30. štev Tower, TWCinii., 15. .julija, 1H92. I^etiiilc I. Republikanska in demokratska osnovna načela. f'red volitvijo predsednika sto nai;i 'načrtani dve poti: republikanska in demokratska. Predno se odločimo, po katerej bodemo hodili štiri leta, pofljiisUmo malo', kam nas dovede ona, k:un rfrnga pot. 'Obrnimo se na kažipota, da nam pove, kedaj nam je kloniti na -stran, in kedaj neustrašeno stopati naprej. Kažipota sta programa ali osnovna načela obeli strank. Zato navedemo tu bistvene točke iz -.obeh programov, potem bodemo pa malo premislili, katera pot bi bila bolja in častneja. Republikanska načela vsprejeta v minneapolskcm shodu: 1.) Mc Kinleyeva postava je zboljaala državno blagostanje, zato smo še nadalje za to, da se nalaga visoka carina na blago, ki bi utegnilo tekmovati z domačim. 2.) Priseljence je treba strožje nadzorovati. Obsojamo priseljevanje zločincev, revežev in delavcev po pogodbah. 3.) Pri poduku v ljudskej šoli, kot podlagi vsako ljudovlade, vladaj popolna prostost. Vlada naj bi dajala samo navodila. 4.) Vlada so ne smo vmešavati v nobeno versko vprašanje. 5.) Vlada bode podpirala vse predloge, ki bodo nasvetovani v povzdigo nravnosti. 6.) Republikanci odobrimo Ilar-risonovo vladanje kot doaioljubno in povsem amerikansko. je podučili jezik materinščina — državnih jšolah pa samo angleščina za vse narodnosti. Radi bi tedaj odpravili farne šolo, da bi na ta način vso druge narodnosti raznarodili, poangležili, — jili spravili pod 911 klobuk in naredili i/, njih en ,,amerikansk" narod. To je ros njihova glavna težnja. Nastane pa vprašanje, ali je sploh to mogoče? Združene države so tako obširne, tako razno!ičnega podnebja, da žive tukaj ljudje, rekel bi, prav vseh narodnosti in plemen. Te narodnosti so tako različnih temperamentov in tako različnih ver, da se morajo naši republikanci prav za ,,kiinštne" imeti, da se drznejo kaj tacega sprejeti v svoj program. Ideja sama na sebi je prav ,,amerikan-ska". Kar se tiče točke G., da je Har-risonovo vladanje bilo ,,amerikansko", pomeni, da se je Har-risonova vlada prizadevala otože-vati poduk na narodnej podlagi, na podlagi materinščine, in da je druga narodnosti amerikanila, kolikor se je dalo. Na demokratskem programu opozarjamo čitatelja na točki 6. in 8. Tu je prav odločno povedano demokratsko mnenje o perečem šolskem vprašanju. Posameznih točk ne bodemo razlagali, ker se nam zdi nepotrebno. Kedor je lo količkaj doma v zgodovini Združenih držav, spo- • Demokratska načela vsprejeta v ehicagskem shodu: 1.) Mi obsojamo republikansko carinsko politiko kot goljufijo. 2.) Mi obsojamo McKinleyevo carinsko postavo kot najskrajnejšo postavodajalno sramoto. 3.) Mi obetamo preklicati McKinleyevo postavo. 4.) Mi oporekamo, da bi se bilo blagostanje naroda povzdignilo vsled te postave. 5.) Ker je ljudska vzgoja jedino varna podlaga ljudovlade, priporočamo posameznim državam, da naj bogato podpiiajo ljudske šole. 6.) Državi se tli vtikati v pravice starišev in v prostost vesti pri vzgoji otrok, niti dajati starišem kakih navodil. 7.) Mi zahtevamo, da se odpravi delo kaznjencev po pogodbah in delo otrok v tovarnah pod 15. 1. 8.) Mi nasprotujemo vsem postavam, ki omejujejo osebno prostost državljanov. Blagovoljnega čitatelja opozorimo na dodatek v točki 3. in pa 11 a točko 6. v republikanskem in na 6. in 7. točko v demokratskem Programu. Kaka navodila hoče dajati vla-Republikanska vlada so ravna Po pravilu pod točko 4. Toda, kako? 4. točka pravi samo, da so vlada ne sme vmešavati v verska vprašanja; to je prav, a republikanci so ravnali drugače. Oni hočejo, da bi so v ljudskih šolah sl»loh nič no poučevalo o nobenej V01'i. Oni go v prvi vrsti zoper vsako farno šolo, kjer so,otroci vtče vseh predmetov na verski pod-lilgi- Radi bi tedaj vpeljali popolno ^•©zverski poduk. V farnih šolali znal bode, da so te točke strogo 11a podlagi ustave. Demokratje hočejo vladati ustavno ne pa centralistično, kakor republikanci. Važno je tudi, kako stališče zavzemajo demokratje proti znanej McKinleyevej postavi. Iz vsega tega je razvideti, kam pridemo, ako trobimo v en rog z republikanci ali pa, če jo potegnemo z demokrati. Glaven namen republikancev je, zbrisati vsak sled različnih narodnosti. Samo ob sebi se razume, da morajo temu nasprotovati Nemci, Poljaki, Čehi, Slovaki in Francozi, kar se tudi v resnici godi. Maloštevilne je narodnosti, kakor smo Slovenci in več družili, tudi nimajo pričakovati posebnih dobrot iz republikanskih rok. Z republikanci bodo seveda glasovali tovarnarji, glavničarji, naduti Yankeeji in pa oni, katerim je vse ,,tuje", kar ni po njihovem okusu. Demokratje nasprotno so popolno na ustavnem stališču. Oni zagovarjajo 0110 ustavo, ki je že toliko pridnih mož osrečila; zagovarjajo 0110 ustavo, ki zagotavlja vsakemu poštenemu priseljencu prostost in svobodo v najširšem pomenu besede; njim je za ustavo, katerej je vse doma č e, kar je pod njenim krilom, katera nudi vsem delavnim rokam svoje zavetje in domačijo. Tu je stvar. Pojasnimo in razložimo jo mi — a ljudstvo naj bode v novembru sodnik. toda, in je najprostorneja v To-wcru. Skupno oceno glediških • • V iger prihodnjič. — C. g. Košmerl, župnik v Duluthu, je obiskal Tower, kjer je pred dvema letima bral novo mašo. Bil jo gost veleč, g. gen. vik' J. F. Bulia od ponedeljka do danes. G. župnik je potreboval malo razvedrila po tolikih naporih. Danes teden je imel sklepno veselico, o katerej dulutli-ska ,,Turner-Zeitung" doslovno piše: Sklepna veselica šolskega leta v župniji sv. Antona Pad. so je vršila v petek v telovadnej sobi in je sijajno in jasno spričevala, koliko so more razviti eno leto stara župnija pod vodstvom neumorno delavnega vrlega predstojnika. Radostnim srcem priznamo g. župniku Košmerlu za njegovo plodovito vodstvo v tem zavodu svoje popolno priznanje. Program je bil vestno sestavljen. Po slav-nosti je mil. vladika Mc Golrick razdelil darove med pridne učence. — Jako krasen s i j (Nordlicht) smo opazovali v sredo zvečer. Kazal se je v uajraznoličnejih podobah in barvah. Najlepše se je razvijal od poludvanajste do polu eno čez polnoč. (Zupan mesta St. Paul, Minn.. Col. Wright) je dobil 24. t. 111. dopisnico s sledečim napisom; ,,Alco bodete še enkrat poskusili zapreti salone ob nedeljah, bodete morali umreti, predno bodete s predlogom prodrli." V enem kotu dopisnico jo bila v prostih potezah narisana mrtvaška glava in dve kosti navzkriž. Domače novice, (V Toweru, Minn.) igra glodiš-ka družba pod vodstvom J. H. Browna. Obiskovalcev