokumente, pa do takrat, ko se turbina zavrti,« pravi Jože Markun. »Poleg gradbenega in lokacijskega dovoljenja sem potreboval še trinajst najrazličnejših soglasij. Ko pa je bilo to urejeno, se je začelo iskanje opreme. Če bi hotel vso opremo novo, bi bilo presneto drago, zato sem raje iskal rabljeno. Uporabno turbino znamke »Francis« sem našel v Tupaličah, obnovili smo jo in kaže, da bo kar dobra. Podobno je bilo z vztrajnikom, ki je del nekdanje elektrarne v Soteski in so ga v mariborski tovarni lokomotiv Boris Kidrič popravili. Tako je bilo treba na novo kupiti le generator in nekaj druge električne opreme.« Pri Bizjaku upajo, da se jim bo investicija v lastno elektrarnico izplačala nekako v petih letih. Čeprav je veliko odvisno od vodostaja Bele, ki poleti precej usahne, računajo, da bodo dobili po okoli 700 metrov dolgem zemeljskem kablu toliko elektrike, da bodo pokrili dve tretjini dosedanjih potreb po ogrevanju stanovanjskih in gostilniških prostorov ter z njo ogrevali sanitarno vodo. Doslej so za to uporabili na leto tudi do 12 tisoč litrov kurilnega olja. Kombinacija lastne elektrike in delnega ogrevanja na trda goriva bo, vsaj takšni so načrti, povsem zamenjala sedanjo uporabo drage ener- Prvi kilovati iz male elektrarnice pri Kračmanu na Sr. Beli že konec novembra — Recept za tako elektrarnico ni enostaven: kup soglasij, veliko lastnega dela, obnovljena stara oprema, saj serijsko izdelane ni v trgovinah Zg. Bela — Čeprav Bela teče mimo gostilne pri Bizjaku je padec vode vendarle premajhen, da bi bilo vredno vodno silo zajeti in jo uporabljati. Zato se je Jože Markun za uresničitev svoje zamisli o lastni mali elektrarni preselil kak kilometer nižje, kjer ima Bela že okoli 5 metrov vodnega padca. Pri Kračmanu, kjer so se sicer že pred leti vrtela kolesa mlina in je brnela žaga, so postavili majhen jez z zapor- nicami. Pred njim mehanska čistilna naprava s tremi prekati preprečuje, da bi voda do elektrarnice nekaj deset metrov nižje prinašala listje, veje, blato in drugo nesnago na turbinska kolesa. Te dni so v elektrarnici vgrajevali generator z močjo 10 do 15 kilovatov, medtem ko je ostala strojna oprema že nared, vgrajena pod nadzorstvom in strokovnimi nasveti Sr. Bela — Pri Kračmanu, ob rojstni hiši Matije Valjavca, so Belo zajezili in del vode speljali po ceveh do nekaj deset metrov postavljene male elektrarne z močjo do 15 kilovatov. — Foto: L. M. GLAS 12. STRAN Šport ob koncu tedna KEGUANJE — Svet za šport in rekreacijo pri jeseniškem občinskem sindikalnem svetu pripravlja ob koncu tedna v sodelovanju s klubom za kegljanje na asfaltu deveto sindikalno prvenstvo v kegljanjxi na kegljišču Pod-mežaklja. V petek, 19. novembra, od 17. do 22. ure, ter v soboto, 20. novembra, od 8. do 22. ure bodo nastopili moški, v nedeljo, 21. novembra, od 8. do 22. ure pa ženske. Pravico nastopa imajo vsi člani jeseniškega sindikata. Prvenstvo bo potekalo ekipno in posamično. Registrirani tekmovalci bodo kegljali v posebni skupini, njihovi dosežki bodo šteli le za ekipno uvrstitev. — J. Rabič ROKOMET - V prvi B in drugi zvezni rokometni ligi bodo jutri in v nedeljo odigrali zadnje kolo jesenskega dela prvenstva. Rokometašice Alplesa bodo jutri gostovale v Titovem Velenju. Gorenjski predstavnik v drugi zvezni rokometni ligi za moške, škofjeloška Jelovica, bo jutri ob 18. uri igrala v športni dvorani Poden prvenstveno srečanje z rokometaši Rovinja. Igralke Preddvora bodo srečanje zadnjega kola odigrale v dvorani na Planini. Tekma Preddvor — Zamet bo jutri ob 16. uri. V občinski rokometni ligi bodo jutri ob 15.30 na sporedu tekme zadnjega kola: Peko — Britof, Žabnica (veterani) — Veterani, Križe — Sava, in v nedeljo ob 10. uri še preostala srečanja: Storžič — Jelovica, Duplje — Krvavec in Desnica — Sava (veterani). — J. Kuhar KOŠARKA — V tretjem kolu moške republiške lige se bo kranjski Triglav v soboto ob 18. uri v športni dvorani na Planini pomeril z ekipo iz Litije. Ko-šarkarice Save gostujejo v tem kolu v Mengšu. — D. Humer DVIGANJE UTEŽI - V soboto, 20. novembra, ob 17. uri bo v škofjeloški športni dvorani na Podnu tekma republiške lige v dviganju uteži med dvigal-ci TVD Partizan Celje in domačini. — M. Volčjak ŠPORT REKREACIJA, REPORTAŽA PETEK, 19. NOVEMBRA 1982 Nepričakovan naslov za Podpečanovo Smučarski klub Alpetour iz Škofje Loke, večkratni najboljši klub v Jugoslaviji v alpskih disciplinah prireja danes redni občni zbor v Šolskem centru Borisa Ziherla na Podnu. Začne se ob 18. uri. Kranj — Karate klub Kranj je bil minulo nedeljo prireditelj slovenskega prvenstva v karateju za mlajše mladince in mladinke. Pred polno tribuno v osnovni šoli Franceta Prešerna se je pomerilo 37 tekmovalcev iz desetih slovenskih klubov. Pri mladincih je izstopal član karate kluba Ruše Boris Bud-ja, ki je osvojil prvo mesto v borbah in v katah. S tečnimi nožnimi udarci je Murka Jesenice slovenski prvak Jesenice — Klub za kegljanje na ledu Jesenice je minulo nedeljo na ledeni ploskvi v dvorani Podmežaklje izvedel drugi del slovenskega prvenstva v kegljanju na ledu. Med trinajstimi ekipami iz Kranjske gore, Mislinja, z Bleda in Jesenic so zmagali kegljači Murke z Jesenic. V obeh delih prvenstva so zbrali največ točk in tako prepričljivo osvojili naslov slovenskega prvaka. Za Murko so kegljali Rudi Plesničar, Franci Kralj, Lado Sodja, Srečo Noč in Stane Mlekuž. Devet najboljših ekip se bo na turnirjih na Jesenicah, v Kranjski gori in na Bledu potegovalo za tri mesta, ki vodijo na evropsko prvenstvo v Švico. Rezultati — drugi del slovenskega prvenstva: 1. Murka Jesenice 20 točk, 2. Piber Bled 16, 3. Vatrostalna Jesenice 16, 4. Krivec Jesenice 16, 5. Zaka Bled 10; končni vrstni red: 1. Murka Jesenice 40, 2. Piber Bled 35, 3. Krivec Jesenice 33, 4. Vatrostalna Jesenice 28, 5. Zaka Bled 25. J. Rabič Bajželj prvak KRANJ — V prostorih šahovskega društva Tomo Zupan se je končalo letošnje gorenjsko mladinsko prvenstvo v šahu. Na tem turnirju je nastopalo trinajst igralcev iz šestih klubov. Med njimi sta bila dva prvokategornika, dva druga, sedem tretjih in dva četrto-kategornika. Igre vseh nastopajočih so bile dokaj zanimive in kvalitetne. Po devetih kolih švicarskega sistema je postal gorenjski mladinski prvak za leto 1982 mladi član šahovskega društva Kranj Bajželj. Vrstni red - 1. Bajželj (ŠD Kranj) 8, 2. A. Drinovec (ŠS T. Zupan) 7 5, 3. Ko-koj (ŠD Tržič) 6,5, 4. Sušnik (SD Sava) 6. 5-7. Zorko (ŠS T. Zupan), Mrvar (ŠD Tržič) in Pazlar (ŠD Jesenice) vsi po 5 točk. Kogoj je s tretjim mestom osvojil tudi drugo kategorijo. -dh nekajkrat osvojil celo točko in požel aplavz gledalcev. Na prvenstvu je presenetila Kranjčanka Metoda Podpe-čan. Prvič je nastopila na republiškem prvenstvu, kjer pa so jo sodniki soglasno i/.brali za najboljšo v konkurenci mladink. K uspehu domačinov je pripomogel še Dragan Drobnjak s tretjim mestom v borbah. Po sodbi predstavnikov klubov in delegata slovenske karate zveze je bila organizacija tekmovanja odlična. S prikazom tehnike karateja in pravil borbe ter sojenja so se izkazali člani domačega in škofjeloškega karate kluba. Rezultati — mladinci — borbe: 1. Budja (Ruše), 2. Škedelj (Novo mesto), 3. Drobnjak (Kranj) in Japelj (Ljubljana); kate: 1. Budja (Ruše), 2. Markošek (Trbovlje), 3. Korošec (Velenje); mladinke — kate: 1. Podpečan (Kranj), 2. Krivec (Ravne), 3. Halič (Ruše); ekipno — kate: 1. Ruše, 2. Trbovlje, 3. Ravne. I. Prašnikar Judo Skrb za podmladek Kranj — Člani kranjskega judoisti-čnega kluba redno skrbijo za okrepitev svojih vrst z mladimi tekmovalci. S tem namenom so letos septembra pričeli z začetnim tečajem, ki ga zdaj obiskuje prek 20 ljubiteljev juda iz Kranja in okolice. Tečajniki bodo sklenili vadbo v pričetku prihodnjega leta, ko bodo opravili izpite. Klubu je pri organizaciji tečaja denarno pomagala delovna organizacija Exoterm. Največ zaslug pri zbiranju sredstev pa ima Ivo Vilfan. Novembra se bo pričela tudi sezona judoističnih tekmovanj. Najprej bodo stopili na blazine člani na pozivnem turnirju prve in druge slovenske lige. M. Benedik Mitja Gabrovec iz Kranja V domovini karateja || 28-letni Matija Gabrovec, trener karateja pri športnem društvu Kokri Kranj, se je s skupino jugoslovanskih karateistov mudil v domovini tega borilnega športa, na japonskem otoku Okinavi. Kot prvi Evropejec se je udeležil odprtega prvenstva otoka in zavzel deveto mesto. Štiriindvajset dni jt skupaj z ostalimi Jugoslovani vadil pri japonskih mojstrih karateja. Karate. Mnogi ob tej besedi pomi- Sejem rabljene smučarske opreme. Škofja Loka — Smučarski klub Alpetour iz Škofje Loke bo tudi letos pred smučarsko sezono pripravil sejem rabljene smučarske opreme. Odprt bo v soboto, 20. novembra, od 14. do 18. ure in v nedeljo, 21. novembra, od 8. do 12. ure. Pripravili ga bodo v prostorih stare osnovne šole v Škofji Loki, v Šolski ulici. Na sejmu bodo strokovnjaki smučarskega kluba svetovali kup- slijo na mlade fante, ki z enim udarcem razbijejo opeko, prepolovijo debelo palico, široko desko ali ploščat kamen: pomislijo na pretepače, ki z enim ali dvema udarcema prisilijo nasprotnika k vdaji . . Pri večini ljudi. pri nepoznavalcih karateja, so zapisani kot okrutni mladeniči, ki v napačno smer sproščajo svojo odvečno energijo. Njihovo početje povezujejo celo z magično močjo. K takemu pojmovanju so veliko pripomogli tudi junaki s filmskega platna. Mitja Gabrovec, ki že nekaj let vodi začetniške tečaje karateja pri športnem društvu Kokra Kranj, ve povedati, kakšen vpliv ima film na popularizacijo tega športa in odziv pri mladih. V času, ko so se pri nas pojavili prvi filmi o karateju, so imeli na tečajih tudi 70 začetnikov. Zdaj, ko je navdušenje nad junaki s filmskega platna splahnelo in je tovrstnih filmov v naših kinematografih manj, je tudi zanimanje manjše. NAMESTO OROŽJA - KARATE Karate nima nobene zveze z magi-ko in misticizmom. To je le eden izmed borilnih športov, ki zahteva veliko telesno vzdržljivost, zbranost, pre-udarjeno tehniko, voljo in nadzor nad samim seboj. Karate kot športna panoga je »šolanje telesa in hkrati odlično sredstvo za izoblikovanje značaja«. Korenine ima v kitajskem boksu, za katerega domnevajo, da je nastal pred več kot štiri tisoč leti. V obdobju med 14. in 17. stoletjem se je s Kitajske širil v sosednje dežele. Na japonski otok Okinava so ga zanesli trgovci in popotniki. Tod je dobil ime »kitajska roka«. Iz te so se kasneje razvile različne šole. Vsaka je posnemala eno izmed živali — žerjava, kačo, tigra, leoparda ... Ko se je boks na otoku deloma že uveljavil, domačini niso bili več zadovoljni z znanjem te veščine in so odhajali na izpopolnjevanje v njegovo domovino — na Japonski mojster karateja n večkratni prvak Okinave Kiohiee Shinjo, pri katerem so trenirali tui jugoslovanski karateisti. Kiohidt je star 30 let in 21 let redno trenira. Kitajsko. Postopoma sta se na Okiri-vi oblikovali dve smeri kitaisk«. boksa z več šolami. Ena izmed njih"* tudi uechi ryu. Ta šola uporablja cr borbi z rokami visoke položaje Lažne blokade, polkrožno gibanje inV sebno tehniko dihanja. Konec prejšnjega stoletja so otoč* Riukiu z največjim otokom Okina« priključili Japonski. Takrat so domačinom prepovedali nositi vsakršne orožje. Vendar so se znašli in neučinkovito nadomestilo v svoierr nra- starem načinu obrambe _ i -o. ju. Japonci so kmalu odkrili DivdrS te veščine in iz nje razvili borilni šport. V petdesetih lefch^S stoletja se je karate razširil v F — po ... V njegovi domovini Japonsia so ga medtem uvedli v šolsk gram. (se nadaljuje ALPINA ŽIRI Prijazna postrežba v prijazni prodajalni Alpinina prodajalna na Mestnem trgu v Škofji Loki ne nosi nobenega velikega napisa, vendar jo obiskovalci dobro poznajo, saj je med najstarejšimi prodajalnami te tovarne — Trenutno imajo posebno ugodno ponudbo smučarskih čevljev — Prijazne prodajalke se trudijo, da bi ustregle slehernemu kupcu Na Mestnem trgu v Škofji Loki, kjer so v pritličjih stoletnih, mogočnih meščanskih hiš številni lokali in prodajalne, ima svoje mesto tudi prodajalna Alpine. Dolga leta je že v istih prostorih, najbrž bo že kmalu trideset let, kar so jo odprli. Menda je med najstarejšimi trgovinami Alpine, ki so danes raztresene praktično po vsej Jugoslaviji, saj ni večjega mesta ali kraja, kjer ne bi bilo moč v posebni prodajalni kupiti Alpininih čevljev oziroma ne bi bilo Alpinine trgovine. In čeprav nad trgovino ni nobenega večjega napisa, čeprav ni nobene velike reklame, je vedno polna obiskoval- cev, ki so že dolga leta vajeni, da so v majhnem, a prijaznem prostoru prijazno postreženi in, da če je le mogoče, tudi dobijo čevlje, kakršne si želijo. Pravzaprav ni niti potrebno, da bi trgovino posebej označevali, ker jo ljudje dobro poznajo in jim je že zlezlo pod kožo, da na tem mestu lahko kupijo Čevlje in da so lepo postreženi. »Stili prodajalke smo,« pripoveduje prijazna poslovodkinja Jelka Kala-nova, ki je v tej trgovini zaposlena dobri dve leti. »Čeprav imamo majhno prodajalno in tesno skladišče, se vedno potrudimo in skušamo ustreči slehernemu kupcu. Težava je le, da nam včasih zmanjka določenih številk in strankam ne moremo ustreči. Sicer pa prodajamo vse vrste obutve naše tovarne in naših kooperantov: otroško, moško, žensko in športno obutev in najrazličnejše vrste copat.