AMERIKA
Za Božič je predsednik Eisenhower govoril preko RADII SVOBODNA EVROPA vzhodno-evropskim narodom,ki ječijo pod S0vjeti. Rekel je,da ameriško ljudstvo pozna nadloge, pod katerimi omenjeni narodi trpi= jo, da se pridružuje njihovim težnjam za obnovo osebne svobode in političnih svoboščin in deli njihovo vero,da bo na koncu pravica zmagala in zatirane spet privedla med svobodne narode sveta.
Že te besede so bile dovolj,da je gostobesedni Hruščev prote = s tiral proti "surovemu vtikanju" v vzhodno-evropske zadeve, kar da ni v skladu z "ženevskim duhom". Namesto predsednika Eisenhowerja je sovjetskemu komisarju odgovoril le tiskovni tajnik in takole za= ključil:" Osvoboditev zatiranih narodov na miren način je bil, je in bo poglavitni cilj zunanje politike Zaruženih držav, dokler pri tem ne bomo uspeli."
Ni nobenega dvoma, da stremi ameriška vlada za tem,da bi zati= ranim narodom prisijalo sonce svobode. Vprašanje pa je, če uradna Amerika pametno postopa in če se poslužuje najboljših sredstev, da bi osvobodila vse narode sveta, ki še živijo pod eno ali drugo obli ko nasilja. Pravimo Amerika, kajti ta je po svoji vlogi v prvi vrsli poklicana, da vodi svobodni svet. Na tehtnici pa niso samo vzhodnoevropski narodi ampak narodi in bodoči narodi Azije in Afrike.
Ne pogrešamo samo begunci jasnosti v ameriški zunanji politiki. Pogrešajo jo na vseh kontinentih in morda celo v prvi vrsti sami A= metikanci doma. Ni potrebno navajati primere. Dovolj je,če se spom= nimo izjave g.Dullesa o "portugalski provinci Goi",v trenutku, ko sta sovjetska Bulganin in Hruščev pihala na duše Indijcem in govori la na ves glas, da je Goa indijska.
V kratkem presledku sta govorila na chikaški univerzi o ameriš ki zunanji politiki gg.George Kennan in Walter Lippmann. Njune kri= tične misli se nam zdijo tako pomembne, da jih kaže premišljati, ker bomo potem bolje presojali ameriške zunanjepolitične poteze. Tudi Američani se bavijo z njimi.
G.Kennan je upokojeni diplomat. Ko se je po drugi svetovni voj ni razmerje s S0vjetsko zvezo ostrilo,je bil postavljen za načelni= ka urada,ki je proučeval in načrtoval s širokih vidikov ameriško zu nanjo politiko.S am je ta urad v državnem tajništvu tudi ustanovil.
V letih 1952.in 1955» je bil veleposlanik v Moskvi.
Že s svojim znanim člankom 1.1947. v reviji "Eoreign Affairs" je zahteval novih elementov v ameriško zunanjo politiko. Kasneje je kot najresnejšo napako v tej politiki označil dejstvo, da se je ta vse preveč legalistično-moralistično približevala mednarodnim pro = blemom. Opozarjal je na globoko vrzel med izzivanjem in odgovorom. Ta^vrzel še vedno obstoja, le da je bila pred petdesetimi loti da = leč manj nevarna kot pa je danes. Kennana ne zadovoljujejo lepe be= sede o aVöbodi,kot jih pogosto čujemo z one strani Atlantika. Zato je tudi dejal, misleč pri tem na Eisenhowerjev božični govor, da bi bil ob ameriških izjavah glede vzhodne Evrope manj vznemirj en,če bi vedel, kakšna bi bila dejansko ameriška politika, čc bi se sate= litske vlade otresle sovjetske nadoblasti. Ali: g.Kennan bi rad ve= del, ali osvoboditev teh narodov pomeni njihov povratek v stanje
Irugo svetovno vojno ali morda celo pred prvo. Ni zadovoljen z
Stran 2.

KLIC TRTGLAVA
V
Štev.181.
ustmenimi ali piamenimi protesti proti sovjetski politiki niti ne z zahtevami državnega tajništva samo po svobodnih volitvah.