je dovolj. Dvorana (kakor tudi cela hiša) je lastnina družbo sv. Cirila in Me- (Strajk v Homestead, Penn.) je sedaj na dnevnem redu. Delo je ustavilo okoli 150.000 mož. Orga-nizujejo jih razumni vodniki. Zahtevajo povišanje plače in rednejo plačevanje. Tvrdka Carnegie jim je prošnjo odbila. Delavci so milni, dasi imajo v svoji oblasti vse delalnice in celo mesto. Nekateri mestni svetovalci so jim celo kolovodje; tudi redarji vlečejo z delavci. Guverner je popolno v oblasti štrajkujočih. Okolica pospešuje delavske težnje in jim oblju-bujo svojo pomoč. Delavcem prihajajo od vseh strani priznalnice, zlasti iz Washingtona. Iz Pitts-burga je odšlo do 6.000 vojakov. Delavci so skleaili, da jih sprejmejo s tremi mestnimi godbami in da se bodo vedli mirno proti njim, če bodo vojaki mirni, sicer se bodo pa bojevali na življenje in smrt. Oboroženi so dobro. Strajk je izbruhnil tudi v mlinih v Crookstonu, Minn, zaradi premale plače. Zahtevajo po $2 na dan. Štrajka jih 100, 150 jih pa še dela, ki bodo bržkone tudi delo ustavili. (V Cheyenne River Agency, S. D.) so imeli pred par dnevi Sioux Indijani pod vodstvom škofa Mar-ty-a shod, v znamenje prijaznih razmer med katoliško cerkvijo in vlado. Izvolili so si ta dan, ker je bila ravno takrat nova katoliška cerkev dodelana. Okolo 6000 Sioux Indijanov iz raznih roservacij je bilo navzočih; razdeljeni so bili v dva dela, v enem so bili katoliki v drugem protestanti. Posve-čenje nove katoliške cerkve je slovesno izvršil škof Marty: lepo je bilo videti za Indijane mnogoza-služenega vladiko, obdanega od več ko 3.000 svojih zvestih rude-čekožcev, kako je vse lepo izvršil. Prostor shoda je bil čuvan od 400 redarjev, kterih naloga je bila, za-braniti izgrede, ako bi se dogodili. Govorilo se je namreč, da imajo Indijani mnogo žganja pri sebi. Tri tihotapce so ujeli, ko so hoteli skrivnim potom žganja prinesti; drugače se je vse v prav lepem redu vršilo. (V St. Johnsu, N. S.) je nastal 9it.ni. volikansk požar, ki je napravil do $25,000.000 škode in vpepelil nad 10.000 poslopij. Predsednik Harrison je brzojavno obljubil pomoč pogorelcem. (Iz St. Clouda, Minn.) se poroča: Pretočeni torek po noči je obiskal drzen tat stanovanje sedaj v Evropi bivajočega škofa Zardet-ti-ja in nekaj vrednih stvarij odnesel. Zlezel je Čez okno v pritlično sobo in se najpreje prav dobro s sardinami in piščanci mastil. Potem je šel v zakristijo in tam dva dragocena in umetno izdelana kejiha v vrednosti $80, ukradel. Gotovo bi še več odnesel, ako ne bi dveh srebrnih krožnikov prevrnil, ki sta velik ropot napravila in s tem tatu odgnala. V sobi poleg zakristije v miznici je bilo shranjenih $200 gotovine, za kar pa ta", ni vedel, drugače bi se tudi telV voslužil. (V Bivvabicu, Minn.) je uničil požar velik del gozda. Vsled suše in velike vročine ni bilo moč ognja ustavljali, zato so pogorele vse hiše na okrog, razun kakih peterih. Ondotna železnična postaja ceni svojo škodo na $10.000. Zunanj(k državcii. A v s t r i j a. [Kranjsko, j Slovenci se povsodi vestno pripravljajo 11a katolišk shod. Vršil se bode v Ljubljani 30. in 31. avgusta tega leta. — V Ljubljani žive še štirje veterani, ki so se bojevali v 1. 1867 pod Maksimilijanom v Meksiki. — V Dvor j ah na Gorenjskem je ogenj upepelil dvoje poslopij. — Veliko škode je naredila povodonj nad Kranjsko Goro, kjer se je oblak utrgal. — Po Velki Dolini pri Krškem je pobila toča. Škode do 12.000 gld. [Štajersko.] V Ljutomeru so pri občinskih volitvah zmagali v II. in III. razredu nemčurji, v IV. pa Slovenci. Upamo, da prihodnjič propadejo Nemci, ker se je nastanil v tem mestecu vrl narodnjak dr. Jos. Rakež. — Iz Velenja bodo merili železnico v Slovenji Gradec. — V Kamilici jo pogorel Soštaršič in se pri požaru opekel do smrti. [Koroško.] Okoli Šmarjctc Rožne je pobila toča. — V Peravi pri Beljaku jo umrla 781otna romarica Marija Lah iz Štajerske. Hodila je po navadi vsako leto na sv. Vi-šarje, na letošnjem potovanju jo je zalotila smrt. — V Glini je utonil delavec Windisch iz Bistrice pri Plibercl. [Primorsko. ] Zaradi vinske točke zloglasna trgovinska zveza med Avstrijo in Italijo je postala pol-iiomočna pretočen mesec. To bode večja škoda istrijskim (in sploh slovenskim) viničarjem, kakor trtna uš in toča skupaj. [Ogrska vlada] je razpustila zagrebški mestni zastop, češ, da se je zagrešil proti ustavi. Sklenil je namreč posebno deputacijo poslati k cesarju, ko je prišel v Pošto. — Koncem junija -je cesar obiskal Moravsko. Nemci so se trudili, da so Cehe kolikor mogoče na stran potiskali, da bi ne bili prišli do svojega vladarja. V Brnu so odstranili vse češke napise in jih nadomestili s samimi nemškimi. [Na Ruskem] se je baš prikazala kolera že v Astralianu. V Baku ob Kaspijskem morju je od 6.-12. junija zbolelo 164 oseb in 70 pomrlo. Iz Potrograda se uradno poroča, da so se storili vsi potrebni koraki proti koleri v južnih guber-nijah. Ako se bolezen razširi po Rusiji, bode imela zares grozno žetev. — Car je osvobodil Kal-muke, rod v Aziji. Preje jih ni hotel, ker je mislil, da bodo zlorabili podeljeno svobodo. [Francozki] mogočneži v Parizu skušajo na vsak način zatroti katoliško duhovstvo. Ustavili so večini škofom državno plačo. [Italija.] Vesuv je pred kratkim začel bljuvati gorečo lavo. Na tisoče radovednih gledalcev gre vsak dan to čudno prikazen občudovat. — 1. julija jo bila v Genovi otvorjena velikanska laško-amerikanska razstava v spomin 4001etnice odkritja Amerike. [AngleŽka] ima z volilci te/koče zaradi Irske, katerej namerava nakloniti samoupravo. [Nemčija] se v obče jezi nad Bizraarkom, ker je na svojem potovanju v Avstrijo večkrat govoril sovražno proti sedanji vladi. — Z Avstrijo vred si prizadeva Nemčija, da bi zabranila koleri vliod v svoje ozemlje. [V Španiji] je bil štrajk brze-javnikov. Najbrže jim je morala vlada odjenjati, ker so brez hrupa začeli zopet poslovati. [Srbija in Bolgarija], bratski slovanski državi, ste si, kakor pes mačka. Nobenih korakov ne V STORE TIE NEW M CLOTHING Company je dobiti ta teden: Moške hlače po........50 cts.. Overalls (povrhne hlače) po 20 ,, Rudarske škornje po.. $1-25 ,„ Pridi in oglej si ! Spoznal bodeš, da prodajamo po najnižjih cenah. Glavna zaloga sukna. Entered at the Post Office at lower, Minn, as second-class matter, April 7, 1892. Vabilo 11a n.iročbo AMERIKAN. SLOVENCA. in Prvi in edini Slovenski Časopis v Združenih državah Severne-Amerike izhaja vsak Petek in velja za celo leto s poštnino vred za vse Združene države in