« Te dni pa imajo veliko izbiro smučarskih čevljev — pancerjev. Prodajajo jih po lanski ceni in so kar nekaj stotakov cenejši, kot tisti iz letošnje serije. Otroške pancerje je tako moč kupiti že od 750 dinarjev dalje, najdražji smučarski čevelj iz te serije pa velja 1990 dinarjev. Trenutno jih imajo še dosti na zalogi, vendar je povpraševanj veliko, zato je sedaj čas, da čimprej obiščete to Alpinino prodajalno, če se želite po zmerni ceni obuti za drsenje po belih poljanah. Na zalogi imajo smučarske čevlje najrazličnejših živih barv in tudi različnih kvalitet. Pričakujejo sicer še nove pošiljke, ki pa bodo prav gotovo dražje, pa še veliko jih ne bo, ker ima Alpina letos izredno velike izvozne ■■Bflf 5 alpina obveznosti, ki jih uspešno uresničuje in za katere se je obvezala, da jih bo uresničila, če- tudi na račun nekoliko slabše oskrbljenosti domačega tržišča. Jelka Kalanova je bila dolga leta zaposlena v Gradisu. Ker pa je izuče-na prodajalka in je kasneje končala še poslovodsko šolo, se je vrnila v trgovski poklic. V njem je bolj zadovoljna. Delo je bolj dinamično, nekaj pisarniškega in drugega operativnega dela, nekaj s strankami, skratka dovolj zahtevno je, da je zanimivo in privlačno. »Lepo je, če lahko stranki ustrežeš in odide zadovoljna, da je kupila prav tisto, kar je iskala. Čeprav se to ne da vedno storiti, se velja potruditi.« PETEK, 19. NOVEMBRA 1982 RADIO, KRIŽANKA 13. STRAN GLAS RADIJSKI SPORED SOBOTA, 20. NOV. Prvi program 4.30 Jutranji program - glasba - 7.30 Z radiom na poti -8.05 Pionirski tednik - 9.05 Matinejski koncert - 9.45 Zapojmo pesem - MPZ Bodra sanjana - Bolgarija - 10.05 Panorama lahke glasbe -10.40 Svetovna reportaža -11.05 Zbori na koncertnih - 36. letni koncert APZ Tomšič III. oddaja -Pogovor s poslušalci -Godala v ritmu - 12.30 .ijski nasveti - 12.40 poslušalci čestitajo in ivljajo - 13.00 Danes JO - Iz naših sporedov -lih krajev- 13.20 Obve-in zabavna glasba -Priporočajo vam ... - ___Kulturna panorama - £30 Obvestila in zabavna 0uba - 15.50 Radio danes, radio jutri - 16.00 Vrtiljak - 17X6 Spoznavajmo svet in ino - 18.30 Iz dela ;ne mladine Slovenije -Obvestila in zabavna __ . 19.35 Mladi mostovi - aJj55 Domovina je ena r ».00 Sobotni zabavni večer -21.00 Za Slovence po svetu -23.05 Lirični utrinki - 23.10 Od tod do polnoči - 00.05 Nočni program - glasba Drugi program ",30 Sobota na valu 202 -13.00 Od enih do sedmih -dasba, tema dneva »Človek n prosti čas*, koledar večernih prireditev, druge servisne informacije, Minute za EP in k kaj - 13.05 Srečanja republik in pokrajin - 19.^> Stereorama - 21.18 Prostor a chanson - 21.45 SOS - Sobotno obujanje spominov - 22.45 Zrcalo dneva - U .«> Glasba za konec programa tijski nasveti - 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru -13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam ...- 14.05 V gosteh pri zborih jugoslovanskih radijskih postaj - 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Obvestila in zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri -16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Na ljudsko temo - 18.25 Zvočni signali -19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Minute z ansamblom Vilija Petriča - Pojeta Majda Renko in Milan Svagan - 20.00 Kulturni globus - 20.10 Iz naše diskoteke -21.05 Glasba velikanov -22.00 Poročila - Našim rojakom po svetu - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Popevke iz jugoslovanskih studiev - 23.05 Lirični utrinki - 23.10 Za ljubitelje jazza - 00.05 Nočni program Drugi program 7.30 Ponedeljek na valu 202 -13.00 Od enih do sedmih -glasba, tema dneva »Znanost in tehnika«, koledar večernih prireditev, druge servisne informacije, Minute za EP in še kaj - 19.25 Popularnih dvajset - 22.45 Zrcalo dneva -22.55 Glasba za konec programa TOREK, 23. nov. Prvi program 4.30 Jutranji program - glasba - 7.30 Z radiom na poti -8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo - Varnostnoobvešče- rih ljudske glasbene kulture -13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam ...- 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo - 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Obvestila in zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Novejši posnetki zborovskih pesmi Jakoba Ježa in Pavla Šivica — v izvedbi Akademskega pevskega zbora Tone Tomšič; dir. Jože Furst - 18.15 Naš gost - 18.30 Jubilejno leto glasbenega šolstva na Slovenskem - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Minute z ansamblom Ottavia Brajka in njegovimi pevci - 20.00 Vokalna glasba Slavka Osterca - 20.25 Dmitrij Šo-stakovič: Kvintet za klavir in godalni kvartet v g-molu, op. 57 - Igra Godalni kvartet Borodin in pianist Nikolaj Petrov - 21.05 Giacomo Puccini: Odlomki iz opere »Dekle z zahoda« - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Revija slovenskih pevcev zabavne glasbe - 23.05 Lirični utrinki -23.10 Jazz pred polnočjo -John McLaughlin - Jan Wroblewski - 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 7.30 Sreda na valu 202 - 13.00 Od enih do sedmih - glasba, tema dneva »Iz kulture«, koledar večernih prireditev, druge servisne informacije, Minute za EP in še kaj -19.25 Stereorama - 20.33 Melodije po pošti - 22.45 r "N gramofonske plošče in kasete BLAGOVNICA FUŽINAR JESENICE visne informacije, Minute za EP in še kaj - 19.25 Stereorama - 20.00 Od ena do pet -21.03 Glasba za razvedrilo -22.00 S festivalov jazza -23. Mednarodni festival jazza Ljubljana - 82 - 8. oddaja: Antonello Salis - II - Ste ve Lacy duo - II - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa PETEK, 26. nov. Prvi program 4.30 Jutranji program - glasba - 7.30 Z radiom na poti -8.05 Radijska šola za nižjo stopnjo - Tuja šola - 8.35 Glasbena pravljica - Branko Ćopić - Kruno Cipci: Ježeva hišica - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za ... - 11.05 Ali poznate -11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Pihalne godbe - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov -13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam... - 13.50 Človek in zdravje - 14.05 »Praznik zvonov« iz baleta Coppelia Lea Delibesa - 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Napotki za turiste -obvestila in zabavna glasba -15.50 Radio danes, radio jutri - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Pojemo in go-demo - 18.30 S knjižnega trga - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Vsa zemlja bo z nami zapela ... - 20.00 Uganite, pa vam zaigramo . . . -21.05 Oddaja o morju in pomorščakih - glasba - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Radi ste jih poslušali - 23.05 Lirični utrinki - 23.10 Petkov glasbeni mozaik - 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 7.30 Petek na valu 202 - 13.00 Od enih do sedmih - glasba, tema dneva »Ob koncu tedna«, koledar večernih prireditev, druge servisne informacije, Minute za EP in še kaj -19.25 Stop pops 20 in novosti - 21.33 Misel in pesem - 22.15 Jazz na II. programu Sonny Stitt - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa NAGRADNA KRIŽANKA SEDELJA, 21. NOV. Prvi program 5.00 Jutranji program - glasbi - 7.30 Zdravo, tovariši vo-pki - 7 40 Vedri zvoki - 8.U7 fiČfnffi pomnite, tovariši - 10-05 Ne* Sjska matineja - 11.00 Naši poslušalci čestitajo in pobijajo - 1310 Obvestila * zabavna glasba - 13.20 ^a kmetijske proizvajalce - 14.0t> Humoreska tega tedna - Ivan Bob: Profesor in sluga - 14.25 Z majhnimi ansambli - 14.4U i ?iW godbe - 15 10 Pn nas ! doma - 15.30 Nedeljska reportaža - 15,55 Listi iz notesa i Janeza Gregorca - I6;200re-i flo v kino - 17.05 Priljubljene I operne melodije - 17.50 ^a-I avna radijska igra - Andre Picot: Hude sanje 11 • del prva izvedba) - Na zgornji I polici - 19.30 Obvestila m zabavna glasba - 19.35 Lahko ; 0oč, otroci - 19.45 Glasbene razglednice - 20.00 V nedeljo zvečer - 22.20 Glasbena tri-I buna mladih - IZ Mednarodno srečanje glasbenih akademij Rovinj 82 - Skupni program J RT - Studio Zagreb - 23.05 Lirični utrinki -23.10 Nočni koncert lahke j gbsbe - 00.05 Nočni program Slasba Drogi program ! '30 Nedelja na valu 202 -i 13.00 Od enih do sedmih - v : 'ifedeljo se dobimo, šport, I 6seba Zimzelene melodije m 1 Vt kaj - 19 30 Stereorama -m Glasba iz starega gra-®ofona - 21.33 Lahke note -21.45 Radio Student na «a£n valu - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za ko-'M. programa PONEDELJEK, 22. NOV. Prvi program 4/30 Jutranji program - glasba - 7 30 Z radiom na poti -m Aktualni problemi raarksizma - 8.25 Ringa raja -! m Izberite pesmico - 9.0& Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za ... - 11-05Ah //znate... - 1135 S pesmijo j '/' Jugoslaviji - 12.10.Veliki revijski orkestri - 12.30 Kme- L valna služba - 8.35 Iz glasbenih šol - Šola za glasbeno in baletno izobraževanje Maribor - 9.05 Glasbena matineja - 1005 Rezervirano za ... -11.05 Ali poznate - slovitega violinista Izaka Perlmana? - 11.35 Naše pesmi in plesi -12 10 Danes smo izbrali -12.30 Kmetijski nasveti - 12 40 Po domače - ld.UU Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13 20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam... - 14.05 V korak z mladimi - 15 30 Obvestila in zabavna glasba - 15.50. Radio danes, radio jutri - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17 00 - 18.45 Glasbena med-igra - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč otroci - 19.45 Minute z ansamblom Bojana Adamiča . 20 00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi - Koroška liudska pesem - 20.30 S solisti i ansambli JRT - 21.05 Od premiere do premiere - Glasbeni intermezzo - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Filmska glasba - 23.05 Linčni utrinki - 23.10 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev - 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 7 30 Torek na valu 202 - 13.00 Od enih do sedmih - glasba, tema dneva »Na obisku ..«, koledar večernih prireditev, druge servisne informacije in še kaj - 19.25 Stereorama -20 00 Torkov glasbeni magazin - 21.33 V živo... - 22.15 Portreti pevcev bluesa Willie Dixon - 22.45 Zrcalo dneva -22.55 Glasba za konec programa SREDA, 24. NOV. Prvi program 4.30 Jutranji program - glasba - 7.30 Z radiom na poti -8.05 Pisan svet pravljic in zgodb - 8.30 Govorimo makedonsko in srbohrvaško - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za ... - 10.40 Lokalne radijske postaje se vključujejo - 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Veliki zabavni orkestri - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Ob izvi- Rešitve pošljite do srede, 24. novembra,do 9.urena naslov:Glas Kranj MoSe Pijadejeva 1, z oznako Nagradna križanka. 1. nagrada 150 din. 2. nagrada 120 din, 3. nagrada 100 din. Rešitev nagradne križanke z dne 10. novembra: presta, listek, Asmara, Saale, TL ona, MO, ena, Calais, Lima, ranta, icek, enij, nara, Ina. Ida, karo, Magenta, 11 ulomki, abi, sa, Anadir, trtar, Bača, Emil Adamič, Rimini, oča. Prejeli smo 98 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (150 din) prejme Jožica Kranjc, Potrčeva 35, Ptuj, 2. nagrado (120 din) prejme Kat. Rejc, Titov trg 18/1, Kranj, 3. nagrado (100 din) prejme Zlata Šušteršič, Prešernova 4, Kranj. Nagrade bomo poslali po pošti. Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa Četrtek, 25. nov. Prvi program 4.30 Jutranji program - glasba - 7.30 Z radiom na poti -8.05 Radijska šola za višjo stopnjo - Ob 40-letnici pionirske organizacije Jugoslavije - 8.35 Mladina poje - Republiška revija Zagorje 82 (11): MPZ Zreče, Štore, Murska Sobota, MMZ Jesenice -9.05 Glasbena matineja -10.05 Rezervirano za ... -11.05 Ali poznate...? Ger-shwin: Kubanska uvertura -Amerikanec v Parizu - 11.35 Naše pesmi in plesi - 12.10 Znane melodije - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Od vasi Jo vasi - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam... - 14.05 Enajsta šola - 14.20 Koncert za mlade poslušalce - Skladatelj Risto Savin - 14.40 Jezikovni pogovori - 15.30 Obvestila in zabavna glasba -15.50 Radio danes, radio jutri - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Z ansamblom Dobri znanci - poje Braco Koren - 18.15 Lokalne radijske postaje - 18.35 Minute s pianistko Diko Rančigaj (Bartok, Liszt) - 19.25 Obvestila in zabavna glasba -19.35 Lahko noč, otroci -19.45 Minute z ansamblom Mojmira Šepeta - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi tin napevov - 21.05 Literarni večer - S komedijo skozi čas -XI: G. B. Shaw: Človek in nadčlovek - 21.45 Lepe melodije - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Plesna glasba iz jugoslovanskih studiev 23.05 Lirični utrinki - 23.10 Mozaik lahke glasbe - 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 7.30 Četrtek na valu 202 -13.00 Od enih do sedmih -glasba, Za mlade radovedneže, Mehurčki, Tema dneva »Vroče-hladno«, koledar večernih prireditev, druge ser- TUDI POKOJNINA PREK BANKE! Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja SR Slovenije in Ljubljanska banka sta sklenili sporazum o izplačevanju pokojnin prek tekočih računov in hranilnih knjižic. Prenos izplačevanja pokojnin prek Ljubljanske tanke lahko opravi bančni delavec na osnovi ugotovitvenega sklepa o odmeri pokojnine, ki ga dobite od Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Upokojenec pa lahko vse potrebno opravi tudi na Skupnosti in mu ni treba po- beuej za to v banko. Ta informacija je prav gotovo zanimiva za tiste, ki se boste kmalu upokojili in za upokojence. Najprej moramo reči, da povsem samostojno odločate o času, v katerem boste dvignili znesek nakazane pokojnine. Ne glede, kdaj vpišete znesek v hranilno knji- žico, vam obresti tečejo od dneva, ko je banka prejela pokojnino. Pokojnina se obrestuje, če jo dobivate na tekoči račun, le s to prednostjo, da razpolagate s čeki in imate istočasno denar doma in hkrati v banki. Tekoči račun pri Ljubljanski banki vam nudi možnost, da z vašega tekočega računa banka plačuje redne mesečne izdatke, ki ste jih do sedaj plačevali sami (npr.: obroke za knjige, izlete, elektriko, časopisne naročnine, TV ter radijske naročnine in drugo). Poslovanje s čeki pomeni tudi dokumentirano porabo. Blok čekovnih blanketov ima dva dela, od katerega eden ostane vam, kjer si vedno lahko zapišete, koliko ste porabili. Tako imate tudi možnost, da samostojno vodite evidenco porabljenih sredstev in do pomot ne more priti. Imetnikom tekočih računov pa Ljubljanska banka omogoči tudi prekoračitev stanja, ki lahko znaša največ do 10.000 dinarjev. Prepričani smo, da boste pridobili, če boste prejemali tudi pokojnino prek banke na hranilno knjižico ali tekoči račun. Če potrebujete dodatne informacije v tem pomembnem trenutku se oglasite na katerokoli enoto Ljubljanske banke, kjer vam bodo radi odgovorili na vaša vprašanja. /O ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske, Kranj J GLASU STRAN TELEVIZIJA, KINO PETEK, 19. NOVEMBRA 1§I2 TELEVIZIJSKI SPORED BLAGOVNICA FUŽINAR JESENICE steklo, porcelan , ... K _____________kovinotehna i SOBOTA, 20.11. 8.00 Poročila - 8.06 Mišje prigode, poljska otroška serija -8.15 Pedenjžep: Kako kaj klavir - 8.35 Ciciban, dober dan: Mavec - 8.50 Prvi cvetovi, otroška serija TV Skopje -9.20 Pisani svet: Kako napišeš pesmico ... - 9.50 Povezave, poljudnoznanstvena serija - 10.40 Pozdravljena, Makedonija - 10.55 Po sledeh napredka - 11.25 Ljudje in zemlja - 12.30 Poročila (do 12.35) - 13.25 Reka: Nogomet Rijeka : Željezničar, prenos Zagreb, v odmoru ... - 15.15 Risanka - 15.30 Ljubljana: Rokomet Kolinska Slovan : CZ, prenos - v odmoru Propagandna oddaja - 16.50 Risanka - 17.05 Poročila - 17.10 Bajeslovni Fittipaldi, brazilski dokumentarni film - 18.45 Naš kraj: Rakitna - 19.00 Zlata ptica - J. Ribičič: Mi-školin - Šole je konec - 19.10 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do zrna -19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 Počakaj do teme, ameriški film - 21.45 TV teka, 2. oddaja - 22.45 Poročila Oddajniki II. TV mreže: 15.30 Test - 15.45 Pusti me pri miru, otroška serija -16 55 Dediščina za prihodnost: Svete oblike - 17.40 Kapelski kresovi, ponovitev TV nadaljevanke - 19.00 Narodna glasba - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Glasbeni oder, zabavno glasbena oddaja - 20.30 Pisatelji revolucionarji - 21.05 Poročila - 21.10 Človek in čas, dokumentarna serija - 21.40 Športna sobota - 22.00 Iz klasičnega vrta: Frano Parač TV Zagreb I. program: 9.10 TV v šoli: TV koledar, Zanje nihče ne skrbi, Sodobna afriška književnost, Poročila, Romantika proti klasicizmu (do 10.35) - 13.25 Nogomet Rijeka : Željezničar, prenos - 15.15 Mali koncert -15.30 Rokomet Kolinska Slovan : CZ, prenos - 16.50 Risanke - 17.05 Poročila - 17.10 TV koledar - 17.20 Iz sporeda TV ... - 17.45 Kritična točka - 18.15 Mali koncert - 18.30 Živeti z naravo - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Imeti in ne imeti, ameriški film - 21.40 TV dnevnik - 21.55 Nočni žep NEDELJA. 21.11. 8.30 Poročila - 8.35 2iv ž a v, otroška matineja - 9.20 Človekova glasba: Znano in neznano - 10.15 W. Atteway: Skag, ameriška nadaljevanka - 11.05 TV kažipot - 11.25 Cas, ki živi: Korenine vztrajnosti - 12.00 Kmetijska oddaja - 13.00 Poročila (do 13.05) -15.00 Vozovnica v eno smer: Ljudje, ki prihajajo in odhajajo, dokumentarna serija TV Sarajevo - 15.45 Dvojnica, ameriški film - 17.10 Poročila - 17.15 625, oddaja za stik z gledalci - 17.45 Športna poročila - 18.00 Sestanek v nebotičniku - 18.50 Ne prezrite - 19.05 Risanka - 19.23 TV in radio nocoj - 19.25 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 H. Huma - U. Kovačevič -A. Jevdjevič: Kože, nadaljevanka TV Sarajevo - 21.15 Športni pregled - 21.45 Poročila Oddajniki II. TV mreže: 16.30 Split: Mednarodno prvenstvo Jugoslavije v namiznem tenisu, prenos (slov. kom.) - 18.00 Zlata pirueta, posnetek mednarodnega tekmovanja v umetnostnem drsanju - 19.00 Reportaža z nogometne tekme Hajduk : CZ - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Življenje na zemlji, dokumentarna serija - 20.55 Poročila - 21.05 Lov za zakladom: Nevv York, kviz francoske televizije TV Zagreb I. program: 10.20 Poročila - 10.30 Otroška matineja - 12.00 Kmetijska oddaja - 13.00 Čebele, izobraževalna oddaja - 13.30 Zdravje, izobraževalna oddaja -14.00 Narodna glasba - 14.30 Zapisi - 15.00 Major Dundee, am. film - 16.55 Nedeljsko popoldne - 18.55 Risanka -19.30 TV dnevnik - 20.00 Kože, TV nadaljevanka -21.15 Športni pregled - 21.45 TV dnevnik PONEDELJEK, 22.11. 8.35 TV v šoli: TV koledar, Pogovarjamo se s književnikom, Slovenščina, Odmor, Ustvarjalne igre, Poročila, Najlepši klasični miti: Hek-torjeva smrt, Zanimivo potovanje - 10.35 TV v šoli: Namesto odmora, Risanka, Zemljepis, Barvanje radiatorja, Risanka, Ne vprašajte sanka, Epske pesmi, Mali program, Risanka, Učitelj glasbe, Zadnje minute - 15.45 Šolska TV: Elementarne igre, Računalniške mreže, Molekularna zgradba snovi, Domačija - 17.15 Poročila -17.20 Mišje prigode, poljska risana serija 17.30 Pustolovščina, otroška oddaja TV Beograd - 18.00 Praznični dnevi slovenske folklore: Pesem današnjega dne, 2. oddaja - 18.20 Mozaik - 18.25 Ljubljanski obzornik - 18.40 Mostovi - Hidak. BLAGOVNICA FUŽINAR JESENICE instalacijski material kovinotehna mene, Zadnje minute - 17.00 Poročila - 17.05 Povezave, poljudnoznanstvena serija -17.55 Kruh skozi stoletja: Kruh je življenje - 18.25 Obzornik - 18.45 Hit meseca - 19.15 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do zrna -19.30 TV dnevnik -19.55 Vreme - 20.00 35 mm -Filmska delavnica - 21.30 V znamenju Oddajniki II. TV mreže: 17.10 Test - 17.25 TV dnevnik - 17.45 Rdeče, rumeno, zeleno, otroška serija TV Skopje 18.00 Narodne pravljice -18.15 Ljudje pripovedujejo: Zgodbe iz mlina - 18.45 Jesenska serenada: Kitarist Giulio Chiandetti - 19.00 Športni grafikon - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Znanost -20.45 Zagrebška panorama -21.05 Glasba iz ateljeja, ponovitev zabavno glasbene oddaje TV Zagreb I. program: 17.30 Videostrani - 17.40 Poročila - 17.45 Rdeče, rumeno, zeleno - 18.00 Narodne pravljice - 18.15 TV koledar -18.25 Kronika občine Gospič - 18.45 Hit meseca - 19.30 TV dnevnik - 20.00 S. Pavič: Žikica Jovanovič-Spanac, 1. del dokumentarne drame -21.05 Meridiani, zunanjepolitična oddaja - 21.35 TV dnevnik TOREK, 23. 11. 8.35 TV v šoli: TV koledar, Obala Jugoslavije, Japonska, Zanimivo potovanje, Odmor, Dnevnik 10, Poročila, Književnost v NOB - 10.35 TV v šoli: Namesto odmora, Ri- BLAGOVNICA FUŽINAR JESENICE gospodinjski aparati kovinotehna oddaja za madžarsko narodnostno skupnost - 18.55 Knjiga - 19.10 Risanka -19.24 TV in radio nocoj -19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 Odprto za ustvarjalnost -20.45 A. Doblin: Berlin -Alexanderplatz, zahodno-nemška nadaljevanka - 21.45 V znamenju Oddajniki II. TV mreže: 17.10 Test - 17.25 TV dnevnik - 17.45 Pustolovščina, otroška oddaja - 18.15 Knjige in misli - 18.45 Prijatelji glasbe - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Večer za tamburico, zabavna oddaja - 20.45 Zagrebška panorama - 21.10 Dokumenti revolucije: Ljudstvu Korduna in Petrovi gori ber dan: Pri čevljarju - 17.55 Samo Katka, poljska nadaljevanka - 18.25 Kočevsko-ribniški obzornik - 18.40 Od vsakega jutra raste dan: Kamnik - Lira - 19.10 Risanka - 19.24 T V in radio nocoj -19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 Film tedna: Valentina, Valentina, sovjetski film - 21.45 V znamenju Oddajniki II. TV mreže: 17.10 Test - 17.25 TV dnevnik - 17.45 Radost Evrope - 18.15 Obramba in samozaščita -18.45 Narodna glasba - 19.30 TV dnevnik - 19.55 Športna sreda - nogomet Anderlecht : Sarajevo, prenos iz Bruslja, EVR, v odmoru Propagandna oddaja - 21.45 TV dnevnik TV Zagreb I. program: 17.30 Videostrani - 17.40 Poročila - 17.45 Radost Evrope - 18.15 TV koledar - 18.25 Kronika občine Varaždin -18.45 Narodna glasba - 19.30 TV dnevnik - 19.55 Športna sreda - Nogomet Anderlecht : Sarajevo, EVR - 21.45 TV dnevnik ČETRTEK, 25.11. 8.35 TV v šoli: TV koledar, Ožigalkarji, Sončna energija, Odmor, Matematika, Poročila, Človekovo telo - 10.35 TV v šoli: Namesto odmora. Risanka, Vas v Tajski, Kako naj zravnam hrbtenico, Risanka, Laži, Zadnje minute -15.25 Šolska TV: Elementarne igre, Računalniške mreže, ^posoda BLAGOVNICA FUŽINAR JESENICE kovinotehna t { 18.55 Za zdravo življenje 19.10 Risanka - 19.24 TV r radio nocoj - 19.26 Zrne : zrna - 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme - 20.00 Farnj* -Hill streeta, nadaljevanj? 2 konec - 20.50 Modni utruik: 20.55 Zrcalo tedna -Nočni kino: Zlatolaska. tn> coski film - 22.50 PoroS. Oddajniki II. TV mreže: 17.10 Test - 17.25 TV dnevni - 17.45 Mali svet, otitšb oddaja - 18.15 Mladini ekran - 18.45 Mali koncert 19.30 TV dnevnik - 20.'» N* čas, dokumentarna oddaji 20.45 ZagrebSka panorama 21.00 Izbrani trenutek - 211 Nočni kino: Prigode nek* junaka, alžirski film TV Zagreb I. program: 17.30 Videostrani - ".*-» Poročila - 17.45 Mali sve: ; 18.15 T V koledar - l&Sl J Kronika občine Reka - 18.461 Beseda mladih, odda i "P Sarajevo - 19.30 TV dnevcii 20.00 Serijski, film - 21.00 v ! petek ob 22.00 - kutaint mozaik - 22.30 TV dnevnik dnevnik - 20.00 Kino Oko -Pogovor na temo Šport -Gangsterji ob ringu, ameriški film TV Zagreb I. program: 17.30 Videostrani - 17.40 Pp-ročila - 17.45 Trnjeva trdnjava - 18.15 TV koledar - 18.25 Kronika občine Split - 18.45 Humor Vojvodine - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Spekter, politični magazin - 21.05 Nasmehnite se, prosim - kviz -22.05 TV dnevnik PETEK, 26. 11. 8.55 TV v šoli: TV koledar, Francoščina, Odmor, TV vrtec, Poročila, Po poteh partizanskih narodnih pesmi -10.35 TV v šoli: Namesto odmora, Risanka, Zrak, Pionirska organizacija, Risanka, Slikarstvo v NOB, Zadnje minute - 17.20 Poročila -17.25 Dvojčka, otroška nadaljevanka TV Beograd - 17.55 Domači ansambli: Henček in njegovi fantje - 18.25 Obzornik - 18.40 Spoznavanje naše naravne dediščine: Med Smrekovcem in Komno - BLAGOVNICA FUŽINAR JESENICE akustika kovinotehna TV Zagreb I. program: 17.30 Videostrani - 17.40 Poročila - 17.45 Pustolovščina -18.15 TV koledar - 18.25 Kronika občine Osijek - 18.45 Prijatelji glasbe - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Kako živite, dokumentarna reportaža -20.50 Berlin - Alexander-platz, zahodnonemška nadaljevanka - 21.50 TV dnevnik SREtiA, 24.11. 8.35 TV v šol L- TV koledar, Načrt rojstnega kraja. Po dolini reke Gline, Odmor, Postal bom pionir, Poročila, Odprava izpred hišnih vrat -10.35 TV v šoli: Namesto odmora, Risanka, Zivino-zdravnik, Skrivnosti, Risanka, Zdrav duh v zdravem telesu, Zadnje minute - 17.35 Poročila - 17.40 Ciciban, do- Molekularna zgradba snovi, Domačija - 16.55 Poročila -17.00 ZBIS - Vida Jeraj^ Bajke med rožami - 17.15 Zapisi za mlade: Rado Simo-nitti - 17.55 Mozaik kratkega filma: Ni prostora za strahopetce, kanadski film - 18.25 Pomurski obzornik - 18.40 Na sedmi stezi - 19.10 Risanka - 19.24 TV in radio nocm-19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 Bobu bob, notranjepolitična oddaja - 21.10 Odsevi vzhajajočega sonca: Pod sledjo čudeža, dokumentarna serija - 21.55 Poročila Oddajniki II. TV mreže: 17.10 Test - 17.25 TV dnevnik - 17.45 Trnjeva trdnjava, otroška serija - 18.15 Šola zelenega načrta - 18.45 Humor Vojvodine - 19.3U i v UPRAVA INŠPEKCIJSKIH SLUŽB ZA GORENJSKO, KRANJ r azpisuje naslednja dela in naloge: 1. INŠPEKTOR DELA Pogoji' — višja strokovna izobrazba pravne ali upravne smeri. — tri leta delovnih izkušenj, — strokovni izpit. 