Po njem Je treba sovjetski pritisk proti svobodnim ustanovam zapadnega sveta ustaviti5 s spretno in budno uporabo protisile v vr= s ti takih stalno se spreminjajočih geografskih in političnih točk, ki odgovarjajo spremembam in manevrom sovjetske politike. Teh pač ni mogoče spraviti s sveta le z očarljivostjo ali z besedami,
Kennana nekako dopolnjuje znani komentator Walter Lippmann, ki trdi, da dogodki stalno prehitevajo Ameriko. Namesto da bi ta zares vodila svet in se mednarodnemu svetu praktično približala, se pogo= sto znajde v vlogi, da na zunanje dogodke le reagira, da ji je de = jansko zunanjepolitična smer vsiljena. Naj je bilo to z Marshallovo pomočjo ali Atlanstko zvezo, korejsko vojno ali Indokino; nič manj tudi ne z dogodki v Indiji in Birmi ter na Srednjem vzhodu. Bolj smo se navadili odgovarjati nečemu kot pa dejstvovati v naprej,pra= vi g.Lippmann; navadili smo se delati velike in potrebne odločitve šele potem, ko so nas v to potisnili ali k temu izzvali dogodki, ki jih nismo imeli pod svojo neposredno kontrolo. Po Lippmannu bo v bodoče sovjetsko izzivanje manj jasno in napadalno, pa bo tako celo ameriški odgovor težji.
B0rba med dvema svetovoma se danes ne bije samo v Evropi,kaj pa šele' v Jugoslaviji. Bitka se že prenaša na azijski in afriški kontinent, kjer bodo nerazvita ljudstva odločila usodo sveta in s tem seveda usodo Evropo, kam se bodo naklonila. Menda je pri tem dovolj jasno, da samo vojaška sredstvo ne zadoščajo več. V prvi Čr= ti se bodo spopadli gospodarski, socialni in kulturni činitelji. Ti bodo odločili usodo človeške duše. Vojaški faktorji so sicer upošte vanja vredni, a postajajo vse bolj drugovrstnega pomena.
B0g daj, da bi Amerika to pravočasno spoznala in odloČilal
KRALJIČINI S''OMINI
Bivša jugoslovanska kraljica Aleksandra je v angleški reviji W0MAN zaključila objavljanje svojih spominov v izvlečku. Okisala je svojo razvajeno mladost, srečanje s kraljem Petrom,njr.no ljubezen in intrige politikov, zakon in zakonske težave. Opis je pogosto presun Ijiv in je prav mogoče, da marsikdo ne bo verjel,da se jc v tem za= konu opisano tudi res dogajalo. Kraljičina odkritost teni bolj pre = seneča, ker med njo in kraljem PGtrom ni več govora o ločitvi in zdaj živita v soglasju. Ce njene'izpovedi ne bi bile točno, in spomini so v mnogočem tiha obtožba bivšega kralja Petra, - potem bi gotovo že kje brali njegov demanti ali pa bi vložil tožbo zaradi razžaljenj a časti.
Doslej objavljeni izvlečki,katerim bo spomladi sledila knjiga "Za kraljevo ljubezen", so kar zanimivo branje, Čeprav vsebujejo malo podatkov, ki bi jasno razčistili okoliščine ob njuni poroki. Edino,kar stopa tudi iz tega pisanja jasno v ospredje, je prezapo= slenost srbskih emigrantskih politikov v seveda s tem emigrantskih vlad s tem vprašanjem. In samo v tem leži tragika Petrove poroke.