Kanada po $2.50 (dva dolarja'in pol,) za Evropo pa po $3.00 (tri dolarje) ali 6 gld. a. v. Znižana cena. Ako pa kedo denar za pet oseb-skupno pošlje, se jim po pol dolarja cena zniža; za pet naročnikov so tedaj plača samo $10.00 in za Evropo $12-50 ali 25 gld. a. v. Naročnina se ima plačati po postavi naprej pošlje naj se z na-ročbo vred v pismu. Na pismo je "treba kolek (stamps) pritisniti ' m naslov natančno zapisati 11. pr. V. Rev. Jos. F. Buli, Amerikanski Slovenec TowerT St. Louis Co., Minn.. U. S. Amerika. ,,U. S. Amerika" samo tisti" pristavijo, kateri iz Evrope pišejo.. AMERIKANSKI SLOVENEC.. The only Slovenic newspaper in the United States, published every Friday at Tower, Minn-Subscription price for one year for United States and Canada,, $2-50; for Europe $3-00. CENA NAZNANIL IN OGLASOV stori jedna, da bi druga iž njih ne sklepala po svoje v sovražnem smislu. Bolgari so popravili nekaj podrtij ob Timoku, in že Srbi mislijo, da jim preti nevarnost. Srbi bi se sploh radi osvetili nad svojimi sosedi zaradi sramotnih porazov pri Slivnici in Pirotu v zadnjej srbsko-bolgarskej vojni. [Rumunskomu kralju] se Angleži jftko doprikajo in ga ščujejo proti Rusiji obljubujoč mu pomoč velevlastij, ko bi se mu slabo godilo. Kualj poj de v London, kjer mu vladni ,,Standard" zagotavlja prijazen sprejem. [ Afrika.] Od marokanskega sultana so Angleži zahtevali, naj jim dovoli prosto trgovino po svoji deželi. Sultan jim ni hotel ugoditi, češ, da Angleži prodajajo orožje stanovnikom, ki bi se potem tem lažje spuntali. Angleži so odnehali od svoje zahteve. — V kilimand-žarskem ozemlju episkopalski pridigarji že dlje časa ščujejo protestante, da bi napadli katoličane, kakor je bilo v Ugandi. za 12 vrstic "Brevier" (square 1} palca); Eden teden $0"75 Tri mesece $<>'00 Dva tedna 1-25 Šest mesecev 11'00 Eden mesec 2'00 Devet " 15-00. Dva meseca 3-50 Eno leto 18-00 Pri večjih oznanilih (oglasih) precejšen rabat. Oznanila naj se blagovolijo plačevati naprej. AD V ERTI SI NO- U AT ES. 'Brevier" or i $0*75 1 -25 2-00 S!-50 Three months$0"00 Six months H OO Nine months 15 W One Year 18-00- One ''Square" (12 lines inches): One week Two weeks One month Two months Considerable rebate on large advertisements. All advertisements must be paid* strictly in advance. Jos. F. Bull, Editor and Publisher.. Najboljša obuvala za meščane in rudarje, fine srajce, spodnjo* obleko in ovratnike (neckties) m dr. dobiš po najnižji ceni po različnosti blaga pri Anderson & Korb —Ely. 20 UR v orehovih ali hrastovih okrovih, ki bijejo vsake pol ure in vsako uro, prodaja po $ 3.80 Rohror's Jewelry Stvre, Main St. CERKVENI KOLEDAR. JULIJ ALI MALI Dnevi Godovi in nedeljski evanveliji 16 | Sobota | Marija škap.; Favst. Jezus nasiti 4000 mož. Mark. 5. 17 Ned. B 18 Pondeljek 19 Torek .20 Sreda 21 Četrtek 22 Petek Pij I., p.; Veronika, d. Mohor in Fortunat, muč. Anaklet, p.; Evgenij, šk. m. Bonaventura, Šle. uč. Henrik I., ces. Šesta nedelja i>o stili. binko- Evangelij svetega Marka 7,1-9: Tisti čas, ko je bilo veliko ljudstva pri Jezusu, in niso imeli kaj jesti, je poklical Jezus svoje učence, in jim reče: Množica se •iiii smili; ker glejte! tri dni so že pri meni, pa nimajo kaj jesti. In ako jih lačne spustim na njih dom, bodo omagali na potu; nekaj namreč jih je od daleč prišlo. In njegovi učenci so mu odgovorili: Kako jih bo kdo mogel tukaj v pušavi nasititi s kruhom? In jih je vprašal: Koliko imate kruhov? Oni so rekli: Sedem. In je ukazal mno: žici sesti po tleh. In je vzel sedmere kruhe, in je zahvalil, ter raz-lomil, in dal svojim učencem, da bi pred (nje) položili, in so polo-ložili pred množico, in so imeli nekaj ribic; in jih je blagoslovil, in ukazal pred (nje) položiti. In so jedli in se nasitili, in so pobrali ostanke koscev, sedem jerbasov. JNjih pa,kateri so jedli, je bilo okoli Štiri tisoč. In jih je spustil. ,Drugo pomnoženje kruhov in rib. -— Koristi sv. obhajila. — O. Herman o odvezi in o obhajilu. Evangelij nam pripoveduje, da je pomnožil Jezus pri dveh raz ličnih priložnostih "hlebe in ribe a .pušavi, da bi nasitil lačne mno-.žice, ki so prišle k njemu. Prvo čudo prigodilo se je ob zgonjem .1 orel an u severovzhodno od Kafarnavma, mesec pred čude-som današnjega evangelija. Drugo pom nožen jo dogodilo se je blizu ,,gore blagrov," kjer je Jezus prečul noč v molitvi prodno je i volil aposteljne. Imenuje pa se ,,gora blagrov," ker je začel Je :-zus svoj veličastni govor z besedami: ,,Blagor ubozim v duhu" -"besede, katere je večkrat rabil v Pri tej priliki privrelo je mnogo ljudstva od daljnih krajev. Pošel jim je živež, in če bi jih izpustil brez živeža, bilo bi, kakor bi jih izpostavil gotovi smrti. Jako zanesljivo jo, da so nekateri, ki so poslušali danes Gospoda, jedli kruh in ribe pri prvem čndesu, ko se je dogodilo pomnoženje živeža. Prišli so od daleč, da bi ga videli v puščavi, prepričani da jih ne pusti, da bi stradali. Večjidel množice ni bilo priča prvega čudesa. Prišli so ga pooslušat in bili so ž njim tri dni ne zmerni se za lakoto in trud. Jednaki so bili pticam, ki ne sejejo in ne žanjejo in ne spravljajo snopovja in vendar jim je pomagal dobri učenik. Mnogi čitatelji teh vrstic potovali so daleč od doma med ljudstvo, čegar jezika ne znajo. Nekateri prehodili so puščave in vendar so bili priskrbljeni s potrebami življenja po božji previdnosti. Tekom zadnjega tedna bili smo oskrbljeni s časnim blagom: ,,Bog odpre svojo roko in napolni vsako y stvar s svojim blagoslovom." Ce se pa božja previdnost spomni vsake stvari, celo take, ki nima duše, kako bi mogel zabiti duševne potrebe onih, katere je stva-ril po svoji podobi? Sv. obhajilo v podobi pomnoženih kruhov je naš duševni živež. Kako hvaležni bi morali biti, če pomislimo, da ga moremo dobiti povsodi na svetu! Aposteljni in njih nasledniki šli so skoraj po vsem svetu,povsodi množe pre-čudni angel j ski kruh, dagavživajo ubogi zemljani zmirom in povsodi. Naslednja zgodba bodi v dokaz, da je potrebno prejemati sv. obhajilo: Herman, pravi glasbeni mojster, narodil so je od židovskih roditeljev v Hamburgu leta 1821. Že v raid mladosti kazal ie izvan- lepobesdesv. Avguština: ,,Bodeče trnje spletlo se je nad mojo glavo in ni prijazne roke, da bi ga odstranila." Posvetil se je do cela umetelj-nosti. Obhodil je Švico, Anglijo, Italjo, Nemčijo in Francijo. Povsodi je bil dobrodošel, povsodi so ga odlikovali, povsodi prislužil si je denarja, katerega jo potratil zlahka. Herman postal je suženj svojih strasti, počutkov