2. TRŽNI INŠPEKTOR Pogoji: — višja strokovna izobrazba ekonomske, pravne ali upravne smeri, — tri leta delovnih izkušenj. — strokovni izpit. Za razpisana dela in naloge bo sklenjeno delovne razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom. Od kandidatov pričakujemo moralno-politično neoporečnost in pravilen odnos do samoupravljanja. STANOVANJA NI! Kandidati naj pošljejo pismene vloge s kratkim i življenjepisom in do kazili o izpolnjevanju pogoje«] na naslov: Občina Kranj — splošne službe. I Kranj, Trg revolucije 1, najkasneje v 15 dneh po objavi razpisa. NOVO V KINU fKINO Razseljena oseba je celovečerni prvenec kranjskega režiserja Marjuna Ciplića, ki je pred njim snemal predvsem televizijske oddaje t; otroke. Film se lotevu človeško in politično izrazito sodobne in aktualne teme - vprašanja današnjega brezdomomnskega tujstva, iz katerega kali potreba po človeški in nacionalni identifikaciji. Sin slo-venskega političnega emigranta, rojen na tujem, se vrne v svojo »pradomovino'. Slovenijo, ki jo pozna de po izročilu in pripovedovanju svojih staršev. 1' tem .srečanji/ in soočanju idejno in človeško intimno razpoznava korenine svojega zdomstva. hkrati pa vse izraziteje doživlja tudi tragiko človeka, ki je brez krivde kriv. Film je posnet po scc-nanju Draga Jančarja, direktor fotografije Rado Likon je za svoje delo prejel letošnjo zlato puljsko areno, v glavnih vlogah pa sodelujejo: \Iatia* Višnar, Draga Potočnjak, Miloš Battelino, Sondi Krošl, Ivo Ban Polde Bibič m drugi. Ustvarjalci filma se bodo drevi ob 20. uri predstavili na slovesni premieri v kranjskem kinu Center. Skupina ugrabiteljev zasede ploščad za črpanje nafte v Severnem moriu - grožnjo, da jo bo pognala v zrak, če ne bo dobila 25 milijonov funtov Angleška vlada pošlje tja svojega najbolj izkušenega moza,da bi preprečil sabotažo m ugnal napadalce. V filmu Napad na ploščad lennifer igrajo: Roger Moore, James Mason, Anthong Perkins. Milka pomeni tabu je finska ljubezen.sk, melodrama, '/.godba pripoveduje o ljubem i, o duševnih agonijah, o bolečih doživljanjih, o katerih je prepovedano govoriti. Zaplet nastane, ko se dozorevajoča hči in mati :aljubita v istega človeka. KRANJ CENTER 19 novembra amer. bare. akcij, komedija BRONCO BILLY ob 16., 18. uri mAiM premieru slov. barv. filma RAZSELJENA OSE HA ob 20. uri 20 novembra slov bare. film RAZSK JENA OSEBA ob 16.. 18. in 20. uri 21 novembra amer. barv. otroški film PE-TER IN NJEGOV ZMAJ ob 10. uri. slov. ban', film. RAZSELJENA OSEBA ob 15., 17 in 19 uri. prvmiera angl. barv. filma NAPAD NA PLOŠČAD J EN NI FER ob 21. uri. , , 22 in 2.1. noivmbna finski barv. erot. drama MILKA - IK)M ENI TABU ob 16. 18. in 20. uri 24. novembra amer barv. fant. film METEOR ob 16., 18. in 20. un 25. novembra angl. barv. film NAPAD NA PLOŠČAD ob 16. uri. franc. barv. film FILMSKO GLEDALIŠČE: - ZADNJI ME TRO ob 18. in 20. uri KRANJ STORŽlC 19. novembra franc barv. erot film Z BO GOM, EMAN VELA ob 16.. 18. in 20. uri 20. novembra hongk. barv. film ZMAJ V OGNJU ob 16.. 18. in 20. uri 21. noi0. uri TRŽIČ 20. novembra amer jap ban . film KING KONG JE POBEGNIL ob 16. un. ital barv. enit. film ŽENA NA POČITNICAH LIC BICA V MESTU ob IS. m 20. un. premieru angl barv. filma NAPAD NA PLOŠČAD JEN'NIFER ob 22. uri 21. novembra amer. barv. film METEOR ob 15. in 17. uri. amer ban film ŠAMPION ob 19. un. premiera ital. barv. komedije PRSTI IZ VELURJA ob 21. un 22. novembra ital. barv. film PRSTI IZ VELURJA ob 17. in 19. un 2:1. novembra amer barv komedija Z.MA GOVALEC VZAME VSE ob 17. in 19.1111 24. noi'embni finski ban erot. film MILKA - POMENI TABU ob 17. in 19.uri 25. noi'embni amer. barv. krim fđm SLEPAR - HITREJŠI OD POLICIJE ob 17. in 19. u n KAMNIK IX)M 20. novembru angl barv. film MOON RAKEK - OPERACIJA VESOLJE ob Iti., 18. in 20. uri. premiera amer. barv krmi. filma SLEPAR. HITREJŠI OD POLICIJE ob 22. uri 21. novembm hongk barv. film ZMAJ V OGNJU ob 15. uri. angl. ban-, film MOON RAKER - OPERACIJA VESOLJE ob 17. in 19. uri, premiera finskega ban-, filma MILKA - POMENI TA BU ob 21. uri 22. novembru itul. ban-, erot komedija ZENA NA POČITNICAH, LJUBICA V MESTU ob 18. in 20. uri 23. novembra amer. ban, komedija KAJ SE DOGAJA KO OTROCI ODRA S TEJ O ob 18. uri. ital. barv. filma ZENA NA POCIT-N1CAH.UUB1CA V MESTU ob 20. uri 24 novembra franc. t)arv, film ZADISJl METRO ob 18 in 20. uri 25. novembra amer. ban . film MLItOK ob 18. in 20. uri DUPLICA 20. novembra franc bari. en>t film ZBOGOM EMANUELA ob 20. un 21 novembra amer. ban-, nsam film SKRIVNOSTNI TOM IN BRATJE DAL-TON ob 15. uri, finski barv. erot. film MILKA - POMENI TABU ob 17. in 19. uri. 24 novembm angl. barv. film IS A PAD PLOŠČ A D J EN NI FER ob 20. un 25. novembm *1. barv. film HA/S r. L! EN A OSEBA 20. uri KOMENDA 19. novembm /ap. barv. film KARATE B(XJEVNIK ob 19. un 20. novembm amer. barv. film BItum u BILLY ob 19. uri RADOVLJICA 19 m 23. novembm ital. barv. film TEM PERA MENTNA ROZI ob 20. un 20. novembm angl barv. pust. film PM SEGA MF.ŠCEVALCA ob 1H uri. angl barv. krim film MC VIKA R ol> 20. un 21 novembm angl. ban. krim. film M VIKAR ob 18. un. anul barv. pust. film PRISEGA MAŠC EVA I < '/I "b 20. uri 22. m 24. novembru ital. barv. film LA CIKALA ob 20. uri 25. novembra nem. barv film lfX V GRClJl ob 20. un BLED 19. novembm fmne. barv. film PRIKUPNE SORODNK 'E ob 20 un 20. novembm hongk ban film \ARNtK>i ZAJAMČENA ol> Is un, franc. barv. film PRIKUPNE SORODNK 'E <>b 20. uri 21. novembru amer ban film MOR.^Kt. POŠASTI oh 18. uri. amer. ban film Oh 1A GON ob 20. uri 22 novembre anul ban /dm PRISKl-A MAŠC EVAH A ob 20. uri 2.1. novembru angl. barv. film M( v 1KA it ob 20. uri _,,..Dr 24. novembm ital. barv. film IKMir. RA MENTNA ROZI ob 20. uri 25. novembra ital. barv. film LA CIKALA ob 20. uri BOHINJ - BOH. BISTRICA 19. novembm hong. ban . fdm VARNOST ZAJAMČENA ob 20. un 20. novembru amer ban-, film MORSKr. POŠASTI ob 20. uri 21 novembru PRIKUPNE SORODNK K ob 18. in 20. uri 25. novembm angl. barv. krim hm tf! VIKAR ob 20. uri ' ™ ŠKOF J A LOKA SORA 19. novembra avst. vojni film HERC*.' i--LOPOV ob 18. in 20. uri 20. novembm amer. risani »j/— « JERRY - OSKARJEVCA ob J ban-, film DESETI BRA T ob 18. tft m u* 21. novembm amer. risan: fi/m TftM i? JERRY - OSKARJEVCA ob 10 ufi ban', film DESETI BRAT ob 18. m X *. JEZDEC ob 20. un 21 novembra avst. ban', film HEROJ -t--LOPOV ob 18. in 20. uri 24. novembm ital, enit. fi/m RAJ KAMION AR JE ob 20. uri POLJANE 19. novembrti amer. dmma ELEKTRK^ JEZDEC ob 20. uri •21 novembm amer. risani film TOM v JERRY - OSKRAJEVCA ob 15. un. erot. film RAJ ZA KAMIONARJE ob ." - 23 novembm amer. kamte fiim OCT- GON ob 20. uri JESENICE RADIO 19 novembm Šved barv. film 7V» POD SONCEM ob 17. m 19. uri 20 in 21. novembra hongk. bar: ** NEPREMAGLJM IZ PEKLA ob C 19. uri 22 in 23. novembm amer. pust. rthn l --VEK IZ SAN FERNANDA ob 17. in /S »" __>u»«/ fV/»» >«Kl TOR C '/. SAl* run""""" "" »1 novembra angl. pust. film IS$Fh*> •LOl 'SOT V AKCIJI ob 17 m JESENICE PLAVŽ rJwr.i"v--- l9 novembm amer. ban', film PRVt* S IONA LCI ob 18. in 20. un m in 21 novembra amer. ban-, rum t -\y iAS FERNANDA ob 18. « _\Un Vti in 21 noietnbm hongk. ban ^PREMAGLJIVA IZ PEKLA ob :< ' 20. uri . b n. ft!m rNŠPE-K rolcTS^r KRANJSKA GORA 20. novembm angl ban', film ŽREBFC * 2%Tnovembm amer. ban, film ClOVfS IZ SAN FERNANDA ob 20. un TinLbm angL barv. film ZREBFC ,^ novembm amer. ban, film .-V. DVAKRAT živiš ob 19.30 PETEK, 19. NOVEMBRA 1982 GLAS SVETUJE IZLET IN ODDIH 15. STRAN KOMPAS JUGOSLAVIJA Izšel je tradicionalni Kompasov program počitniških aranžmajev za jesen, zimo in D°ml!ita ^ 7plo bogata in vsebuje znane kraje ob morju in planinah, kmečki turizem Ponudba je zeiu s ^ naravna zdravilišča. Tudi namestitveni objekti so skrbno iz-m se slovensK u|obia potrebnega za dobro počutje, skoraj vsi premorejo pokrit bazenTn vrsto drugih objektov za rekreacijo in še kakšno drugo ponudbo za prosti V Kompasovem programu treh letnih časov lahko izbirate med naslednjimi kraji: OB MORJU Portorož • Umag ® Porec « Ro-vini • Medulin • Rabac • Opatija t Dubrovnik • Hercegnov. maksa maksa TOPLA KRZNENA PODLOGA CREP PODPLAT V Pleterjah si je moški del izletnikov ogledal sloviti samoJ| i, ženskam pa vstop ni dovoljen, namesto tega so pripraviti JW*gt predavanje. Vsi skupaj pa smo oblegali trgovinico s spommKi, senčenimi izdelki in slovitim pleterskim sadjevcem s hruško. NA CELINI Bled • Bohinj Lipica • Pale ) Kranjska gora Plitvička jezera Pri izvedbi veselega izleta na martinovanje v »Dolenjske Benetke« so sodelovali: zdravilišča • «n (hotel Svoboda) •Terme Catez KMEČKI TURIZEM Krka • Laniše • Vodice • Zgornja Savinjska dolina IV KAKO JE S PREVOZI? . primeru, ne glede na šte- ,ošin j, Portorož, Umag, Po- in poun»wv v *«*------ reč in Rovinj. Kompas tudi možnost letalskega prevoza v času od Vsem svojim gostom nuoi cenj povratne vozovnice na linijah Ljublja- f; 11 1082 do 27. 3. 19o.i po ou / " na^Split m Lljubljana-Dubrovnik. Vv^nX™ajo popust otroci, upokojenci, odrasli na tretjem ležišču v sobi in gostje, ki bivajo vec: kot^^ p0Si0valnice al. poslovalnice pooblaščene agencije Ob obisku Kompasov« tunsu > vatj (ud( natisnjeno barvno brošuro (glej zgoraj (tudi Alpetour . . ■) ne pozami. podrobno predstavljeni kraji in objekti, termi- "otografijo naslovne strani) v .kaU.n F P vam je brezplačno! »in CiriSe potrebne informaci VSAK DAN NA IZLET Z VLAKOM V prazničnih dneh bo ob dnevu republike TTG v sodelovanju s Turističnim obveščevalcem priredil vsak dan izlet z vlakom po Sloveniji. Prvi izlet bo v soboto, 27. novembra na Gorenjsko, naslednji dan, v nedeljo bo vlak odpeljal v Belo krajino, v ponedeljek po krožni progi do Soče in v torek do Atomskih toplic ob Sotli. Odhodi vlaka iz Ljubljane ne bodo preveč zgodaj in tudi povratki ne bodo pozni, tako, da bodo imeli izletniki še na voljo redne prevozne linije do doma. Cene izletov so: na Gorenjsko 450 din, v Belo krajino 550 din, po krožni poti do Soče 500' din in do Atomskih toplic 450 din. Vanje je vračunano: prevoz z vlakom (rezerviran sedež) kosilo in vodstvo, pri izletu v Belo krajino poku-šina vina v metliški kleti in pri izletu v Atomske toplice še kopanje v hotelskem bazenu. Prijavite se lahko za vsak izlet posebej, ali pa se odločite za paket vseh štirih i/.letov, ki skupaj stane le 1.790 din. Podroben program vam je na voljo v poslovalnici TTG v Ljubljani, na Titovi 40, kjer se lahko tudi prija- Gostilna »Pri Jerneju« Kokrica MURKA Tekstilindus SAVA Samopostrežna restavracija Kranj Ljubljanska banka, Temeljna banka Gorenjske Društvo Modrina PPC Gorenjski sejem Gorenjski tisk VINO Kranj 4C\ KOM PAS JUGOSLAVIJA 2 dni, - HRVAŠKO ZAGORJE - z revijo JANA 20.11. - KRAS IN VIPAVSKA DOLINA - 1 dan, 30. 11. - DUBROVNIK — 1 dan, vsako nedeljo v decembru - VIKEND V OPATIJI, 3 dni, v decembru Potovanja za »DAN REPUBLIKE«: - NOVI VINODOLSKI - 27. 11., 4 dni, vlak - MEDULIN - 26. 11. - 5 dni - PLITVICE - RAB - 27. 11., 4 dni Zahtevajte program »JESEN-ZIMA-POMLAD« na morju, v toplicah in planinah! SILVESTROVANJE: - SELCE, 4 dni, 31. 12. - DOLENJSKE TOPLICE, 31. 12., 1 dan - POPOVA ŠAPKA, 26. 12.. 8 dni NA VOLJO JE BOGAT PROGRAM »SMUČANJE 82-83«! Vse informacije in programe dobite tudi v poslovalnici Kompasa v Kranju na Koroški cesti 2, tel. 28-472, 28-473. - ■ \ fr o 16. STRAN OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE PETEK, 19. NOVEMBRA 1982 UGODEN NAKUP vagonskih količin cementa — cement PC 45 vreče fco Anhovo 3.8G5,25 din/tona — cement PC 45 vreče fco Trbovlje 3.788,85 din/tona Informacije in sprejem naročil Železnina Lesce, telefon 75-194 muniHhsi tmaDpfož] mmtpflm mMiplkiž) tth alples industrija pohištva Železniki POHIŠTVO ALPLES JE IZDELANO PO ŽELJAH IN POTREBAH POTROŠNIKOV SISTEM Triglav-moderni Programe pohištva TRIGLAV, LJUBLJANA in DRAVA za opremo vseh bivalnih prostorov razen kuhinj si lahko ogledate v našem maloprodajnem salonu v Železnikih. — možnost nakupa na kredit — možnost predelav standardnih elementov — nasveti arhitekta — brezplačna dostava in montaža pohištva na vašem domu Pred nakupom pohištva obiščite prodajalno Alples v Železnikih. Odprta je vsak dan od 8.—19. ure in ob sobotah od 8.