K (jo mu more zameriti, če se je mlad zaljubil v čedno dekle in jo želel poročiti? K(jo mu 'more šteti v zlo, Če si je ho^el ustvariti družino1'in s sinom zavarovati prestol, če bi se ..njemu kaj pripetilo. (Njegova vroča- želja je bila,da bi poletel k Mihailoviču.) Je bila mar edina ovira res samo stara srbska navada, da se med vojno ne sme poročati? C e bi se kralj in predvsem njegove vlade drugje bolje izkazale, bi nu tega v domovini gotovo noben resen človek no zame= ril; tudi vladam ne, Če bi podpirale ali vsaj tiho odobrile tako poroko. Končno je do poroke med vojno tudi prišlo, pa nismo nič ču= li ali doživeli demonstracij srbskega naroda. Tito je sicer do neke mere propagandno izrabil to dejanje, toda to še zdaleka ni bilo od= ločilno v celokupni tekmi za premoč. Ta je bila odločena že leto dri prej. Po drugi strani je bilo čisto prav, da se je kralj spopadel z
V AR AB J E PUŠČAVI ( Dopis)
"Kateri ptiä največ požre?" Odgovor: "Galeb." Tako so se šali li v Jugoslaviji pred letom, ko je Tito z ladjo Galebom potoval v Indijo in Birmo. To zimo se je Tito odpravil v Afriko. Začetkom de= cembra je odjadral iz Šebenika in spet je Gpleb žrl denar delovnih ljudi. Tito je obiskal Aftesinijo, kjer je streljal gazele, in Egipt, kjer se je vozil po Nilu in ogledoval piramide in mumije. Tu se mu je pridružila žena Jovanka, ki se je prvič pokazala izven JugoslavL= "IO#
^ * Poleg tega so se na obisku vrstili sprejemi,uradna ogledovanja in uradni razgovori. V Abesiniji je Tito z avtom prevozil vso pot od morja do Adis Abebe in nazaj. V Egiptu so ga nastanili v bivši razkošni palači kralja Faruka. Jugoslovanski časopisi so poročali o sijajnih dobrodošlicah, o navdušenju ljudi in o globokih odmevih v svetu. Poudarjali so jugoslovansko prijateljstvo in celo ljubezen do Abesincev in Egipčanov, edinstvo pogledov in sorodnost interesov. General Naser je v cvetoči arabščini imenoval Jugoslovane brate.
Pred tednom dni se je Tito vrnil s tega triumfalnega potovanja. Kaj je mogel pokazati za ves državni denar, ki ga je poldrugi mesec trošil na debelo? Iz govorov ob slavnostnem povratku domov to goto= vo ni dovolj razvidno. Nedvomno bodo komunisti, - kakor so lani ob povratku iz Indije - spet potrebovali intenzivne razlage,nakar bodo vneto poučevali ljudi, da Galeb stane tudi Če je privezan v prista nišču in da se za poglavarja države spodobi nekoliko razkošja. Pri tem pa na glavno in nujno vprašanje ne bodo odgovorili.
Kaj je Tito dosegel s potovanjem? Ne morem se iznebiti občutka da ima lisjak Tito posebne namene z levom Jude,abesinskim cesarjem. Nekoliko se posveti, če se spomnimo na nekaj strokovnjakov,ki so iz Jugoslavije prispeli v A^esinijo, in na etiopsko-jugoslovan,sko trgv ske družbe, ki naj bi preskrbovale Jugoslavijo d surovinami in tr = gom za industrijske proizvode* Po drugi strani pa nezaupljivi Halle Selasije, ki sam gospodari v svoji deželi, raje posluj* z manjšo dr žavo kot z velesilo, ki sicer izdatneje pomaga, a tudi lažje vsilju je pogoje. Smešno je govoriti o enakih ciljih Jugoslavije in Ahesi= nije, od katerih je ena komunistična država, druga pa cesarstvo,kjer ima dvor odločilno besedo.
Tako v Abesiniji kot v Egiptu so s Titom izdali skupno izjavo, ki v napihnjenih in okornih izrazih mnogo govori, a malo pove o edi nosti gledišč, skupnosti pogledov, enakosti interesov in tesnem pri jateljstvu, ki so prevevali razgovore. Največ poudarka so v Jugosla viji dajali izjavam o miru, ki ga je edino mogoče doseči z mednarod nim sodelovanjem, osnovanem na spoštovanju načel neodvisnosti,enako pravnosti in nevmešavanja, in ki bo trajen le, če bodo nerazvite de žele dobile dovolj pomoči za svoj razvoj na osnovi načel Združenih narodov. Obsodili so vojaške bloke in se zavzemali zq. aktivno koek= sistenco.
zastarelimi nazori, ki vendar sredi dvajsetega stoletja nimajo no= benega smisla več.