in želja. S svojo nespametjo in malobrižnostjo spravil je v prerani grob svojo družino. Vemo, kako se je drugi Avguštin izpreobrnil po obiskovanju maše in sv. zakramenta. Vemo tudi, kako goreče je ljubil našega Gospoda v sv. kruhu po izpre-obrnitvi. Celo svoje življenje častil je in ljubil kar najsrčnejše častitljiv zakrament. Herman, pred kratkim sloveč slavnoznan urne-teljnik, postal je karmelit in duhovnik. Kmalu po prejetem duhovništvu povabili so ga, naj bi govoril v veliki pariški katedrali. Slavnost povečal je kardinal nadvladika s' svojo prisotnostjo. Veliko število duhovnikov zbralo se je v veličastnem svetišču. V naslednji priliki popisoval je Herman revno svojo življenje pred izpreobrnenjem in blagoslov, katerega je dobil z odvezo in s sv. obhajilom. Misliti si moramo kako velikansk vtis napravil je njegov govor pri prijateljih znancih in občudovateljih. Pobožni karmelit govoril je tako-le: ,,Plezal sem na strmo gorovje, kamor so zahajali le hudobni zločinci. Ostro kamenje vsekalo mi je globoke rane v koleno. Nad manoj divjala je grozna nevihta. Lijaki drli so čez gorsko pečovje. Ruvali so orjaška drevesa, ter tirali jih s strašnim bobnenjem in hrupom v silne prepade. Povzpel Ti tisočera, nadaljeval bom svoje potovanje, kajti polegla se je nevihta." — ,, Vrni se sem vsak dan," odgovoril mi je". ,,in ogrel to bom in poživil, kaderkoli me obiščeš." —,,Položil na me svojo roko," rekel sem pri odhodu, ,,da me blagosloviš: pri tebi ostanem, želim se veseliti s teboj. Pa povej mi, o Gospod, kdo si?" — ,,Jaz sem ljubezen, jaz som sveto režnje Telo." — ,,0 Jezus, odpusti mi, da sem Te spoznal tako pozno! Do sedaj nisem še vedel, kajjje veselje,kaj je sreča, sedaj imam oboje v Tebi." ,,Mladenič, ako hočeš sreče, spoznati in prejeti sv. ob-lajilo. Hočeš li zagotoviti življenje? Ej, ni ga v minljivih po-čutkih, dobiš ga le v Jezusovem srci, ki je bilo predrto z vojščakvo sulico. Dobiš ga vedno v odprti rani, iz katere neprestano teče vir ljubezni in sreče. Ilošeš li sreče? Eeci s Frančiškom asiškim: ,,Moj Bog je vse, o Jezus!" Tako je vpil v goreči ljubezni do Jezusa Kritusa. Zapustil je rojstni kraj in svojce, ter šel oznanjevat Jezusa Kristusa celemu svetu. Vstanovil je sloveč red, s svojimi krepostimi razsvetljeval je in čaral je svet. ,,Glej druzega Frančiška Ksa-verja! Živel je v ljubezni, v žalosti, v skušnjavah, v trplenju in rekel: ,,Dosti, moj Bog? razširi mi srce, ker malo manjka, da mi ne razpoči!'' Oče Avguštin konča s temi besedami: ,,Pridite vi vsi, pridite, ki ste lačni in žejni sreče in, lju" bežni --- pridite vsi k Jezusu. On vam da celo svoje srce, celo veli-častvo svoje; ljubite ga, zjedinite se ž njim; on je vse; vse kar ni njegovo je nično in lažnjivo, primerjajte njegovo nežnost in velikost. Ljubimo Jezusa; ne utrudimo .-se nikdar voditi ljudi k njegovi ■ljubezni! Ni je sreče nad našolju- , ter oklenil se čeri, dokler beznijo do Njega in ni je blaginje nad Njegovo ljubeznijo do nas." Ko smo slišali goreče besede o Hermanu, obrnimo danes v naši istem govoru. Na isti gori so ga rediio nadarjenost za godbo. IJči-slišali aposteljni učiti: ,,Povem vam, ne skrbite za svoje življenje, kaj boste jedli, tudi ne za svoje telo, kaj boste oblačili. Ni li življenje več, ko jed, in telo več, ko oblači o? Poglejte ptice pod ne-l)Om, ki ne sejejo in no žanjejo In ne spravljajo v žitnice, a vaš Oče nebeški jih živi. Ali niste vi več, kakor one? Kdo vas pa more a svojo skrbjo pride jati le eden komolce k svoji dolgosti? In za ob-!eko kaj skrbite? Poglejte limbarje .iia polji, kako rasto, no delajo in ne predejo: povem pa vam, niti Salomon v vsi svoji časti ni bil y tako oblečen, kakor eden njih. Ce pa trava na polji, katera danes stoji in se. vrže jutri v peč, Bog d ako oblači, koliko bolj bo vas, imalo verni! Ne skrbite tedaj, rekoči: Kaj bomo jedli, ali kaj Ijomo pili, ali s čim se bomo oblačili, ker po vsem tem vprašujejo ne-•verniki. Saj ve vaš Oče nebeški, da vsega tega potrebujete. Iščite tedaj najprej božjega kraljestva in njegovo pravice, in vse drugo se vam privrže. Ne skrbitj tedaj za jutri, ker jutrašnji day. bo skrbel sam zase." (Mat. VI. 25-24.). telji v goibi so mu veščaki. Komaj dvanajst let star, žel je .obilo slave. Sam o sebi je pisal: ,,V desetem letu svoje starosti napotil sem se na pot godbine umetelj-nosti. Dvanajst let star napredoval sem že izvrstno v godbi in javno sem nastopil v rojstnem mestu. Oh, Bog jo dopustil, da-sem dobil prvo slavo! To je bilo nekaj zame, samega veselja sem skoraj znorel. Lota 1834 ega dospel sem v Pariz. V kratkem sem se poslavil. Klicali so me v salone in v brezbožne družbe. Ko so, videli, kako sem omahljiv, hvalili so me še bolj in začel sem že v mladosti možko dobo, ter hotel soditi o vsaki stvari. Zlo po bliskovo napreduje. Koj sem postal najbolj goreč po-speševatelj neko druhali, ki so je zaklela, da hoče vsekakor prenoviti obličje zemlje in radi gorečnosti bil sem ljublenec Benjamin mnozih modernih aposteljnov zloglasnega naprednjaštva. Le misliti si moremo, kak bi postal mladenič, kakoršeM je bil Herman v svobodnem Parizu, v brezsrčnih napadih od mamečih domišlji. Njemu, njegovemu življenju veljale bi kaj sem se, bi blisek ne pretrgal gromonosnih sivih oblakov. Bliski kazali so mojim očem globoko pod manoj zevajoča brezdna. Strašno so po-bliskne in glej, v največje svoje veselje zapazim vrata v granitno steno. Na ves glas zavpijem:,,Odprite, prosim vas, odprite vrata ubozemu potniku v naporih in vi-liarj u.'' Naenkrat prikaže se zal mladenič, prime me za roko in vodi me v svoje bivališče. Sleče mi od blata in krvi umazano obleko in postavi me v blagodejno kopališče. Tam sem se ozdravil, pokrepčal in pre-rodil v novo 'življenje. Sum viharja potikne v mojih ušesih. Mladenič razpne ranjeni roki nad manoj. Od rok curlja kri li i me. A ni me okrvavil, nasprotno, izpremenila se mi je obleka v čuno belost in moj plašč svetil se je rajsko. Oblekel me je v škrlatno kraljevo obleko, kakošne moje oko še nikdar ni videlo. Krog in krog raz-sipovali so so žarki od njegovega telesa, in ta svit prošinjal je vsako stvar. Mili žarki njegovega obličja pošiljali so luč po celem poslopju. In izbrana jed postavila se je pred me. Bila jo napravljena iz njegove ranjene strani. Iz ranjeno strani natoČil mi je tudi kupico vina, katero me je s svojo močjo pokrep-čalo in vznoslo' v nebeške visočino. Mladost posedla me je zraven njega in zrl sem lcerube v globokem češčen ju pred njim in darovali so hiu