—14. ure. m alples industrija pohištva MERKUR kranj UGODEN NAKUP OBLOŽNIH KERAMIČNIH PLOŠČIC VELIKOSTI 15 x 15 cm OPUŠČENIH VZORCEV I. a KAKOVOSTI VAM S 30-40 % POPUSTOM NUDIJO PRODAJALNE: GRADBINKA — KRANJ DOM — NAKLO KOVINA — LESCE Pohitite z nakupom dokler traja zaloga. Komunalno, obrtno in gradbeno podjetje z n. sol. o. TOZD Opekarne Kranj, b. o. Stražišče, Pševska 18 Graditelji: Na enem mestu vam nudimo po konkurenčnih cenah in hitro dobavo celoten izbor gradbenega materiala: — vse vrste opečnih in betonskih izdelkov — vse vrste betonov in gramoza — izolativne materiale — apno in cement — opečni montažni strop »NORMA« — vogalnike, opečne tuljave, dimnike Po telefonskem dogovoru vam pošljemo predračun tudi po pošti. Prodajno mesto in informacije: TOZD Opekarna Kranj, Stražišče, Pševska18, tel.: 21-140 ali 21-195. Se priporočamo! GOZDARSKA HRANILNO KREDITNA SLUŽBA KRANJ o. sub.o., Kranj, Cesta Staneta Žagarja 27 a RAZPISUJE KREDITE ZA RAZVOJ ZASEBNEGA KMETIJSTVA V LETU 1983 Kredite bomo odobravali za naslednje namene: - preureditev h levov s pripadajočimi napravami za krave in mlado živino, - nakup plemenske živine, - nakup kmetijskih strojev, - nakup in melioracija kmetijskih zemljišč Kreditni pogoji bodo glede na namene kreditiranja različni. Določil jih bo izvršilni odbor na podlagi samoupravnega sporazuma o temeljih srednjeročnega plana razvoja kmetijstva, ribištva in živdske industrije za obdobje 1981-1985 ter sklepov Konzorcija za zagotovitev sredstev za proizvodnio ir. preskrbo s hrano za potrebe SRS in sklepov LB - TBG Kranj. Pogoji za pridobitev kredita so: - da je prosilec lastnik gozda - kmet in da je vsaj 1 leto vlagatelj pri GHKS - da Trajno gospodarsko sodeluje z Gozdnim gospodarstvom Kranj, - da ima s področno kmetijsko zadrugo sklenjeno kooperacijsko pogodbo - da je preusmeritev oziroma pospeševanje kmečkega gospodarstva v skladu z načrtom razvoja kmetijstva in gozdarstva, - da ima v primeru koriščenja kreditov za gradnjo veljavno gradbeno dokumentacijo, - da je kreditno sposoben. Ob enakih pogojih imajo vsi združeni kmetje enake pravice za najemanje kreditov, v primeru pomanjkanja sredstev, pa imajo člani ustanoviteljice GHK> prednost pred ostalimi vlagatelji. Prošnje za kredite bodo do 31.januarja 1983 sprejemali blagajniki GHRS m poslovnih enotah v Škofji Loki, Tržiču in Preddvoru. Istočasno obveščamo, da vse vloge in dvige denarja, kakor tudi v* kreditne zadeve lahko opravite na naših poslovnih enotah v Škofu Loki, Tržiču, Preddvoru in Kranju, vsak delavnik, razen sobote od 7, dio 12. ure. > < V Jt .1 l .J V 1 .2» Proizvajamo: tiskane, pestrotkane in enobarvne tkanine ter tkanine z nanosom Oglejte si našo bogato izbiro tkanin iz celotnega proizvodnega programa. Informativno prodajni center v hotelu Creina v Kranju, tel.: 25-168. TE KSTILINDUS KRANJ ŽIVINOREJSKO VETERINARSKI ZAVOD Gorenjske - Kranj,Iva Slavca 1 Komisija /.a delovna razmerja objavlja prosta dela in nalo^ RAČUNOVODJE Kandidat mora pofeg splošnih pogojev, določenih z zakonom izpolnjevati Se naslednje: - imeti mora visoko izobrazbo ekonomske smeri, - 3 leta delovnih izkušenj, - imeti mora moralno-politične vrline in - aktivno znanje slovenskega jezika. Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom m prstkom 1.2. 1983. Poskusno delo je 3 mesece. Stanovanja ni. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov ZivmorejsKO Gorenjske Kranj, Iva Slavca 1. Ktindidate bomo o i,biri obvestili v 15 dneh po konf.nem .b,«-nju prija v. PETEK, 19. NOVEMBRA 1982 OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE 17. STRAN GLAS ¥ RUDNIK URANA ŽIROVSKI VRH v ustanavljanju — GORENJA VAS - Todraž Komisija za delovna razmerja objavlja oziroma ponovno objavlja prosta dela in naloge za nedoločen čas s polnim delovnim časom: 1 izvajanje finančne politike in opravljanje finančne funkcije (vodenje oddelka za računovodstvo, finance in komercialo) — 1 delavec 2. izvajanje samoupravne normativne dejavnosti in opravljanje drugih pravnih zadev — 1 delavec 3. izvajanje varstva pred požarom (gasilci) — 3 delavci Pogoji: - pod 1. - visoka ali višja izobrazba ekonomske smeri, — poznavanje AOP, — do 5 let delovnih izkušenj, — ustvarjalen odnos do samoupravljanja ter moralna neoporečnost, — poskusno delo 60 dni; pod 2. - visoka ali višja izobrazba pravne smeri — 3 leta delovnih izkušenj na enakih delih, pod 3 - KV gasilec (možnost dokvalifikacije za KV delavce), * - vozniški izpit C kategorije, možnost z B kategorijo, — do 3 mesece delovnih izkušenj, — 3-izftiensko delo Dela se opravljajo v Todražu pri Gorenji vasi. Za opravljanje del se zahteva uspešno opravljen zdravniški pregled. Na delih pod 1. - možnost rešitve stanovanjskega vprašanja po dogovoru. Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjih delovnih izkušenj pošljejo v roku 15 dni po objavi na gornji naslov. O izbiri bodo obveščeni v roku 30 dni. VZGOJNO VARSTVENA ORGANIZACIJA RADOVLJICA Svet WO Radovljica objavlja prosta dela in naloge _ 4 VZGOJITELJIC s oolnim delovnim časom - VZGOJITELJICE s polovičnim delovnim časom za vodenje vzgojnega programa priprave na šolo v popoldanskem času. -Tnčana vzgojiteljska šola ali PA smer - razredni pouk, ustrezne moralno politične lastnosti. Delo se združuje za določen čas glede na obseg vzgojnega programa. Prijave pobite na naslov VVO Radovljica, v roku 15 dni, o izbiri boste obveščeni v 30 dneh. /9 ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske Kranj obiavlia na osnovi sklepa komisije za delovna razmerja naslednja prosta de.a in naloge: OPRAVLJANJE TAJNIŠKIH POSLOV ZA VODJE ,SLOVNE ENOTE V RADOVLJICI „ -ra nnravlianie objavljenih del zahteva srednješol-l^aekonoZkt admi^fstrativne ali splošne smer., 2 leti uskezn.h h izkušenj. . b razmerje bomo sklenih ;»i_B TBG Kranj. PE Ra-z dokazili o izpolnjevanju pogojev ^^ ^^ ^ i, Gorenjska cesta io, 1982 bodo o izbiri obveščeni v roku 30 dni po zaključeni objavi elEE tovarna S^rotSkemdja begunje na GORENJSKEM tozd športna ORODJA • in člpna Pravilnika o delovnih razmerjih TOZD Na osnovi iu- cie komisije za delovna razmerja Športna orodja in SKiepa j TOZD Športna orodja z dne 15. H- i«" objavljamo dela in naloge ODDELKOVODJE KOVINSKE DELAVNICE za nedoločen čas Pr>goji: - višja izobrazba krojne smeri EESSšSSbK«" - poskusno delo traja 3 mesece. .. dokazili naj kandidati pošljejo v 15 dneh ..........««............ "je na Gorenjskem. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po zaključku objave. ŽIVINOREJSKO VETERINARSKI ZAVOD GORENJSKE - KRANJ DEŽURNI VETERINARJI od 19.-20. 11. 1982 za občini Kranj in Tržič BEDINA ANTON, dipl. vet., Kranj, Betonova 58, tel.: 23-518; LIKOSAR DUŠAN, dipl. vet., Visoko 45 a, tel.: 28-772 za občino Škofja Loka VODOPIVEC DAVORIN, dipl. vet., Gorenja vas 186, tel.: 68-310; OBLAK MARKO, dipl. vet., Škofja I/oka, Novi svet 10, tel.: 60-577 ali 44-518 za občini Radovljica in Jesenice „ PAVLIC FRANC, dipl. vet., Zasip, Stagne 24, tel.: 77-639 Dežurna služba pri Živinorejsko veterinarskem zavodu Gorenjske v Kranju, Iva Slavca 1, tel.: 25-779 ali 22-781 pa deluje neprekinjeno. DINOS TOZD POS, Poslovna enota Kranj Savska loka 24 Odbor za medsebojna razmerja delavcev objavlja prosta dela in naloge STROJNIKA IN SKLADIŠČNEGA DELAVCA (eno delovno mesto) Pogoj: — psihofizične sposobnosti ter zahteva za opravljanje izpita v režiji TOZD za u pra vijaka strojnih naprav in tečaja iz varstva pri delu, poskusno delo je en mesec. Delo se opravlja v delovni enoti DINOS Škofja Loka, Tavčarjeva 19 a. Prijave s kratkim življenjepisom pošljite na naslov Dinos TOZD P os, Delovna enota Škofja Loka, Tavčarjeva 19 a, ali pa se zglasite osebno. Rok za prijave je 15 dni po objavi. S Savske elektrarne Ljubljana, n. sol. o. TOZD ELEKTRARNA MOSTE Delavski svet ponovno objavlja prosta dela in naloge: OBRATOVNEGA KLJUČAVNIČARJA II strojnika zamenjevalca Pogoj: — KV delavec kovinarske smeri in 3 leta delovnihizkušenj, — predhodni preizkus strokovnih in delovnih dožno-sti, — ustrezna psihofizična sposobnost delavca, — izmensko delo. Nastop dela je možen takoj. Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Stanovanja ni. Pismene prijave z dokazilom o izpolnjevanju pogojev, kandidati vložijo v roku 15 dni po objavi na naslov: Savske elektrarne Ljubljana, TOZD Elektrarna Moste — Žirovnica, delavski svet. Kandidat bo izbran v 30 dneh po izteku prijavnega roka. Osnovna dola DAVORIN JENKO Cerklje na Gorenjskem Komisija za delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge UČITELJA GLASBENEGA POUKA za nedoločen čas. Nastop dela takoj. Pogoji so zakonsko določeni. Prijave oddajte v roku 15 dni v tajništvo šole. SKUPNA STROKOVNA SLUŽBA SIS občine Škofja Loka Komisja za delovna razmerja objavlja dela oziroma naloge STR' KOVNEGA DELAVCA za planiranje in izvajanje svobodne menjave dela v Občinski samoupravni komunalni interesni skupnosti Škofja Loka. Pogoji: - višja ( ziroma srednja izobrazba ekonomske ali gradbene smeri, - 3 ozir )ma 5 let delovnih izkušenj na področju komunalnega gospodarstva in dejavnosti SIS ali z delom pridobljene delovne zmožnosti, ki vključujejo poznavanje področja kom. gospodarstva, poznavanje planiranja in izvajanja menjave dela ter drugih nalog na področju kom. dejavnosti, poznavanje zakonodaje področja, sposobnost komuniciranja in organiziranja lastnega dela. Posebni pogoji: — 3-mesečno poskusno delo za kandidate, ki izpolnjujejo pogoje o strokovni izobrazbi, — preizkus z delom pridobljenih delovnih zmožnosti, za kandidate, ki nimajo zahtevane strokovne izobrazbe. Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati se lahko prijavijo v roku 15 dni od objave del oziroma nalog na naslov: Skupna strokovna služba SIS občine Škofja Loka, Spodnji trg 40, Škofja Loka. Prijavi je treba priložiti dokazila o izpolnjevanju pogojev za objavljena dela oziroma naloge. O rezultatih objave bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po izbiri. ISKRA KIBERNETIKA Industrija merilno-regulacijske in stikalne tehnike, Kranj, n.sol.o. Delavski svet TOZD Tovarna merilnih naprav Kranj razpisuje prosta dela oziroma naloge delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi: 1. VODJE PROIZVODNJE 2. VODJE SERVISA IN VZDRŽEVANJE NAPRAV Kandidati morajo izpolnjevati poleg splošnih pogojev še naslednje posebne pogoje: pod 1.: — visokošolska izobrazba elektrotehnične, strojne ali organizacijske smeri, pod 2.: — visokošolska izobrazba elektrotehnične smeri Skupni pogoji: — 5-letne ustrezne delovne izkušnje, — znanje tujega jezika, — ustrezne organizacijske in vodstvene sposobnosti, — izpolnjevanje pogojev, ki jih za delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi določa družbeni dogovor o uresničevanju kadrovske politike v občini Kranj Mandatna doba za razpisana dela je 4 leta. Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim opisom dosedanjih delovnih izkušenj pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Iskra kibernetika Kranj, Kadrovska služba. Savska loka 4, Kranj, z o/.nako »razpis Merilne naprave«. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 60 dneh po končanem roku za zbiranje prijav. , CESTNO PODJETJE KRANJ oglaša na podlagi 8. člena Pravilnika o delovnih razmerjih prosta dela: 1. AVTOMEHANSKADELA — dva delavca 2. SERVIRKE — eno delavko Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: pod 1.: — poklicna avtomehaniška šola, — 2 leti delovnih izkušenj pod 2.: — priučena servirka, — 6 mesecev ustreznih delovnih izkušenj Kot poseben pogoj za oglas del je določeno poskusno delo, ki bo trajalo tri mesece. Pismene prijave je treba poslati v roku 15 dni po oglasu del v kadrovsko službo podjetja. K prijavi je potrebno priložiti listine o tem, da prijavljeni kandidat izpolnji^e pogoje, ki so navedeni v tem oglasu. Izbira kandidatov bo opravljena najpozneje v roku 10 dni po poteku oglasnega roka. Kandidati bodo pismeno obveščeni o izbiri. Osnovna šola JANKO IN STANKO MLAKAR Šenčur Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge HIŠNIKA (za nedoločen čas) 1'ogo.j je kvalificiran delavec kovinske ali lesne stroke in stanovanje v šoli. Za delo hišnika traja poskusno delo 2 meseca. Rok za prijavo je'15 dni po objavi. Nastop dela je 1. januar 1983. O LAS 18: STRAN OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE PETEK, 19. NOVEMBRA 1982 ZAHVAIA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta in pradeda JOŽETA MARTINJAKA se najtopleje zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na zadnji poti, mu poklonili cvetje in sočustvovali z nami. Hvala g. kaplanu iz Cerkelj in gospodu dr. Ruditu Koncilja za lep pogrebni obred. Zahvalo smo dolžni zdravnikom in osebju K. C. Onkološkega oddelka za zdravljenje njegove težke bolezni, posebno pa še dr. Mariji Šiška za njeno požrtvovalno pomoč v zadnjih dneh. Zahvaljujemo se tudi sovaščanom za vsestransko pomoč. VSI NJEGOVI MALI telefon OGLASI 27-960 PRODAM I_ ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta AVGUSTA ŠRANCA borca Prešernove brigade se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraze sožalja