Namesto da bi emigrantski ministri gledali na' to vprašanje člo veško,kot sta ga gledala angleški kralj Jurij in premier Churchill, so iz tega napravili državno vprašanje štev.1.,posvetili vse svoje moči in politične sposobnosti samo temu, kako bi ločili Petra od Aleksandre, intrigirali na veliko, pri tem pa seveda izgubljali dra goceni čas in prilike, ko bi bilo treba voditi jugoslovansko politi
—.—.——------------:---------------ko in reševati jugoslovansko drža
KLIC TRIGLAVA	vo pred komunizmom,
57,Totland Read	V tem je tragika Petrove poro=
LEICESTER	ke. Torej ne v sami združitvi,am=
pak v ministrskih naporih, kako U Izhaja l.in 5.ponedeljek v mesecu, jo preprečili.___________________
Vse te lepe besede mogočno odmevajo v ušesih, a so za Tita sta ra pesem, ki jo je prinesel tudi iz Indije. Na Zapadu se zanimajo, kako se bo v resnici pokazala egiptovska neodvisnost od blokov,kajti ni se še polegel preplah, ki je nastal, ko je Egipt dobil orožje iz Češkoslovaške. Takrat so se vzdignili Izraelci in njihovi prijatelji na zapadu, da je s tem orožjem porušeno ravnotežje v Palestini in da pripravlja Egipt napad na Izrael. Pošiljanje orožja je bila le ena od potez Sovjetov, ki so pričeli riniti na Bližnji Vzhod in povzro= čati Zapadu skrbi na tem področju, kjer že zaradi Palestine ni bilo miru.
V resnici se praktična vrednost Titovih izjav o miru pokaže prav tukaj. K0 se je Tito na Brionih sestal z Dullesom,sta govorila tudi o Bližnjem vzhodu. Takrat in kasneje, ko je Tito odjadral na obisk v Afriko, so jugoslovanski časopisi z zadovoljstvom poročali o tujih govoricah, da bo Tito verjetno posredoval v sporu med A:rab= ci in Izraelom. Tnko je, so pritrjevalno kimali, Tito je tako sposo ben graditelj miru, da je izredno primeren za posredovanje v tem sporu.
Presneto slabo so vedeli,kaj govore! Uradno se titovci sicer niso izrazili, a delali so mnogo reklame, da bi na lep način opra = vičili Titovo potovanje. Zdaj pa so morali uradno priznati popolen polom lepih upov. Zunanji minister Koča Popovič je na tiskovni kon= ferenci v Kairu izjavil, da se Tito ni dotaknil palestinskega spo = ra. Uradna skupna izjava z Egipčani se ob vseh' besedah o miru ne do tika kričečega nemira na egiptovsko-izraelski meji. Tito je v poseb nem intervjuju BORBI odgovarjal na vprašanje, kaj pravi k preteklim govoricam, da bo posredoval med Egiptom in Izraelom. Zagotovil je, da nikdar ni imel ambicij, da bi bil posrednik v tem sporu in izja= -vil, da Egipt vsekakor želi mir. Ob povratku v Pulj pa je bil celo že prepričan, da ni res, da bi se Egipčani znova oborožcvali ( s češkim orožjem)...
Tako je vse govorjenje o miru ob prvi praktični preizkušnji iz padlo kot golo govorjenje in nič več. Ko so titovci spoznali,kako ostro so nasprotja in sovraštvo med Arabci in Izraelci in kako zamo tan spor, so se izognili nerodnemu vprašanju in začeli kriviti tuje sile za napetost na Bližnjem Vzhodu. V tem smislü pišejo sedaj v do mačih časopisih. Najlažje je zvračati krivdo na nekoga drugega, ne da bi razložil zakaj. A vsak strel na nemirnih mejah Izraela,v Arab ski puščavi, v pasu Gaze ali v pustinji Negev, bo oznarijal polomijo in praznoto titovske svetovne politike.
OBRAČUNSKO POROČILO VSOCIALNEGA SKLADA" ZA LETO 1955»
1)	Pomoč je bila poslana gg.N.G.( Graz) v vrednosti L 2.0.0, E.V.(Grez) L 2.0.0 ter sledečim v taborišču Valka (Nüremberg): A.in V,š 14/2, J", in J.G. 14/2, M. in L.Š. 14/2, J.in E.S. 14/2.
2)	Na pošti se je izgubila pošiljka za U.K.(Rid,Avstrija) v vredno = sti 11/5.