čistejše daritve. Njegova beseda navdajala me je, kakor nikdar prej. Položil sem mu trudno glavo na prsi in zauibal sem se v sladke sanje. Tako me je poživil, pokrepčal in vzbudil. ,, Veliki Gospod,rekel sem, ,,hvala župniški cerkvi oči proti božji mizi- Oj, kako dobro je, da ga imamo pred seboj v puščavi življenja! Nskateri so se odstranili od pravo steze in nesrečni so daleč od hiše svojega Očeta. Lepote in življenja nima več naša duša; vihar škodonosne strasti potegnil jo nas v žrelo peklenskih prepadov. Hitimo, uniimo se v kopeli izpovedi. Zadobili bomo znova življenje in moč, preoblečemo se v lepo obleko »svetosti, vdeležimose kraljeve pojedine, katera nas sklene najsrčnejše zBogom. Večna hvala našemu Gospodu, ki je vstanovil za me sv. obhajilo, zame stanuje v tebernakeljuu, za m o je postavil duhovnike. Pooblastil jih je čistiti in rediti mojo ubogo dušo. Večna hvala mu, ker nas vabi priti zavžit ga: ,,Pridite k meni vsi, ki trpite in ste obteženi in jaz vas poživim... Ne kakor so vaši očetje mano jedili v puščavi in so umrli. Kdor je moje telo, živel bo vekomaj." Amen. požar katedrale v Duluthu. Zadnjič smo omenili na kratko o velikej nesreči, ki je zadela nagega mil. škofa McGolricka. Danes hočemo o tem poročati natančneje. O kol o pol devete uro je bilo zbranih v cerkvi do 20 oseb. Kar zaslišijo pok nad seboj, Ozrejo se kvišku in zapazijo, da' se je raz-letehi svetilnica, in da se jo unelo olje po stebriču na galeriji. Neka 2eiia hitro leti vun in pove prvemu možu, ki ga dobi, o nesreči. Mož hiti do bližnje postaje, kjer se po navadi daje znamenje ognjegas-cetf>> Pa "i bilo ključa zraven. Predno je pritekel do prihodnje postaje, zgubil je dovolj drazega časa. Mej tem so v cerkvi gasili z blagoslovljeno vodo, ker druge ni bilo ravno pri rokah. Že so mislili, da je vse pogašeno, razun v malem kotičku za dvema stebroma. Hoteli so s sekiro presekati, da bi ogenj udušili popolnoma. Kar švigne na z^ornjej strani plamen vun in se prime lahko gorljivih suhih predmetov. Ognja v cerkvi niso mogli več omejiti. Skusili so rešiti, kolikor bi so dalo. Pod vodstvom č. g.' Macke-ya in Ilendricka, ki sta ravno spovedovala, so iznosili vun ta-bernakelj, nekaj podob in mašne obleke. Kmalu so se morali umakniti, ogenj je bil prehud. Došli ognjegasci niso dobili dovolj vode v vodovodu zraven cerkve. Morali so napeljati cevi precej daleč proč, kar je bilo seveda jako zamudno. Pri vsej svo-jej hitrosti in marljivosti ognjegasci niso mogli rešiti cerkve. Ogenj je hlastal dalje in dalje, dokler ni okoli jednajste ure popolnoma npelil hiše Božje. S tem pa še ni bilo vse končano. S katedralo je v zvezi škofova hiša. Bila je največja nevarnost, da bode tudi to poslopje postalo žrtev neukrotljive naravne sile. In res, ognja ni bilo moč pogasiti. Ognjegasci so z vsemi mogočimi močmi gasili, da bi ubranili vsaj hišo, a vse zaman. Začelo je goreti. Kmalu ni bilo upanja, da bi jo oteli. Naš rojak č. g. župnik Košmerl jo hitel hitro v sobo, kjer je bilo začasno shranjeno sveto Rešuje Telo. Zlezti je moral skozi okno, ker je ravno pred vrati gorelo, in se je po iste j poti tudi vrnil. Razun tega je g. Košmerl rešil več škofovih provažnih in nenadomestljivih listin. Vrli ognjegasci so napeli vse svoje moči. Posrečilo se jim je le, da so oteli vsaj del škofove knjižnice, ki je najboljša na severozahodu, a poslopja ni bilo moč ubraniti. Zgorelo je več rokopisov in jako dragocenih in redkih knjig. Knjižnica je štela do 15.000 različnih zvezkov. Razun tega je zgorelo več dragocenih mojsterskih slik. Mil. škof McGolrick ni imel za prvo silo nobenega stanovanja. G. župnik Košmerl ga je blago-dušno povabil v svoje župnišče in mu blagovoljno prepustil ves zgornji del svojega ličnega poslopja. Mil. škof je tem raje sprejel povabilo, ker je župnišče g. Košmerl a prav zraven cerkve in zavoljo pričakovano nesreče potrtemu vla-diki ni bilo treba daleč hoditi v cerkev. Visoki gost je stanoval pri g. Košmerl u do pretečone sobote. Cerkev je postavil naš rojak Č. g. J. Čebul v letu 1870. Do zidanja je pripomogel iz svojega žepa s 1.700 dolarji. Drngo je nabral pri gorečih katoličanih. Nemci so mu dali skupno $1000, Francozi $G0 in Indijani §100. Ostanek so plačali farani v poznejšem času. V ponedeljek 4. julija je bil shod vseh faranov. Sklenili sč>, da se ima takoj pričeti s pripravami za novo katedralo in škofovo sto-lico. Stavbinski mojster g. A. Tenbush je že napravil načrt. Temelj cerkve bode iz mogočnih granitnih skal, drugo pa iz opeke. Notranjost bode v gotskem slogu. Cela stavba bode večja, kakor sedanja; škofova stolica pa bode s katedralo v primernem soglasju. Zidava mora biti tako izvrstna, da se oteži vsako zopetno uničenje po ognju. Škof bode najbrže še pred zimo vložil temeljni kamen. ,.x B... DOPISI. Oregon City, Or., 6. julija/92. Letina se nam dobro začenja. Črešnje, jagode, breskve, slive, marelice in drugo podobno ovočje nam je obrodilo prav bogato. Prijetno, ne preveč vroče vreme nam trgatev le pospešuje. Novega, precej lepega krompirja imamo tudi dovolj. Sploh se kmetije po deželi hvalijo, da je pridelek izvrsten kolikostrio in kakovostno. 4. j u 1 i j smo obhajali prav slovesno, kakor je navada po vseh delih Združenih držav. Veselice'so se vrstilo za veselico. Pa, nesreča nikoli ne praznuje. Pri tekmovanju, kedo more najdalj o na plavajočem hlodu stati, se je jeden, malo pijan, spotekel in zdrknil v vodo. Predno so ga mogli rešiti, je že utonil. Danes je pa nek drug obupal in skočil v vodo. Izvoljenka mu je ravno preje odrekla svojo ljubezen, ker se ni hotel od vaditi pijančevanja. M. Justin. Sv. Stefan, Minn.,, 7. julija,'93l S. julija smo imeli tukaj prve sv. obhajilo. Pristopilo je k mizi Gospodovi dvajset otrok, trije Nemci, drugi pa Slovenci. Zadnjo nedeljo smo tudi blago slovili lep kip sv. Štefana, katerega smo prejeli nedavno iz Mo-nakovega. Podarila ga je dobra žena naše fare. Vso slovesnost smo obhajali prav slovesno. Prišel je iz samostana naš priljubljeni o. Ciril O.S.B. in dva duhovnika ž njim. Maša je bila z leviti. Kip je zares dika oltarju. 4. julija smo sklenili šolsko lelo. Dopbldne je bila slovesna služba božja, popoludno so. pa otroci v šoli igrali kratko a mično glediško igro v proslavo razglašen j a neodvisnosti naše države.. —.