in veliko cvetja, za številno spremstvo na njegovi zadnji poti, s čimer ste nam skušali olajšati neizmerno bolečino. Posebej se zahvaljujemo dr. Zo-niku za lajšanje trpljenja, Heleni Crvovi za vso pomoč; domačemu pevskemu zboru in župniku za opravljen obred. Vsem še enkrat prisrčna hvala! Žalujoča žena Jerca in hčerka Zdenka z družino Zasip pri Bledu, 22. oktobra 1982 ZA H V Al A Minilo je osem let, odkar ni več med nami naših ljubljenih sinov JANKA NOGRAŠKA in BRANETA BREGARJA Ob tej priliki izrekamo zahvalo RK Jelovica iz Škofje Loke, RK Tržič in RK Sava iz Kranja za organizacijo ter sodelovanje na vsakoletnem rokometnem spominskem turnirju. Prav tako hvala vsem, ki se ju spominjajo in obiskujejo njun prerani grob. DRUŽINI NOGRAŠEK in BREGAR Prodam več PRAŠIČEV, težkih od 40 do 150 kg. Posavec 16, Podnart 7994 Prodam več TELET, črnobele pasme — bikce in teličke. Oman, Zminec 12, Škofja Loka 11665 Prodam KOSILNICO BCS, potrebno generalnega popravila ali po delih in 4 dvokrilaa OKNA z roletami. Janez Rako-vec, Poljšica 8, Podnart, tel. 70-223 11700 Prodam eno leto star KOTNI KAVČ, v zelo dobrem stanju. Ludvik Bernard, Ljubljanska 17, Bled 11701 FOTOAPARAT praktica - IV, objektiv tessar 2,8/50, prodam ali zamenjam za ZENIT TTL ali drugo zrcalnorefleksno fotokamero z merjenjem svetlobe skozi lečo in navojem objektiva M 42. Telefon 064-21-822 11702 Prodam plemenske OVCE. Alojz Arh, Sp. Gorje 159 (Poljane) 11703 Ugodno prodam otroško KOLO (do 7 let), krzneno JAKNO (koza), št. 38/40 in 300 kosov betonskih KVADROV, 30 cm. Informacije po tel. 23-560 - int. 10 dopoldan 11704 Oddam PSIČKA, mati foksterier, z rodovnikom. Telefon 064-25-058 11705 Prodam 3 kW termoakumulacijsko PEC. Sr. Bitnje 64 11706 Prodam večjo količino karo STREŠNE OPEKE, premera 34 cm. Šilar, Tomin-čeva 1, Kranj, tel. 22-158 11707 Menjam BIKA za VOLA. Sp. Duplje 76 11708 Prodam 5 tednov starega BIKCA si-mentalca. Hajman, Kovor 84 (Brezovo) 11709 Prodam 5 tednov starega BIKCA za rejo. Prebačevo 19, Kranj 11710 Prodam KRAVO simentalko s teletom. Jezerska c. 43, Kranj 11711 Ugodno prodam PRALNI STROJ ca-stor, v dobrem stanju, za primerno ceno. Alojz Kalan, Planina 42, Kranj 11712 Prodam 6 tednov stare PUJSKE. Stra-hinj 18, Naklo 11713 Prodam 4 kub. m smrekovih DESK in PLOHOV. Švegelj Franci, Zagoriška 1, Bled H714 Prodam 1000 kg semenskega KROMPIRJA igor in 300 kg drobnega. Jezerska c. 93, Kranj , H715 Ugodno prodam KAVČ (za dve osebi) in dva fotelja. Informacije možne vsak dan od 19. do 20. ure po tel. 24-702 11716 Prodam dravograjsko STRESNO OPEKO, 550 kosov. Vprašate lahko po tel. 26-139 po 20. uri H717 Prodam mlado KRAVO. Drulovka 10, Krani 11718 Prodam globok otroški VOZIČEK tribuna in dve VZMETNICI ter KAVČ z omarico in predali. Kranj, C. JLA 27 ii7iy PRALNI in ŠIVALNI stroj, poceni prodam. C. na Klanec 22, Kranj 11720 Prodam plemenske OVCE. Zasip, Blejska 15, Bled, tel. 77-634 . 11721 Prodam lepo ohranjen barvni TELEVIZOR znamke gorenje (velik ekran). Naslov v oglasnem oddelku 11722 Prodam aluminij trapez PLOČEVINO, 20 kv. m, rjavo. Telefon 44-572 11723 Prodam 2 kW termoakumulacijsko PEČ. Naslov v oglasnem oddelku 11724 Prodam dobro ohranjen ŠIVALNI STROJ bagat. Bernarda Zupan, Virje 8, Tržič 11725 Prodam jedilni KROMPIR cvetnik. Naslov v oglasnem oddelku 11726 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše mame, stare mame, prababice in tete ANGELE KOBAN iz Kranja se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki so nam priskočili na pomoč, darovali cvetje in sveče in jo spremili na njeni zadnji poti. Nadalje se zahvaljujemo zdravnikoma Zdravstvenega doma Kranj in osebju PM Kranj. Zahvaljujemo se delavcem Obrtnega združenja in Društva obrtnikov Kranj za podarjeno cvetje in izrečeno sožalje, gospodu kaplanu za opravljen pogrebni obred in pevcem za ganljive žalostinke ŽALUJOČI: sin Janez, vnukinja Marija z družino in nečakinji Malči in Majda z družinama Kranj, 16. novembra 1982 ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi nas je v 52. letu starosti zapustil naš nadvse dobri, skrbni mož, oče, brat, stric in stari oče LUKA VOVK Iskreno se zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, botrom za vsestransko pomoč in tolažbo, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje in izraze sožalja in vsem tistim, ki so ga v tako velikem številu Dospremili na zadnji poti. Posebni zahvali smo dolžni sindikalni organizaciji Tekstilindusa, vsem sodelavkam in sodelavcem Skladišča gotovega blaga, za denarno pomoč in izrečena sožalja, sodelavcem Iskre TEA elementi in TOZD - Števci T3 podsestava - trak. Hvala oktetu Vigred za ione žalostinke vsem praporščakom, gasilcem, zvonarjem, tov. Marjanu Kovaču za lepe besede ob ' ' odprtem grobu, kakor tudi g. župniku za lep pogrebni obred. VSEM SKUPAJ IN VSAKEMU POSEBEJ ISKRENA HVALA! mfi ITOI AŽI I IVI * žena Tilka, hčerka Dragica, sin Vilko z družinama, bratje, sestra Marica z * ' Branko, stric in drugo sorodstvo Suha, Moše, Prebačevo, Primskovo, Ljubljana, 16. novembra 1982_ Prodam komplet OSTREŠJE za hišo. Naslov v oglasnem oddelku 11727 Prodam mešana DRVA. Franc Tram-puš, Golo brdo 6, Medvode 11728 Prodam TELIČKO križanko, staro tri tedne, za nadaljnjo rejo. Zelnik, Predoslje 92, Kranj 11729 Prodam PRAŠIČA za zakol in SVINJO za dopitanje, ki je enkrat prašila. Jože Osterman, Luže 2, Šenčur 11730 Prodam JEDILNICO B-2 BREST Cerknica. Mojca Markuta, Stošičeva 4, Kranj 11731 Prodam novo MIZARSKO DELOVNO MIZO (ponk). Informacije po tel. 82-776 od 19. ure dalje 11732 Krzneno JOPO, uvoženo (zajček), temno rjave barve, velikost 40-42, ugodno prodam. Majda Košti, Bled, Alpska 15, tel.75-150 11733 Prodam tovarniško nov HLADILNIK gorenje 728. Šenčur Pipanova 32 11734 Prodam 1000 kg ŽELEZA v kolobarjih, premera 6 in 8 mm. Cermelj, Trboje 88, Kranj H735 Prodam okrog 100 kg težkega PRAŠIČA. Gašperlin, Glavarjeva 80, Komenda 11736 Prodam 8 tednov stare PUJSKE. Cilka Prešeren, Zasip, Ledina 10, Bled 11737 Prodam ZREBETA. Poljšica 6, Zg. Goije H738 Prodam barvni TELEVIZOIR grundig, ekran 66 cm. Stucin, Pristava 2/A, Tržič 11739 Prodam TERMOAKUMULACIJSKO PEČ (2 kW). Telefon 28-835, popoldan 11681 Prodam OTROŠKO KOLO (od 4 do 7 let). Telefon 61-845 11682 Prodam krzneno OGRINJALO. Naslov v oglasnem oddelku. 11791 Prodam trajnožarečo PEC kiippers-busch in FORD ESCORT, neregistnran, na posojilo. Kekič, Gradnikova 2, Kranj 11792 Prodam 6 mesecev brejo TELICO. Osterman, C. na Klanec 19, Kranj 11793 Prodam zimski PLAŠČ za nosečnico (loden), št. 40-42 in dolgo POROČNO OBLEKO, št. 38, svetlo rumene-bele barve; ter kuhinjsko NAPO in novo otroško KOLO za 4 leta. Jože Omejc, Šorlijeva 21, Kranj H794 Prodam 5 tednov starega BIKCA. Hraše 31, Lesce H795 Prodam otroško POSTELJICO z jo-gijem. Alič, Kidričeva 27, Kranj 11796 Prodam tračno brusilni stroj. Ivan Mali, Šenčur, Sveteljeva 17 11797 Prodam jalovo KRAVO. Hotemaže 21, Preddvor . H7?® Prodam dve TELICI simentalki, stari 9 tednov in 5 mesecev, za pleme. Sp. Bitnje 1 11799 Prodam športni VOZIČEK in otroško POSTELJICO z jogijem ter češko klavirsko HARMONIKO. Snežana Zivkovič, Partizanska 33, Kranj 11800 Prodam novo 2 kW termoakumulacijsko PEČ. Mesarič Planina 27, Kranj 11801 Prodam mlado KRAVO simentalko pred telitvijo. S p. Duplje 56 11802 Prodam ohranjeno SEDEŽNO GARNITURO ter KAVČ. Pipan, Veljka Vla-hoviča 10, tel. 27-805 11803 Prodam 500 kg ruskih BRIKETOV v vrečah. Telefon 26-121 11804 Prodam jedilni KROMPIR igor m saskia. Jama 32, Mavčiče, tel. 40-156 11805 Prodam 3 kub. m smrekovih PLOHOV in 4 kub. m DESK 30 MM. mm. Vovk, Partizanska 8, Jesenice 11806 LOVSKE PSE - TRILERJE, stare 9 tednov, prodam. Alojz Avsenik, Letališka št 12 Lesce 11807 Prodam 50 PODPORNIKOV in 20 LEG za opaženje. Križe 95, tel. 57-076 11808 Prodam komplet VRČ alfa - laval, več VRČEV (kangel), 40-litrskih za mleko, 3000-litrsko CISTERNO pottinger. Jezerska c. 92/A, Kranj 11«19 ITT schaub-lorenz 4600 regie RADIO-OJAČE VALEČ 2x30 W m GRAMOFON HI-FI garrard 25 SP M K IV, poceni prodam. Telefon 064-26-822 Po ugodni ceni prodam »TUHNE«. Naslov: Žagar, Savska Loka 10, Kranj 11811 Prodam KRAVO s teletom ali menjam za jalovo. Mlaka 21, Kranj 11812 Prodam 7 mesecev brejo KRAVO, dobro molznico. Hrastje51, Kranj 11813 11812 . Prodam 7 tednov stare PRASICKb. Sp. Brnik 25, Cerklje A • U®14 Prodam betonski MEŠALEC. Sp Brnik 53, Cerklje 1J»15 Prodam sedem tednov stare PUJSKU. Senturška gora 12, Cerklje 1181»> Menjam jalovo TELICO za brejo KRAVO. Zg. Brnik 16, Cerklje U8I7 Prodam mesnatega PRAŠIČA, težkega od 130 do 150 kg in polovico mlade KRA^ VE. Zalog 17, Cerk lje Prodam 6 tednov starega TELIČKA simentalca. Glipje 6, Cerklje 11H19 ODPRTA JE NOVA VULKANIZACIJSKA DELAVNICA Vulkanizacija, montaža, demontaža, centriranje gum. Smledniška 94, Čir-če — Kranj Prodam KRAVO po izbiri. Lenart 6. Cerklje 11Š> Prodam dva roza OLEANDRA, prv merna za v večjo vežo. Gostilna na Vasi Grad 14, Cerklje ns; Prodam 6 m železnih PALIC, profil 25. Sp. Brnik 15, Cerklje Prodam mlado KRAVO, brejo mesecev. Dvorje 39, Cerklje llKU Prodam 8 tednov staro TELIČK C sivko za pleme. Puštal 19, Škofja Loka 11S14 Prodam motorno tlačno ČRPALKO a gnojnico. Uporabna je tudi za gašecč gjžara, Kremžarjeve izdelave. Rupar. odovlje 12, Škofja Loka Prodam OBLOGE iz naravnega srnjakovega lesa za oblaganje stropov in swc — notranje ali zunanje, širina 70 in mm. Lahko z montažo ali brez. Habac. Lenart 20, Selca ifgjv Prodam 8 tednov stare PUJSKE Franc Oblak, Zirovski vrh nad Zalo Gorenja vas 118?" Prodam OVCO in OVNA. Mar* Horžen, Virmaše 89, Škofja Loka 1182» Prodam trajnožarečo PEČ, cena SOK din in ZASTAVO 750, lahko tudi po d«K-Verbič, Tenetiše 65, Golnik Prodam TELIČKO frizijko, staro dva tedna, za rejo. Likozar, Jezerska, e 71 llSfc1 Prodamo rabljene KANTE za smec Hišni svet — Janeza Puhaija 6, Kr*s Prodam ŽAMANJE in obrana amsu JABOLKA. Poljšica 6, Podnart teleta: 70-225 Prodam barvni TELEVIZOR gorat« dobro ohranjen. Strahinj 96, teL 4"-".-- Prodam termoakumulacijsko 6 kW. Čadovlje 1, Golnik - - Prodam trajnožarečo PEČ. Zg. Brnik' Cerklje jgg Prodam plemenske ZAJKLJE aLi cunjam za plemenske ZAJCE. Jože Mrsc!* Dežmanova 1, Kokrica — Kranj Prodam staro nekompletno mehaošk STISKALNICO za les, vrtno otx«&» GUGALNICO, rabljeno PEČ za ew tralno kurjavo »ATLAS«, 30.000 ecai c dve INP nosilki (traverzi), 30 cm, doki« 3 m. Kranj, Jezerska c. 122 Prodam 6 let staro, brejo KOBIIC Anton Korošec, Brod 14, Bohinjska F strica j Ugodno prodam belo KUHINJO -pomivalnim koritom in Štedilnikom -plin, 2 elektrika). Skaza, Savska Loka K Kranj . Prodam betonsko ŽELEZO, premera 8, 10 in 12 mm. Posavec 14, Podna. ] ] ^ Zelo ugodno prodam AMC POSODO komplet za 4 osebe. Šifra: Ugodno r* Prodam DESKE 25 mm. Grad V Cerklje Prodam neškropljena zimska KA po 8 din. Mila Ulčar, Sp. Got > (Fortuna) # Prodam suhe bukove DESKE 5 ac Telefon 74-808 popoldan Prodam rabljeno SPALNICO T« ki* 26-312 ^ Prodam barvni TELEVIZOR Zg. Bitnje 182, Zabnica pri Prodani dvojna rabljena zacteUt* VRATA z nadsvetlobo 240 X SO. s odbojem - suha montaža. Telefon % 657 zvečer Ugodno prodam dobro ohranien ki*?-biniran ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK Ivan Zevnik, Mavčiče 7 ^gg Prodam KRAVO po , petem dobro molznico. Papirnica 9, Škofia Loto iis- Prodam dobro ohranjen KLAVTS Dobračeva 74, Žiri nad Škofjo Lci-' Prodam trajnožarečo PEČ gorer^ skoraj novo. Ogled dopoldan. Ob soboti' in nedeljah ves dan. Kokalj, Trebija JI Gorenja vas nad Skofjo Loko Prodam modro POROČNO OBLEKO št. 38. Naslov v oglasnem oddelku. Prodam 4 kW term oakumu lacus k PEČ. Telefon 22-168 ufcŠ Prodam športno KOLO rog spnr: TRIMSKO KOLO. Telefon 21-973 11** Prodani KOPALNICO s pipar schmid, vse novo. Slavko Bevc. Ramas gorica 61, tel. 79-436 " ŠTEDILNIK (4 plin, 2 efektni zamenjam za (2 plin, 2 elektrika 1 a prodam; in komplet SMUČI (160 crr. rr »PANCARIE«, št. 38, prodam. Telefiv 23-067 Vsem sorodnikom,prijateljem in znancem sporočamo, da je po hudi in težki bolezni v 71. letu starosti preminil naš nepozabni STANISLAV MARKUN udeleženec NOB Od njega se bomo poslovili v soboto, 20. novembra 1982, ob 14.30 na pokopališču v Kranju. ŽALUJOČI: žena Anica, hči Anica, sinova Blaž in Slavko z družinami ter drugo sorodstvo Kranj, 17. novembra 1982 PETEK, 19. NOVEMBRA 1982 OBVESTILA, OGLASI IN OBJAVE 19. STRAN O LAS Prodam 130 kg težkega PRAŠIČA. Visoko 29, Šenčur 11909 Prodam lepa neškropljena zimska JABOLKA, po 10 din za kg. Franc Vidic, Partizanska 8, Bled 11910 Prodam MATERIAL za 185 kv. m cemit fasade, rabljena OKNA in VRATA •er prostostoječo KOPALNO KAD - 160 cm. Ogled možen vsak dan po 15. uri Naslov v oglasnem oddelku. 