3)	0srednj8. blagajna je imela dohodkov 28.2.6, izdatkov 19«5.0. Sta= nje koncem 1955. je bilo L 8.17.6. Pri izdatkih je odpadlo na pošto 7/3» izgubo pošiljke 11/5, denarne prenose 14/3 (ki so vsi kriti pod dohodki), darilne pošiljke L 6.16.8 in na prenos denarja poverjeni= ku v Avstrijo L 10.15.5.
4)	Poverjeništvo sklada v Avstriji je imelo dohodkov S^h. 777»01,iz= datkov Sch. 330.05 (omenjeni pod t„3.)Stanje imovine ^e Sch,446.96. kar predstavlja L 6.4.8.
5)	Celokupno imetje Socialnega sklada je bilo 31.XII,1955 L 15.2.2.
Turisti,ki bodo potovali v Jugo Letošnji občni zbor Bobrodelne slavijo,bodo odslej prejeli za en ga združenja svob,državljanov Ju dolar 400 din( namesto 300) odn.za goslavije bo lO.fbr. ob 19.30 v en funt 1120 din (namesto 840«-) Allied Circlu, 46 Green St. London Wl.
ZBORNIK 1956
"Zbornik Svobodne Slovenije" postaja vsako leto vsebinsko preveč obšir= na knjiga, da bi jo mogli oceniti naenkrat. Tudi je v njem precej strokovno pisanih člankov, s katerimi se naj pač bavijo v ločenih kritičnih ocenah bolj poklicani od mene. Edino, kar je mogoče povedati v vsebinsko odmerjenem član ku, je nekak splošen pregled in vtis.
Kot vsako leto začenja z besedo tudi to pot dr.Miha Krek. Prav je sto = ril, ko je opozoril na soglasje velikih sil, da s silo ne bodo rušile držav= nih meja in ne spreminjale vladajočih sistemov in režimov. To moramo imeti vedno pred očmi, kadarkoli razpravljamo o slovenskem in jugoslovanskem vpra= šanju v svetovni politiki. Na mestu je tudi njegovo trdno zaupanje, da je pro tinaraven komunizem v redu življenja nemogoč kot stalen pojav. Manj preprič= Ijiv pa je zaključek članka, češ da. "negujmo vse vrste lepe vzajemnosti". Ali ne bi bil čas, da tak poziv naslovi slednjič dr.Krek tudi nase? Skoda je še, da je bil ta njegov uvodnik izdelan pred oktobrsko konferenco v Ženevi. Pi = san je pod vtisom prve konference in ima tako mes torna preuranjene zaključ ke, da, celo prelahkotne napovedi (češ, da se bodo odslej izrazitejše upira=' le komunistični ideologiji le zasebne verske in kulturne organizacije, pa tu di namigovanje, češ, da bodo komunisti nekaznovano podjarmili s partizanski= mi gibanji nove predele sveta).
Škofa dr.Rožmana prevzemajo neke nejasne slutnje, ki ,so lahko napoved hudih časov ali pa le opomin, naj bomo vedno pripravljeni. Z izrekom iz sv. pisma dopoveduje, da so na svetu bili vedno dobri in slabi ljudje, da so lju dje odgovorni za stanje časovnih razmer. Časi bodo boljši, če bo več in več ljudi živelo po duhu evangelija. Kajti samo Kristusov nauk lahko popolnoma iz premeni časovno podobo. Zato opozarja ob svojih slutnjah, da se držimo res = ničnih in pravih načel. Poleg železne volje je seveda potrebna tudi božja mi lost,
Mimo nove slovenske cerkve v Torontu in slovenskega semenišča v Argenti ni pridemo do dr.Krekove temeljite in dokumentirane razprave o konferenci v Jalti. Iz nje spet vidimo, da so odločevale v poglavitni meri dejanske razme re : partizani so v glavnem oovladali osvobojene predele Jugoslavije. V tem pri kazu omenja avtor, da je bilo vse britansko-sovjetsko manevriranje tajno.'Boi vali so vse podrobnosti ne le pred javnostjo, ampak prav posebno pred vsemi političnimi činitelji v emigraciji." Mislim, da so morali dr.Šubašiču ket pred sodniku kraljevske vlade dogodki vsaj v nekem pogledu biti le poznani, sicer ne bi mogel izpeljati svojega poslanstva pri Titu, o katerem je toliko govo= ra po dokumentih pred in med Jalto. Dr.Krek je dobro naredil, da je dokumen= tarično prikazal mednarodne činitelje, ki so odločili usodo Jugoslavije. Ko= liko so k temu prispevali domači činitelji v Jugoslaviji med vojno - naj bo= do to partizani ali nepartizani - jetudi že več ali manj znano, saj je bilo o tem že veliko razpravljano. Preostane tako dejansko samo še doba naših emi grantokih vlad, o kateri vse molči. In vendar sodba nad usodo Jugoslavije ne more biti točna niti ne popolna, dokler ne spoznamo tudi te strani. Kaj je 0= mogočilo, da je prišlo do Subašiča nesrečnega spomina? Dr.Krek bo storil ve= liko delo, če nam bo v prihodnjem Zborniku čim bolj dokumentarično prikazal razvoj od prve Simovičeve vlade do poslednje predšubašičevske.