-— O anierikanskih ozna-nilih. Časopisi pa niso,, kjer se Ameri-kanci nojbolj odlikujejo v oznanjevanju. Časopije ni dovolj zda-tno, kajti če oznanilo ni stran ob-stani z zabavnim berilom ali pa na prvi strani lista, no zda veliko. Za-toraj so se Amerikanci začeli posluževati družili,, bolj vspešnih sredstev za razglašanje svojega blaga. Če prideš kedaj v eno ali drugo naših velikih mest, zapazil boš po cestah in ulicah in družili, očitnih prostorih prikazni, katerimi ne veš ali bi se smejal ali bi jih, pomilo-val. Angleško se imenuje ,,sandwich-men." To so možje- v službi bogatih trgovskih hiš, katerim za malo plačo služijo kot živa reklama. Zjutraj na vse zgodaj dobi velikansk drog z napisom na vrhu. Vsa njegova služba obstoji v tem, da nosi drog sredi ulice po mestu okrog. Včasih ima brez droga čez ramena obešeno stran, podobno mašnemu plašču z napisom spredaj in zadej. Včasih jo vea v sodu, po-popisanem z oznanili krog in krog, samo glava in doljni konci nog so vidni. To so najbolj žalostni pojavi poliČnega življenja naših mest. ,,Sandwich-man" koraka pod svojim bremenom pogasi a jednako-merno. Ko bi bil opazovalec, marsikaj bi nam mogel povedati osi življenja na ulici. Toda on koraka mimo vsega tiho, žalostno, s po-vešano glavo. Zdi se da je tako zatopljen, da bi ga nobena stvar iz spanje ne prebudila. Ogibljo se le ulic — kjer živi njegova družina, za katero na tako nizek način kruh služi. Ves je ometan s snogom ali blatom. Če pouličen paglovec nema kam zalučati gnjile hruške, mu je ,,San\vich-ma.u" dobro do-šla tarča. se pa za vse to ne meni gre, k bi svoje 1 astme volje ne imel »a grenfcost je skrita le doli jko v njegwvi duši, ker čuti, da il ustvarjen za kaj višjega, kot >ogatemu Židu stena, na katero !plja svoje reklame. Žalostni, rečeno žalostni so obrazi teli J (in drugačnih, kot žalostnih mov najbrže bogatini no maker ne zbujajo tako splošne >rnosti). Ki čuda če Ameriki skušajo celo to britko žalost, :1'a se na njih obrazih izraža, •rabiti in v § spremeniti. Neko ko gledišče v Noven Jorku Javljalo je opero: ,,Dva siro-ta-" Vodju gledišča šinila je f* misel v glavo. Poiskal si je Ilajbolj žalostna Sandwich-ma £ar jih je mogel dobiti, natovo-ima je veliko desko z napisom: Va siromaka," in poslal ju je !Žj« in blatu na ulico. Napis ^azi so se tako skladali, da je 10 Vorško ljudstvo imelo do-smeha tisti dan, vodja pa polno lsČe zvečer. časih so Sandwich-mani pre-»8tne prikazni, da bi se jim 5'i 8mejati. Včasih bo v največji hodil po mestu v kosrna-kožuliu in kučmo čez ušesa, Pil bo skoro nag razkazoval obali pa hodil z velikim dežni-P° cesti v največji suši. Ue'uti treba v čast Amerikan-so trgovci te vrste ozanila Opuščati, ker škodi" kupčji, kot koristi. Veliko ljudij Sl'cč noče kupovati od trgov-i ki svoje blago na ta nečlo-^ ^ačiii razglašajo. •()cla Amerikanec, če se mu je-^at ne posreči, pa na drug način >Va začne. Kmalu so se prika ulicah okrašeni vozovi in llla obdani z napisi, in z rečmi P°8tvljeniini na prodaj. Neka 'ška drnžba je na dan pred 5 >>Stric Tomove koče," po-■ po mestu zamorsko kočo v popolnjono, skozi okno pa |Je režala kodrasta zamorska Va- Nek krojač oblekel je svo-a konja v hlače najnovejšega nataknil mu je cilinder in "■'"'ke, dečki zadaj na vozu so '"'etali tiskana naznanila mej 11 el m tla tlaku. V Minneapolu sem gladko obritega velikega psa ZtUluili po obeh straneh. '^eign, amerikanski opazova- ' Pripoveduje sledeči bistroumni "lJ razglašanja iz lastne skušnje: lajal sem se po mestu (N. J) |e8a popoldne. Kar pride memo u zamorska prikazen z veliko h « rižnostjo. Bil je mlad dečko Saj šest čevljev visok. Oblečen '' v fino črno obleko najuo-kroja. V levi jo malo-'vrt.il palčico z zlatim gum-v desni pa je elegantno držal smodko, in brzo je ko-I Proti nam po tlaku. Črn ci-er je bil rnalo nazaj nagnjen. K' bil popoln, kot vlit, samo l'lt')ik videl se je nekako ne-. 111 neokreten. Vsakdo se jo 0?-rl, toda inisle si, da je že 'ahkoživec, ni se dalje zanj Korakam dalje. Ni pretext minut, glej, zopet enaka '^eu. Jsti kroj, ista visokost, ^nofit in isti vznos, isto vr-^ Pečice, isti nazaj pomaknjen '^cr in — ista nesmernost v za-lku. Ljudje so postali in se za njim. Tudi jaz se ozrem . robu neokretnega za- ^llca stalo je v velikih črnih 1 iskano: ,,Rabi Lyesovo mi-motnost in razumnost sto N s vizitnico, kot reklamo, kriminalnih novel in druge robe enake baže. Drugič ti bode kdo vrgel v naročje gledišk list, ali vabilo k zboru kake verske družbe, drugikrat ti bode kdo spustil v obraz v meglo razpršenega dišečega prfju ma (kot Amerikanca te take reči ne sinejo jeziti). Deset korakov dalje ti bo pa drugi izročil vizitnico z naslovom, da boš vedil koga tožiti radi motenja na očitni cesti, če se ti ljubi. Najizdatnejše vseh reklam so pa one, ktere nabijajo, klebijo ali slikajo zunaj po ploteli, stenah, skalah in celo po navpičnih gorskih pečinah- Ako si imel, priliko peljati se po amerikanski železnici in si opazoval skozi okno bogato deželo, si gotovo kmalu pozoren postal na raznovrstne napise ob železnični progi. Vsak plot, vsak kamen velik dovolj, da se nanj napiše ena beseda ima svoj napis, oznanilo kakih kapljic, ali praškov ali kake druge krame. Zapiraj oči, če se ti ljubi, reci sam pri sebi, nočem vedeti ničesar o teh maza-rijah, dasi se z rokami in nogami braniš, zvedeti moraš, čemu so in kje so na prodaj. Če se ozreš v bližino, vidiš jih poleg tira, če so ozreš v daljavo, štrli ti isti napis na visokem plotu v tri čevlje visokih črkah nasproti. Ozri se v deščico pribito na drevesu, ali veliko omlajeno deblo, vse ti naznanja ista zdravila. Ozri se v časopis, zopet zagledaš isto ime. In če se razjeziš nad nesramnim onečišče-valcem narave in se omejiš na že-lezniškivoz, v kterem se voziš, bo-deš skoro gotvo zagledal v kakem kotu tablico z istim lakoničnim napisom, Ko dospeŠ v mesto in skleneš ne več se ozirati po reklamah, in svoj pogled obrneš v tla, videl boš reklamo na tlaku. Če glodaš^ naravnost, vidil jo boš razpeto nad cesto, če gledaš na levo ali na desno, zagledal jo boš na plotovih, deskah, skladovnicah drv. Vsak Amerikanec, ki mnogo potuje (in koliko jih ne) ti lahko napiše recept in naslov lekarne za vse želodčne, jetrne in podobne bolezni. Ob 10 mil dolgih železnicah vežejo St. Paul z Minnoapo-lom je ob obeh straneh lesen plot, ki nosi v rudeče, črno rumenih barvah napis: ,,Corticollijeva svila v špulah," tako da se vrsti jeden napis za drugim ob. obeh straneh proge. Pelji se pol ure mej imenovanima mestoma in nikdar ne boš pozabil, da Corticelli izdeluje svilo. Konec prihodnjič. ska pogodba, katero je sklenil z španjsko vlado, je še vsakemu či tatelju časopisov v živem spominu. Ne more se zanikati, da- se