11911 DIAPROJEKTOR »Liesegang A 16 super, nemški, odlično ohranjen, skoraj nerabljen, z rezervno žarnico in s 7 Urfami za skupno 330 diapozitivov in s -30 dodatnimi okvirčki ter s stojalom in piatnom, v velikosti 125 X 125 cm, prodam zaradi gradnje hiše, za 7.500 din. K temu poklonim še diafilm kodak. Za 500 din prodam tudi daljnogled tfl'NTER 8X30. Telefon 064-22-354 11912 KUPIM Nuino rabim 2—3 kW termoakumu-tcijsko PEĆ. Jerman, telefon 25-686 11854 Kupim 2—3 kW termoakumulacijsko PEČ. Telefon 27-731 11855 Kupim 1500 kosov cementne STRESNE OPEKE fok. Srednja vas 23, Šenčur 11856 Kupim risalno MIZO, format Al. Telefon 064-22-907 11857 Kupim KRAVO mlekarico; ali menjam a jalovo. Krajnik, Kidričeva 28, Škofja Lofci 11858 Kupim večjo količino suhih DRV. Ponudbe do tel 21-408 od 16. ure dalje ^ 11859 Kupim »PANT« ZAGO za izrez hlo-dorine. Naslov v oglasnem oddelku. 11860 Kupim TE LIC O ali BIKCA simen--4iea, starega 10 dni. Trata 10, Škofja Lofc^ 62-039 11861 lim STROJ za podšivanje in I za »entalnje« oberlog. Bevk, — Loka 23, Škofja Loka, telefon 154-61-203 . . JI608 Kupim SENO - MRVO. Aci Puhar, CrPreddvoru. tel. 45-121 11740 Kupim 2 kub. m svežih smrekvih PLOHOV (5 cm). Alojz Zibelnik, Dežmanova 4 kub. m bukovih DRV. Franc KuretiTGrosova 23, Koknca - Kranj Kupim ŠTEDILNIK <4 plin, 2 elektri-gizdektrično pečico. Velesovska c. 27, Turistično društvo Gorje pri Bledu «p^večje količine »TRAVERZ«, manj-Sr profilov ali tračnice - ozkotirne B0NC6ZA PLIN, kupim za 500 din. Wov v odasnem oddelku l ISThTcKO STOLČEK za do-«6ka Telefon 064-23-006 11746 Sim PLETILNI STROJ. Naslov^ iS^m rodovitne ZEMLJE. Telefon 061-310-810 po 19. uri ^1748 ?====1§11 VOZILA = Prodam osebni avto ^ASTAVA IOL Wuk 1978 Drago Gnl, Golnik 55 11679 ZZ Zt letnik 1976 registojran »oktobra 1983. Telefon 70-223 11749 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1976, J»Cno do julija 1983. Voklo 47,^ Prodam FIAT 126-P, letnik 1978, ČE-kombinezon in £B postajo. Emil PiedoviiPotoče 27 pri Preddvoru 11751 Kupkn osebni avto JUGO 45, star do ; Ponudbe po tel. 064-25-500 11752 Poceni prodam VW 1300 dobro ^njen. Bogdan Matovič, Bistrica Mg hodam CITROEN GS, letnik.1978 po-manjšega popravila. Tavčar, Stara 22, Škofja Loka pt at i «0 Po zelo nizki ceni prodam FIAT 1300, f*k 1976, dobro ohranjen in vzdrževa.^ fcnilo Lavtar, Zabukovje 6, Zg. Besmca F&2& lS!J Kra^ ^frodam ZASTAVO 101 taj, 1977 Marko Hafner, Zabmca^^, t^^odam AMI 8 break, letnik Zadraga 15, Duplje UŽSt letnik 1976, dobro ohranjeno, •^trirano do 15.9.1982, tudi nove satelite m polža aa volan tožnik, Kranj, Planma 18, tel. 28-956 Prodam ZASTAVO ^OL september Informacije po tel. 25-048 117bU ProZ zASTAVO 101,. «go dobro "Ganjeno, prva registracija leta 1976 ^ToSran^nf. Moškon, Stošičeva^, "Silam 8 mesecev starega GOLFA. UL Gorenjskega odreda 4, Kranj, Ui 27 911 11 ftodam TOMOS 90 elektronic. Bojan fcnedik, Šutna 73, 2abnic^ Vq70 .S. ZASTAVO 750, letnik lJ»a toddvor 19 (popoldan) 11/00 AM>OL*eX t4000KHAMJ. YU opntsmovt ti. TtL lM4)M^a Prodam ZASTAVO 750, letmk ^l / TTJVOTA COROLA, letnik 1972 (poje 6,51) možno tudi na gradben, kredit, ^DAM. Jože Jeram, Rodme 33, Zu-ov^ delih in 8 novih gum. Slavko Bevc, Kamna gorica 61, tel. 79436 11913 Prodam GS break, letnik 1979. Telefon 21-973 11814 Prodam ZASTAVO 750, za 26.000 din. Kranj — Planina II. Tuga Vidmarja 8, stanovanje 4 11915 Prodam nov MOPED APN-4 na 5 brzin in daljši SEDEŽ. Zupan, Bistrica 162, Tržič, tel. 50-736 11916 Prodam NSU tip 110 SC, celega ali po delih, 10.000 km po generalni, vozen. Brane Bajt, Zminec 9, Škofja Loka 11767 Prodam stroj, menjalnik, zadnja vrata in več manjšin delov za Z-101. Pejčič, Mencingerjeva 28, Bohinjska Bistrica 11768 Prodam osebni avto ZASTAVA 750, letnik 1978. Andrej Štravs, Koprivnik 11, Bohinjska Bistrica 11769 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1971. Zg. Bitnje 190, Zabnica 11770 Dva amortizerja, zadnja, za alfa sud, nerabljena, prodam. Telefon 75-150 ali Labovič, Bled, Alpska 15 11771 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1977, registrirano do novembra 1983. Erdec, Bistrica 194, Tržič 11772 Prodam osebni avto VW 1302 L, letnik 1971 s prikolico do 300 kg. Poljšica 62, Za Gorje (Zatrata) 11773 Prodam OPEL KADET, letnik 1977, registriran do septembra 1983. Odar, Nomenj 49, Bohinjska Bistrica 11774 SIMCO 1100 LE, 1976, prodam. Ogled v delavnikih popoldan. Kokalj, Nazorjeva št. 8, Kranj, tel. 22-946 11862 Prodam ŠKODO 110, letnik 1974 in 126-P, letnik 1977. Ivan Zadražnik, Srednja Bela 33, Preddvor 11863 Prodam ZASTAVO 750, neregistrirano, letnik 1971. Marta Hočevar, Cerklje 214 11864 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1971, registrirano do marca 1983. Novak, Zalog št. 94, Cerklje 11865 ZASTAVO 750, letnik 1973, generalno obnovljeno, prodam. Telefon 064-25-822 11866 Prodam ZASTAVO 101, karoserija 1982 motor 1977/78. Vidic, Lesce, Na Trati 16, tel. 74-368 11867 Ugodno in poceni prodam FIAT 1300, letnik 1974. Informacije na naslov: Rajko Stare, Senično 33, Križe, tel. 57-081 11868 Prodam ZASTAVO 750, registrirano do septembra 1983, letnik 1972. Ogled popoldan. Demšar, Selca 121, Selca 11869 Prodam PRIKOLICO za osebni avto. levšek Godešič 70, Škofja Loka 11870 Prodam BMW 1602, letnik 1973, registriran do 15. 9. 1983, v celoti obnovljen, oranžne barve, cena 20 SM. V račun vzamem manjši avto. Češnjica 7, Železniki 11871 Prodam FIAT 500, celega ali po delih m rezervne dele za AMI 8. Kožuh, Puštal 34, Škofia Loka. Ogled v nedeljo dopoldan a J 11872 Prodam VW 1200, karam bol iran. Ivan Kovačič, Selca 60, Selca 11873 Kupim sprednja vrata za AUDI 80, letnik 1974 s štirimi vrati. Prevodnak, 7minec 19, Škofja Loka 11875 Prodam FORD ESCORT, letnik 1970, ali menjam za manjše vozilo. Možno tudi na kredit. Ziganja vas 32, Tržič 11876 Ugodno prodam ZASTAVO 101, letnik 1976 Čevris, Struževo 2/E, Kranj 11877 Prodam osebni avto VVARTBURG 353, letnik 1974, registriran do 3. 9. 1983, ali zamenjam za drugo vozilo. Gregorčičeva št. 15, Cirče - Kranj 11878 Ugodno prodam dobro ohranjen VW 1200 (boni zagotovljeni). Jože Bohinc, Križe 87, Tržič 11879 Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 101. Gašperlin, Visoko 109, Šenčur 11880 Prodam motor, vrata, haubo in poloso-vine za SIMCO 1100. Alojz Pristavec, Sp. Otok 17, Radovljica 11881 Prodam avto JETA, letnik 1982, Čirče št. 29, Kranj 11882 Prodam ZASTAVO 750 super, dobro ohranjeno, letnik 1978. Telefon 50-045 dopoldan 11883 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1975. Novi svet 12, Škofja Loka, telefon 61-386 11883 Prodam rabljenega PRINZA, registriranega do avgusta, dobro ohranjenega. C. JLA 27, Kranj (Smrkolj) 11885 TOVORNI AVTO zastava 620 B, Nosilnost 2 toni, v voznem stanju, poceni prodam. Mirko Istenič, Opale 9, Žiri 11886 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1974. Finžgar, Mlaka 44, Kranj 11887 ^^^ STANOVANJA I Prodam novo 4-sobno STANOVANJE (dve sobi, dva kabineta) na Planini II., za gotovino in kredit. Informacije po tel.22-620 11775 STANOVANJE oddam dekletu. Frančiška Kern, Zanova 18, Kranj 11776 Oddam neopremljeno STANOVANJE v novi hiši. Informacije dobite po telefonu 79-690 zvečer od 18. ure dalje 11777 Iščem SOBO na Blejski Dobravi ala okolici Šifra: Reden plačnik 11778 Miren fant dobi STANOVANJE v centru Kranja. Naslov v oglasnem oddelku 11888 V okolici Jesenic prodam trosobno STANOVANJE s podstrešjem, kletjo in 450 kv. m vrta. Janez Kristan, Trata 15, Škofja Loka 11889 Fant išče SOBO v okolici Škofje Loke. Šifra: Loka 11890 Prodam dvoinpolsobno STANOVANJE na Planini (67 kv. m), centralna, topla voda, v I. nadstropju. Naslov v oglasnem oddelku. 11891 Oddam SOBO mlajši upokojenki, za majhno pomoč. Šifra: Resno 11892 Zamenjam enoinpolsobno družbeno STANOVANJE v pritličju, brez centralnega ogrevanja na Zlatem polju za večje. Naslov v oglasnem oddelku 11893 Ugodno prodam starejše enosobno STANOVANJE. Telefon 26-327 11894 Vzamem kakršnokoli DELO na dom. Oglasite se od 14. do 17. ure. Jenštrle, Gorenjesavska 10, Kranj 11782 Takoj sprejmem DELAVCA za priuči-tev mizarskih del, po možnosti iz bližnje okolice. Jože Podjed, Britof 116, Kranj 11783 S 1. 12. 1982 zaposlim KV NATAKAR. JA. Telefon 24-134 11784 PRIREDITVE SKUPINA TRGOVCI igra v PETEK, 19. XI. v KAZINI na BLEDU, v soboto, 20. XI, ob 20. uri v hotelu BOR v PREDDVORU 11898 ANSAMBEL SIBILA vabi na PLES; in sicer v PETEK, ob 20. uri v HOTEL TRANSTURIST, SOBOTO, ob 19. uri na PRIMSKOVO ter NEDELJO, ob 16.30 tudi na PRIMSKOVO 11899 DISCO vsako soboto ob 19. uri v domu KS STRAZlŠČE. VABLJENI! OO ZSMS STRAZlŠČE 11900 OO ZSMS in KUD NAKLO prirejata vsako soboto ob 19. uri PLES v DOMU KOKRŠKEGA BATALJONA Naklo. Igra skupina TARANTELA! VABLJENI! 11901 DISCOTEKA »ŠKORPIJON«: vsak petek od 20. do 24. ure, vsako soboto od 18. do 24. ure, vabi na disco ples v Mavčiče 11902 GOBARSKA DRUŽINA Škofja Loka prireja veliko VESELICO v KUD IVAN CANKAR - Sveti Duh, 20. 11., ob 19. uri. Na voljo bodo gobarske specialitete in dobra glasba. VABLJENI! 11903 I POSESTI Oddam PROSTOR, primeren za trgovino ali mirno obrt. Kranj, Oprešnikova št. 84 H779 Polovico starejše HIŠE — trosobno stanovanje na Primskovem, posebni vhod, zamenjam za dvosobno stanovanje po možnosti s kabinetom. Ponudbe pod: Zamenjava 11780 Zamenjam PARCELO z g-adbenim dovoljenjem za starejšo HIŽO, v bližini Kranja. Ponudbe pod šifro: 1935 11895 novo! Pedikura - Kozmetika odprto od 15.00-18.30 v soboto zaprto Barbara Kregar dipl. ing. Kranj , Cankarjeva 15 (proti Pungartu) informacije po tel. 21 465 od 15.00 -18.30 ZAPOSLITVE Kakršnokoli DELO na dom, sprejmem. Prostor zagotovljen. Šifra: Delo 11918 V kranju zaposlim KOVINARJA za urejanje obdelovalnih strojev. Ponudbe z opisom dosedanjega dela pošljite pod šifro: Lahko tudi honorarno 11896 Sprejmem KOVINOSTRUGARJA. Kranj, C. na Brdo 26, Naglič 11643 Zaposlitev dobi KUHARICA. OD po dogovoru. Ponudbe po tel. 23-484 11693 Zaposlimo ČISTILKO s polnim delovnim časom (v dopoldanskem času). Gostilna »GORJANC«, Hotemaže 40 11781 ANSAMBEL MODRINA vas vabi vsak petek in soboto, ob 20. uri na DRUŽABNI PLES v restavracijo hotela »CREINA« Kranj. Ob nedeljah pa ob 17. uri v Medvode v KULTURNI DOM 11786 PLESNI TEČAJI V KRANJU -DELAVSKI DOM - ZAČETNI - sreda, ob 19.15 - NADALJEVALNI - četrtek, ob 19.15 - ZAČETNI - sobota, ob 18.00 - IZPOPOLNJEVAL NI - sobota, ob 16.30 - ROCK'N'ROLL - sobota, ob 15.00 PLES vsak petek ob 20. uri. Poučuje JANEZ BORIŠEK 11696 OBVESTILA 11111111 Če potrebujeta ROČNO PLETENE IZDELKE, se oglasite na naslov: Demšarjeva c. 14, Škofja Loka, telefon 62-250 11917 Kvalitetno ČISTIM vse vrste šip. Informacije po tel. 41-063 od 16. do 18. ure in 24-827 od 6. do 8. ure 11785 MONTIRAM lesene, stropne in stenske obloge. Telefon 25-586 11897 KRANJ VAM SVETUJE, OSREČITE SVOJEGA OTROKA __ DOBAVA TAKOJ! • Kupite otroku pohištvo, ki ga po izredno znižani ceni od 20—25 % nudi Lesnina v Kranju in na Jesenicah • Že za 13.896 din lahko opremite sobo svojemu otroku, ki jo bo prav gotovo vesel • Torej če želite otroško sobo, pridite v Lesnino. saj nakup v Lesnini ne prinaša sreče in veselja samo otroku, ampak tudi zadovoljstvo in prihranek v družini — kupljeno blago vam do 30 km brezplačno pripeljejo na dom — trgovina je odprta od 7, —19. ure, sobota do 13 ure . . Vabi vas Lesnijip Kranj in salon pohištva na Jesen,cah - telefon: Kranj 24-554 — telefon: Jesenice 81-179 Skupina HAZARD vabi na mladinski ples v nedeljo, 21.11. ob 17. uri v Delavski dom Kranj. ZAHVALA Ob požaru, ki nas je prizadel 10. novembra 1982, se zahvaljujemo za hitro pomoč gasilcem iz Kranja, Britofa, Pre-doselj in Suhe, sosedom, sodelavcem in vsem, ki so kakorkoli pomagali. POD-JEDOVI H787 IZGUBLJENO Poštenega najditelja izgubljene DENARNICE, 8. novembra v Kranju prosim, da jo proti nagradi vrne na naslov v osebni izkaznici ali na postajo milice 11788 OSTALO V VARSTVO vzamem otroke, stare od 8 mesecev do 2 let. Naslov v oglasnem oddelku. 