W. Foster razume na diplomacijo. Blaine in Foster si nista bila prijatelja in trdi se, da je prisilil z razžaljivim političnim nasprotovanjem svojega prednika izstopiti iz vladne službe. Svetovna razstava v Clii-cagi. Z denašnjo številko prične ,,Amerikanski Slovenec" svojim čitateljem poročati o znamenitih predmetih, ki se bodo videli ha svetovni razstavi. Lastnik rudnika v Heleni, Mont. bode razstavil zlato kepo, ki bode vredna $150.000. Indijani bodo poslali po enega možkega in jedno žensko kot zastopnika odvsacega rodu od skrajnega severa do vročega juga. Kalifornija bo pripeljala na raz stavo jednega izmed svojih veli kanskih dreves, ki je 300 čevljev visok in ima na dnu 30 čevljev v premeru. Za prevoz je določen poseben vlak. Deblo hočejo izvotliti in v duplini prodajati Kalifornijska vina, sadje in druge redkosti, ki so v Kaliforniji doma. Razne vesti. * Urad za štetev ljudstva jo izdal pregled prebivalstva Združenih držav, iz kterega se razvidi,da seje prebivalstvo Združenih držav od 1880—1890.1. za 19,406.467 ljudi pomnožilo. Število možkih . 1880 je naraslo v 15,518.890, . 1890 do 32,067.880 ali 6,549.-090 v 10 letih. Število žensk 24,-636.963 1. 1880 je naraslo v 1. 1890 do 30,554.370 ali 5,917.407 v 10.letih. V celih Združenih državah je 54,983.890 belih ljudi, in 7,638.360 različne kože. Amerikanci Združenih držav bodo razstavili oni stol, na katerem je sedel Tomaž Jefferson, ko je spisoval razglas neodvisnosti. Iz Severa bodo pripeljali 10-12 eskimovskih družin na razstavo. S seboj bodo imeli pse, ribje mreže in sploh vse, kar rabi Eskimo. - Vsak dan prihaja 5.000-12.000 oseb v Chicago, da si ogledajo prekrasne stavbe, ki rastejo iz zemlje, kakor gobe v jeseni. — Vstopnina je 25 cts. Več sto delegatov narodnih shodov obeh strank je pred kratkim občudovala čudesa v rajskem Jackson Parku. Razstavim odbor je nastavil več oseb, ki obiskovalcem brezplačno dajejo natančna pojasnila o vseh predmetih po razstavnem prostoru. X Hudomušen prijatelj: ,,Kako hitro preide čas! Sedaj sem že 10 •let, oženjen! Oba skupaj, žena in jaz sva starca 70 let. Ugani, prijatelj, kako je teh 70 let razdeljenih?" — )i]nI'0) tvoje žena je se-go v mestu in prodajamo po najnižji ceni. Anderson & Korb, Ely. Dr.Kingova nova iznajdba. MILIJON PRIJ AELJEV. Prijatelj v nadlogi je pravi prijatelj. Nič'manj, nego milijon ljudi je našlo tacega prijatelja v Dr. Kingovej iznajdbi proti jetiki, kašlju in prehiajenju. — Ce še nisi rabil tega izvrstnega zdravila proti kašlju, te bode jeden pozkno prepričal o njegovej čudpvitej zdravilnosti v vseli vratnih, prsnih in pljučnih boleznih. Za vsako steldonko smo poroki, da bode olajšala in, da je čisto, sicer povrnemo denar. Steklenke za poskušajo se dobe zastonj vNels & Ben-sonovej lekarni. Velike steklenke po 50 ct. in $ 1 •—. ELECTRIC BITTERS. HVALEVREDNO. Hrepenimo povedati meščanom, da smo prodajali že leta Dr. Kin-govo iznajdbo proti jetiki, Dr. Kingove nove življenske praške, Bucklenovo zdravilno amico in Electric Bitters. Nobenega zdravila nismo prodajali tako lahko, nobeno ni kupovalce tako zadovoljevalo. No obotavljamo se zanj biti porok vsak trenutek; pripravljeni smo kupnino povrniti, ako je bila raba brezuspešna. Ta zdravila so se j ako priljubila. Nols J. Benson, lekarničar. Zravilna Buck lino va arnica. Ona je najbolje in gotovo zdravilo na svetu za rane, spahnenje, mehurje, otekline, revmatizem, mrzlico, hraste, razpokane roke, ozeblini in vsemi kožnatimi izrastki. Porok smo, da bode kupce zadovoljila, sicer denar povrnemo. Cena škatljice 25 cts. Na prodaj pri Nels J. Benson. Duluth and Iron Range ŽELEZNICA. op. čas pop. Postaje 'Stations' 12:00 prih. Duluth odh. 3:15 10:54 Two Harbors " 4:25 9:10 11 Mesaba " 0:04 8:33 Tower 0:52 7:10 od h. Ely prih. 8:05 ftost NATIONAL BA \K. Tower, Miim. Glavnica, - $50,000. II. A. WARE, predsednik. D. II. BACON, podpredsednik. G. A. WHITMAN, blagajnik. Ravnatelji: D. H. Bacon, L. Mendenhall, II. A. Ware, A. D. Thomson, T. J. Davis. Obresti se plačujejo od dneva vložitve Menjice se spla/čujejo in vplačujejo. ely MINN. & prodaja vse vrste železnino, peči, cinkove posode, barve, olje, steklenino, kit, vrata in raznovrstno oklepje. živi sam: in pusti drugim živeti! raznovrstnih zelenjav, kakor tudi sadja in sladčic, pomeranč, ovočja, najboljših smodk, tobaka, lepili pip, pijače treznosti, mošta (pop), in vseh kuhinjskih potrebščin. Slavnemu občinstvu se kar naj-uljudneje priporoča Ignac Tancig TOWER MINN. Obleke za ta čas najbolj primerne!! IS?" V tem presežemo druge prodaj al nice. Spomladanske moške obleke po — in višje. THE BOSTON. Predno se kam napote ljudje navadno žele poi/.vedeti, po kateri železnici biponajbolje vozili, potem si pa kupijo vožnje listke za ono, ki jim nudi najboljo postrežbo in je najhitreja. Kadar se. to raj podaš v Chicago, ali kamorkoli na Vslok., preskrbi se ■/. zemljevidom in vpžnjim rejjom ,, Wisconsin Centvai" železnice. Vlaki na tej progi so vsi preskrbljeni ■/. mehkin/i sedeži, njihova oprava je s po polnjena s Pullma-novimi spalnicami, z elegantnimi saloni in jedilnicami po najnovejšem nafirtu in narejene samo za našo progo: v svoji opravi so izbrane, v vravnavi priročne in pripravne in na vse strani tako popolne, da jih nič ne nadkriljuje v komoditeti in elegantnosti. Splošna sodba je, da so naši jedilni vozovi najizvrstneji, kar jih je bilo do sedaj sploh vpeljanih, zaščit niki te železnice imajo nanje obrnjeno vso pozornost. Brzovlaki po progi ,.Wisconsin Central" odhajajo iz Minneapola vsakdan ob 12'48 popoiudni! in 0P25 zvečer, iz St. Paula pa ob l"!iO popffituclne in 7if> zvečer in imajo priročno zvezo z vsemi vlaki iz juga in jugozahoda. Zaradi vožnji h listkov in vožnjega reda, ali če si hočeš zagotoviti boljše prostore, obrni sena G. F. MoNEILL, C. T. & T. A., Minneapolis, Minil., ali na JAS. C. PONI),, občnega agenta za potovaice in vožnje listke, Chicago, 111. J. B. NOBLE, M. D., Z 1 > H AV TV I K, Office nad Benson-ovo lekarno. TOWER, - MINN. Največjo zalogo v mestu ima Anderson BRICK BLOCK, ELY Suho robo in obleke, obuvala, klobuke, čepice (kape); Gocerios ali jedilna prodajalnica i. dr. MINN. Rešil je strojevodja. Harry Millerja, strojevodja, bivajočega v stanišču Norris v Duluthu, je nadlegovala' štiri ali pei let obupnost, nervoznost, brezspalnost, glavobol, hrbtObol, mišična slabost in mrzel, lepljiv ]>ot. Štiri mesece prej, ko ga je začel zdraviti dr. Speer, je bil prava reva, uničeno mu je bilo mišičje in živčevje. Sedaj pa je popolno zdrav in je pripravljen iti vsak trenutek pred sodnika in priseči, da je vse zgoraj,povedano res. Dr. Speerova pisarna je v New Jork block v West Superior. Podpisani priporoča svojo, slovenskemu občin ..tvu dobro znano . gostilno vsem v Ameriko prišlim, kakor tudi v Evropo se vračajočim Kranjcem, lcoje zmiraj izvrstno in po najnižjih cenah postreže. Razun tega prodaja tudi sloven-sko-aiigleško slovnico za samo-pouk v angleščini po 40 centov komad in tudi več družili slovenskih poučnih in zabavnih knjig. Da vsakteremu dobro postrežem, dokazuje okolnost, da stojim z v obče znanim gospodom Pavlinom v Ljubljani v zvezi |5§rj Tudi denar pošiljam v Evropo po najnižjih cenah in najhitreje. D. BLOETE 116 Greenwich Str. New-York. Browne! & Co, prodaja sveže, soljeno in suho meso, mast, porotnino itd. Ostrige in divjačina ugodna. ELY - MINN. TOWER, MINN. Olias, McNamara, prodaja po najnižji ceni: živo apno, premog, seno in raz-noterno krmo (futor) za domače živali. CHA«. LANG-, Photograph, Tower, Minn. izdeluje: fotografije vsake verste in velikosti, vsak čas po nizki ceni in delo dobro dovrši. JAKOB SKALA, Tower, - Miwn. elika trgovina z mešanim blagom in kuhinjsko posodo. NIZKE CENE! HITRA POSTREŽBA! Uljudno vabimo meščane, rudarje in gostilničarje. Beri sledeča spričevala izmed mnogih, ki so nakopičeni v nasej pisarni od dobroznanih ljudij. ,,Zelo me veseli, da dodam še svoje spričevalo k drugim o sposobnosti dr. Speera. Storim to radovoljno, ker sem uverjen, da je moja krščanska dolžnost, kot uda Mladeniške krščanske družbe in Epworthove zveze, dati svojo zaupnico zdravniku tolike s)>o-sobnosti, kakor je dr. Speer, da se tudi drugi okoristijo ž njegovo spretnostjo. Dve leti so me mučile najhuje bolečine; nisem mogel niti delati niti spati; tako sem bil dognali, da sem se bal blaznosti življenje samo se mi je zdelo breme. Več zdravnikov, katere sem prašal za svet, mi ni moglo nič pomagati: mislil sem, da na zemlji ni več zdravja zame. V svoji obupnosti sem prašal za svet dra Speera, o katerem mi je pravil moj prijatelj, da je j ako spreten, bistroumen, in da ima čudovit uspeli pri zdravljenju. Kakor se utapljajoči prijema za slamico, ravno tako sem se jaz oklenil prijateljevega nasveta. Kome je zdravil nekaj tednov, SEM OZDRAVEL POPOLNO in se veselim svoje naravno moči. Zdi se mi, da bi zlahka delal neprenehoma; jed mi diši, spim tako mirno, kakor otrok. Na-vdaje me hvaležen čut, lcakorsnega zamore imeti samo človek, ki si je v svesti, da je bil ravno otet iz smrtnega žrela. Spretnost, ki jo je pokazal dr. Speer v raziskavanju mojega slučaja, je biia čudovito jednostavna; zdi se mi, da mu-je bila bolezen jasna, kakor dan. Pripravljen sem to spričevalo potrditi s prisego vsak trenutek. Iz srca sem hvaležen, da me jc roka Previdnosti dovedla do tacega zdravnika. FRED J. HA YEN 315 Bluff Street Marquette." Marquette, v dan 23. februvarja 1892. Na kogar bi merilo. — Pred kakimi Osertinajstim meseci sem imel prav veliko hudih turov po nogah in se nisem mogel sprehajati. Prašal sem za svet najbolje zdravnike v Cliicagi in drugod, ki mi pa niso odpomogli. Obupal sem skoro popolnoma da bi kedaj ozdravel. Zapazil sem slučajno naznanilo v časniku o dr. Speeru & Co. in eital spričevala od dobro znanih ljudij. Slednjič sem se odločil, da se mu dam v zdravljenje, in glej, komaj me zdravi kaka dva meseca, že lahko z gotovostjo trdim, da sem skoraj popolnoma zdrav. Svetovai bi vsakej osebi, ki boleha na kakej bolezni, da se zateče k temu zdravniku. GEORGE CRAIG, sr. 216 Jackson Street, South Marquette. FILIJALE — 517 Genesee Avenue, Saginaw; 146 Washington Street, Marquette, Mich.; 415 Second Street, Ashland, Wis. Na prodaj Mino, soljeno in snlio meso in knretna po nizkih cenah pri M. Grube Tower ELY M. Yail ELY, MINN. VELIKA ZALOGA železnine, lesenega in hišnega orodja. Tu se dobe po najnižji ceni: peči, kuhinjska posoda, barve, okna, vrata, mize, stoli, postelje, ordare in sploh vse rudarjem in gojzdar-jem potrebno orodje. Oskerbljuje tudi r a k v e pogrebe. m Mnogo mičnega branja in krasnih igrač po naj nižji ceni pri J. D. Murphy. M. WEINZ1ERL & CO., Urar in trgovec z veliko zalogo zlatnine in srebrnine. Prodaja in popravlja ure zanesljivo in po nizki ceni. ELY, MINN. Tie Boston (Mil Ho®. Največja in najboljša zaloga obleke, obuval, kovčeg in torb se dobi pri: GERMAN AMERICAN SAT pr- pozor i na našo izvrstno zalogo in največjo izbirko mešanega blaga. Mnogo narejenih prazničnih in delavnih oblek, klobukov, čej (kap) in vsakovrstnih obuval. Vse vrste srajce in rokovice nogovice, in sploh vse spodnje zgornje obleko prodajajo po najnižji ceni. 4 Pridite in poglejte! Vse uljudno povabljujemo. J. ,y. MURNIK «£c CO.. Tower, NI inn. W. N. SHEPHARD & CO., prodaja železnino, n. pr. peči, kuhinjsko posodo, in raznovrstno orodji kakor tudi mize, stole, omare in drugo hišno opravo. OKNA, TRATA, STEKLO IN BARYE. Izvrstna zaloga raznovrstnih rudarskih in tudi gojzdarskih naprfl' Oskrbljuje rakve in vse k pogrebu potrebne reči. Tower, Minn. li«? da Vaš dolar pri IRON RANGE CASH STORE bo n izdal ko drugod. $1 00 ukupi 30 vati. najboljše kotenine. $1.00 ukupi 15 vati. kambrika. ti.00 ukupi 10 lb. dobrih breskev. $1.00 ukupi 30 lb. obdelanega ovsa f 4 Gotovo ako potrebuješ obleke ali obuvala manufakturnega blag® ali groserije sena ali (futra), ali karkoli druzega, vse po ugodni cei" t dobiš pri 111 RANGE CASH STORE. O. II. OPPEL & SONS, prodaja na debelo in drobno manufakturno blago, obleko, pokrivala kak°r tudi obuvala. Obilna zaloga za rudarje in drvarje. Čolni in indijanski izdelki. MAX SHAPIRO, mesar, prodaja vsake vrste frišno in soljeno meso, kakor tudi ribe, perutnino in frišne klobase po tako nizki ceni, kakor drugod. Tam se občuje nemško. & HOTEL SHERIDAN, Tower, Minn. Dobra postrežba. Izvrstna jedila. Nizke cene. Uljudno se gostom priporoča E. E. BARNIDGE. Zaloga peči, mnogotere železnine, kosi-tarskega blaga; zbirka olja in barv, stekla, okvirov oken in vrat. Vsako vrstno sobno opravo A7 am uljudno priporočamo. Okusnega sadja in raznih sladčic (candy) se ' dobi pri J. D. Murphy. -o KITTO. c-- ZALOGA VSAKOVRSTNEGA BLAGA posebno RUDARSKE OPRAVE. Tower Meat Market. Tu prodajamo: frišno in soljeno meso, okusne klobase in čisto mas* i. t. d. Pridite in poskusite ! L. NT. CHRISTIAN. CITY IvlS^T M.A.IR.IKZEtfi TOWER, MINN. NAJVEČJA ZALOGA MESA. Vsak dan frišno goveje in prešičje, kakor tudi suho meso; pa tu^1 klobase in perutnino priporoča uljudno "W. IEL MoOuacLe.