11789 V Kranju ščem PROSTOR za malo čevljarsko delavnico. Ponudbe pošljite pod šifro: POSEBNI VHOD 11790 Najboljšemu ponudniku z mimo obrtjo, oddam delavnico v izmeri 7x6 m, na relaciji Ljubljana—Škofja Loka. Telefon 064-62-814 11904 Iščem POMOČ pri čiščenju STANOVANJA, redno na 14 dni, v Skofji Loki Plačilo po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku. 11905 LOTERIJA Srečka št- 30 70 04680 25810 013760 299620 2 0762 05512 023642 64 94 354 404 2354 44954 86854 069924 26 386 65346 089756 38 48 68 43518 169538 173568 din 60 60 6.000 4.000 20.000 20.000 40 440 8.040 20.040 60 60 160 200 760 8.000 2.000 20.000 60 160 2.000 100.000 80 80 80 6.000 20.080 20.080 219008 1,000.000 61 100 531 200 9471 400 04831 4.000 Srečka din št. 33171 2.000 40171 4.000 117071 20.000 309901 20.000 411771 20.000 13 100 43 80 4163 1.000 4543 680 41293 8.000 80103 4.000 111183 500.000 121453 20.000 399373 20.000 05 120 6725 400 63985 2.000 196365 20.000 7 40 4187 440 60387 6.040 70097 2.040 149357 20.040 159007 20.040 220927 50.040 69 60 7429 800 19609 8.000 53259 6.000 67359 2.000 146239 20.000 215199 20.000 301199 20.000 DEŽURNE TRGOVINE V soboto 20. novembra, bodo odprte naslednje dežurne prodajalne: KRANJ Central: Diskont Vino, Kranj, Delikatesa, Maistrov trg 11, Na vasi, Šenčur in Naklo v Naklem od 7. do 13. ure, vseostale prodajalne pa bodo odprte od 7. do 19. ure: Klemenček — Duplje, Krvavec — Cerklje, Hrib — Preddvor, Kočna — Zg. Jezersko. Živila: Dežurne prodajalne so odprte od 7. do 19. ure in sicer: PC Globus, PC Bitnje, SP Šenčur, PC Britof, PC Vodovodni stolp, M. Pija-de 12, PC Zlato polje, Kidričeva 12, SP Planina-Center, Ul. Gorenjskega odreda 12, PC Klanec, Likozarjeva 12, SP Cerklje. V nedeljo pa so dežurne naslednje prodajalne Centrala Kranj od 7. do 11. ure: Delikatesa, Maistrov trg 11, Krvavec, Cerklje, Naklo v Naklem, Na vasi, Šenčur. JESENICE Emona market. Prešernova l/a in Rožca — samopostrežna trgovina na Javor. O. Novaka 8 ŠKOFJA LOKA SP Podlubnik BOHINJ Ljubljanske mlekarne — Delikatesa BLED Špecerija samopostrežba Prešernova in Živila Center I Ljubljanska GORJE Špecerija market Zgornje Gorje LESCE Murka 2 RADOVLJICA Živila Predtrg Helikopter vse bolj pomaga človeku Letalska enota milice opravlja številne naloge, katerih ne bi bilo moč tako hitro in uspešno izpolniti brez helikopterja — Znaten razvoj helikopterskega reševanja v gorah — S pomočjo združenega dela širitev aviacije za vse potrebe Brnik — Letalska enota milice opravlja naloge v zvezi z dejavnostjo sekretariata za notranje zadeve SR Slovenije v širšem smislu in uprave milice pri republiškem sekretariatu v ožjem smislu. Gre za naloge, ki jih je moč glede na značilnosti helikopterjev hitreje in uspešneje izpolniti. Tako s pomočjo helikopterjev nadzirajo promet in državne meje, iščejo in preganjajo storilce kaznivih dejanj, prevažajo enote milice na določene cilje, rešujejo ljudi in njihovo premoženje ob večjih nesrečah ter izpolnjujejo druge obveznosti v sistemu civilne zaščite in pri povezovanju z enotami teritorialne obrambe. »Delo letalske enote,« pripoveduje načelnik^ Roman Zupan, »je Drva v gozdovih v snegu Poseke, kjer so še ostanki lesa, so na Gorenjskem že pod snegom — Poleg tega so oddaljene, saj so z bližnjih sečišč ljudje že poprej pobrali ostanke — V radovljiški občini sestavljajo spisek ljudi, ki kurjavo najbolj potrebujejo, da nikogar čez zimo ne bo zeblo Bled — Kakor druga Gozdna gospodarstva po Sloveniji se je tudi Gozdno gospodarstvo Bled vključilo v republiško akcijo pobiranja gozdnih ostankov. Akcija bo tekla prihodnji teden in Gozdno gospodarstvo Bled je določilo nekaj gozdnih predelov v družbenih gozdovih na Jelovici, Pokljuki in v Karavankah, kjer so letos sekali les in so na voljo gozdni ostanki. Vendar pa so ti gozdovi oddaljeni, daleč je do njih po cesti, daleč z gozdne ceste do poseke. Z bližnjih sečišč so gozdne ostanke, primerne za kurjavo, ljudje že pospravili in tako letos v gozdovih, s katerimi go--spodari Gozdno gospodarstvo Bled, pobrali 2.350 prostorninskih metrov ostankov. Gozdovi, kjer naj bi ostanke pobirali zdaj, pa leže na 1.300 metrih nadmorske višine in tam je že zapadel sneg, kar bo spravilo še otežilo. Posebej za Gorenjsko je torej akcija prišla krepko prepozno in kaže, da bo imela letos bolj opozorilni kot koristni pomen. Vendar so se pri Gozdnem gospodarstvu kljub temu organizirali, da bodo ljudje dobili napotke, kje so na voljo gozdni ostanki in v ta namen bodo uvedli tudi dežurno službo. Z mehanizacijo pa gozdarji ljudem ne bodo mogli kaj prida pomagati. Že tako jim za vozila primanjkuje goriva, tovornjake pa nujno potrebujejo za spravilo lesa, saj morajo do konca leta spraviti iz gozdov še 20 tisoč prostorninskih metrov posekanega lesa. Že poprej pa so pri Gozdnem gospodarstvu Bled bolj kot leta doslej poskrbeli za drva. Sprva so računali, da bodo letos lahko zagotovili 6.800 prostorninskih metrov drv, zdaj ugotavljajo, da jih bodo do konca leta lahko 1.250 prostorninskih metrov več, torej 20 odstotkov več. Vendar pa 80 odstotkov posekanega lesa v gorenjskih gozdovih predstavljajo iglavci, ki za kurjavo niso najbolj primerni. Zato so se z Uni-verzalom z Jesenic dogovorili, da jeseniško občino oskrbuje z bukovimi drvmi iz kočevskih gozdov, radovljiško občino,pa kranjski Merkur, ki je drva kupil v kočevskih in brkinskih gozdovih. Da nihče ne bo ostal čez zimo brez kurjave, kar bi se sicer ob pomanjkanju premoga in kurilnega olja lahko pripetilo, v radovljiški občini zdaj na novo osnovani koordinacijski odbor za družbeno varčevanje sestavlja spisek ljudi, ki kurivo najbolj potrebujejo. Upoštevali bodo posebej ostarele in socialno ogrožene. Gozdno gospodarstvo Bled bo po tem spisku zagotovilo drva. M. Volčjak 3 :4 i . 5 Seminar o samoupravljanju v združenem delu - V sindikalnem izobraževalnem eentru v Radovljici ta teden poteka seminar o samoupravljanju v združenem delu, ki se ga udeležuje 37 predsednikov delavskih svetov, sekretarjev osnovnih organizacij ZK in direktorjev temeljnih in delovnih organizacij iz ™dovljčke in jesenu>ke občine. Tovrstni seminarji, ki jih pripravlja Medobčinsko studijsko središče politične šole CK ZKS s sodelovanjem radovljiške Delavske univerze tečejo že dve leti in doslej se jih je v 18 skupinah udeležilo že 550 najodgovornejših delavcev iz združenega dela. zaradi njene odprtosti do družbenih potreb zelo raznoliko. Med naša posebna opravila sodi snemanje iz zraka, nadalje sodelujemo pri nadzoru plinovodov in električnih daljnovodov, pri montaži kovinskih in drugih konstrukcij ter gradbenih delih v više ležečih krajih, omogočamo prenos raznega materiala do planinskih postojank in drugo. Za vse to je naša enota primerno opremljena in usposobljena.« Skrb za izpopolnjevanje opremljenosti in usposobljenosti enote je vse od začetka njenega delovanja tesno prepletena z razvojem helikopterskega reševanja v slovenskih gorah. Sodelovanje organov za notranje zadeve z našo gorsko reševalno službo je postalo po 1967. letu, ko so kupili prvi helikopter, še posebno trdno. Od prve reševalne akcije s pomočjo helikopterja marca 1968. leta pod severno steno Mojstrovke do začetka leto&ijega leta so helikopterji letalske enote milice opravili za reševanje v gorah 820 letov s 310 urami efektivnega letenja. Prepeljali so 54 žrtev gorskih nesreč in prek 67 ton reševalne opreme; imeli so tudi 54 iskalnih akcij. Zadnja leta si zahtevnejšega reševanja v gorah brez helikopterja skoraj ni moč več zamisliti. »Čeprav je pomoč ob gorskih nesrečah le delček dejavnosti naše enote,« pojasnjuje Roman Zupan, »je helikopter udeležen pri reševanju v gorah že kar pri okrog 80 odstotkih vseh akcij. Letos, na primer, smo v 28 takšnih akcijah opravili 53 ur letenja. Med pripadniki enote imamo sedaj 13 članov, ki so usposobljeni za reševanje v gorah s helikopterjem. Vsi so člani kranjskega planinskega društva in tamkajšnje postaje gorske reševalne službe. Enota pokriva sicer potrebe vseh 16 postaj GRS v Sloveniji, največkrat pa pomaga reševalcem iz zgornjesavske doline, Tržiča, Bovca, Kamnika in Celja. Na klic vodje reševalne akcije iz posamezne postaje se udeležimo vsakega reševanja, ko to dopuščajo razmere, predvsem stanje vremena. Reševanje s helikopterjem v gorah je pomembno zaradi hitrosti akcije tako za reševalce kot ponesrečence. Skrajšan čas reševanja vpliva tudi na zmanjšanje stroškov. Vseeno moram naglasiti, da reševanje ni poceni, saj ura letenja z novim dvomo-tornim helikopterjem stane 41.600 dinarjev. Zato je potrebno kar najbolj odgovorno obnašanje obiskovalcev gora.« V letalski enoti skrbno načrtujejo vsak let, da bi z razpoložljivimi sredstvi lahko opravili kar največ nalog. Tako se ob opravljanju namenskih nalog posadke stalno usposabljajo, saj je od njihove izurjenosti odvisna tudi varnost letenja. Posebno pn reševanju v gorah je sleherna napaka lahko usodna. Z zahtevnim reševanjem iz sten, prikazi reševanja v primeru raznih nesreč na vajah in opravljanjem drugih nalog posadke helikopterjev letalske enote milice posebno zadnji dve leti potrjujejo visoko raven znanja in izurjenosti. Glede na sedanjo opremljenost in potrebe bodo v enoti v bodoče dograjevali usposobljenost za reševanje iz gondol na žičnicah, razmišljajo pa tudi o potrebi po opremljanju za nočno reševanje. »Širitev aviacije za vse potrebe,« poudarja za sklep naš sogovornik, »je zaradi dragih letal in dodatnih stroškov za njihovo vzdrževanje ter usposabljanje posadk mogoča in smotrna edino v okviru takšne enote, kot je naša. Ker smo našo floto pred nedavnim zmanjšali za en, in to najstarejši helikopter, bi za opravljanje del v gospodarstvu potrebovali novega. Glede na dosedanjo povezanost z združenim delom in interes za nadaljnje sodelovanje pričakujemo, da bomo s kupnimi močmi uresničili tudi te načrte.« Besedilo in slika: Stojan Saje GLASOVA ANKETA Pršut v dvojnem žepu Tokrat nas je zanimalo, kako pošteni so kupci v naših samopostrežnih trgovinah Ali se kdaj znajde v skritem žepu širokega jopiča kakšna »malenkost«, ki je nismo pripravljeni plačati. Kaj pravijo trije poslovodje naših samopostrežnih trgovin v Radovljici in v Kranju? Marjan Balog je poslovodja Špecerijske trgovine Volčji hrib v Radovljici: »Ugotavljamo, da je kraj v trgovini vedno več, čeprav trgovci zaradi obilice dela ne moremo nadzorovati slehernega kupca. Vsakogar, ki kaj nedovoljeno vzame, prijavimo postaji-milice in potem se začne sodni postopek. Izredno težko pa je v trgovini »loviti« nepoštene kupce in zato ravnamo prav obzirno, ko sumimo, da je kdo kaj skril in ni plačal vsega blagttr-Ponnvadi takemu ob blagajni rečemo, da imamo kontrolo blagajničark in želimo, da se javi v pisarni. Seveda se izgovarjajo na vse možne načine. Največkrat nedovoljeno jemljejo meso in dražje, manjše artikle, kot je kozmetika. Ves primanjkljaj pa moramo ob inventuri sami plačati.« Anka Orehar je poslovodkinja Živil na Zlatem polju: »Tudi pri nas je kraj vedno več, posebej pozimi, ko se blago da najbolje skriti. Prav gotovo ne »ulovimo« vseh, ugotavljamo celo, da zelo malo. Jemljejo predvsem galanterijsko blago in luksuzne, dražje izdelke, izredno malo pa je takš-, nih, ki bi nedovoljeno vzeli osnovne prehrambene artikle. Ukradeno blago se znajde v cekarjih, lahko pa tudi na dnu moškega površnika, kamor je nekdo »spravil« kar ogromen kos pršuta. O vseh, ki jih zasačimo, na zapisnik in sama moram pričevanja vsaj enkrat na sodišče. Mnenja sem, treba ljudi, ki kradejo, ]_ tako preventivno delovati, ne bodo spet pojavili v drugi trgovini. Ugotavlja tudi, da med nepoštenii slabše, temveč bolje situli dje.« Zdenka Slabe je poslovodkinja Živil v Kranju: »Kraj v trgovini je iz leta v leto več. Med tistirtii. ki bi radi vzeli blago, a nič plačali, so tudi otroci, ki jemljejo bonbone, čokolado, medtem ko starejši kradejo izdelke večje vrednosti Nihče ne vzame zato, ker nima denarja ali je morda lačen. O vsakomur, ki ga zalotimo, napravi-, mo zapisnik ter obvestimo postajo milice, če pa gre za otroke, pokličemo tudi šolo, saj upamo, se tak primer ne bo ponovil.« D. Sedej NESREČE IZSILILA PREDNOST V KRIŽIŠČU Kranj - V križišču cest Staneta Žagarja, Jezerske in Likozarjeve, je v sredo. 17. novembra, voznica Bernarda Sifrer, stara 34 let, iz Preddvora, izsilila prednost in s tem povzročila nesrečo. Pripeljala je z Likozarjeve ceste in v križišču zavijala levo proti središču mesta. Z brniške strani je tedaj pripeljal voznik osebnega avtomobila Pavel Hudobivnik, star 38 let, z Luž. Da bi se izognil trčenju s Šifrerjevo, se je umaknil desno, tam pa je trčil v osebni avto voznika Ferdinanda Gaserja. Sifrerjeva je trčila v obe vozili. V nesreči sta bila ranjena on in voznik Hudobivnik. PO TRČENJU ŠE FIZIČNI OBRAČUN Žirovnica - V torek, 16. novembra je prišel na radovljiško postajo milice 27-letni Muhamed Ljubijan-kič, naš državljan na začasnem delu 'v Zahodni Nemčiji, češ da je njegovo vozilo pri prehitevanju oplazil drug avto, nato pa je neznani voznik skušal z njim še fizično obračunati. V Žirovnici ga je neznanec prehitel, pri tem oplazil, nato pa odpeljal dalje. Oškodovanec je pospešil in neznanca dohitel ter mu pomignil, naj se ustavi, da se pomenita o Škodi. Iz avtomobila so nato stopili trije moški in Ljubijankiča napadli, tako VIII. KRANJSKI ZIMSKOŠPORTNI SEJEM od 18.—21. novembra v hali »A« GORENSKEGA SEJMA V KRANJU mmmmmmmmmmmmmmmmm^mm^mm^mmammmmmmmmmmmm cpjpm ho odprt: četrtek, petek od 14.—18.ure | ORGANIZATOR: sejem k sobotQj nede|jo od 9.—18. ure g ZVUTS KRANJ PROGRAM SEJMA — komisijska prodaja rabljene opreme prodaja nove zimskošportne opreme — nasveti da je komaj ušel in milici javil Štefko avtomobila. SOPOTNIK OVIRAL VOZNIKA Jeprca - Na magistralni med Kranjem in Ljubljano se sredo, 17. novembra, pripetila p^ metna nesreča, ker je sopotnik ral voznika. Voznika Mirsada