Po 33 letih je ameriška vlada dovolila objavo dokumentov o dogodkih, ki so vodili do nesrečnega koroškega plebiscita. G.dr.Alojzij Kuhar je proučil te .dokumente in napisal odlično študijo, ki pokaže samovoljnost šefa ameri= ške študijske komisije (na Dunaju) prof.Coolidga; ta je prekoračil svoj delo krog, celo proti naknadnemu navodilu ameriške delegacije na pariški mirovni konferenci, in s svojimi pomočniki ustanovil razmejitveno komisijo (za pre = mirje), ki jevpredložila kot začasno mejo med avstx'ijskimi Nemci in Slovenci - Karavanke. Čeprav sicer ta razmejitev ni dobila uradne zaslombe, je vendar odločilno vplivala na bodoče dogodke’. .Amerikanci so namreč sprva nameravali razmejiti oba nasprotnika po reki Dravi. To idejo so opustili v korist konč= ne rešitve, - preko plebiscita, - da pripade vsa Koroška Avstriji. Ti na no= vo objavljeni dokumenti naj bi bili proučeni od naših zgodovinarjev, da ugo=
tovijo, v koliko je dosedanja sodba o tisti dobi pristranska odnosno nepopol= na.
Objavljeno je dalje neko neznano pismo pok.Narte ja Velikonje, iz katere= ga se zrcali njegov odnos do komunizma. Njegovi pogledi so cesto mistični,kot sam pravi. Držal se je navodila dr.Ujčiča: "Reducirajte vsako dejanje na p»e= prosto besedilo božje zapovedi: "Ne ubijaj!"' Pismo potrjuje, kot poudarja sin dr.Jože, da je Narte Velikonja dal svoje življenja za krščansko prepričanje.
Sociolog dr.Ahčin razpravlja zanimivo o katoličanih in sodobni civiliza= ciji. Tudi letos piše Anica Kraljeva: o vzgoji v družini. Ob koncu kliče du = hovnike in filozofe, naj razpravljajo o razvoju osebnosti v družini. Moj vtis je, da bi se prav lahko ona sama lotila tega vprašanja, ker kaže zanj smiselin veselje.
Velik del zbornika je posvečen pripovedništvu in poeziji, gorništvu i n razpravam o razmerah v emigraciji (tudi o gospodarskem položaju Slovencev v An gliji). "Pregled gospodarstva LR Slovenije od 19^5-55" terja posebno kritično oceno.
Marijan Marolt je izdelal pregled "Slovenskih likovnih umetnikov v izse= Ijenstvu". Uporabno dopolnilo lanskoletni Debeljakovi "Panorami" leposlovcev. Ta je letos dopolnjena s študijo o pisatelju Karlu Mauserju,
Za člankom o Trstu in o Koroški pridemo do naših ranjkih. Bogumil Remec in polkovnik Vauhnik sta gotovo najpomembnejša. 0 obeh bodo še pisali in raz= pravljali - bila sta preveč pomembni osebi v naši sredini, da bi bilo že vse povedano.
Od vsega ostalega naj še posebej omenim "Knjižno setev slovenske politič ne emigracije". Lep prikaz seveda še ni popolen in je hvalevredno, da ga bo Zbornik dopolnjeval v naslednjih letih.
Kot je nemogoče, da bi se vsak bralec v celoti strinjal z vso vsebino,je vendar Zbornik zelo pomemben činitelj v naši emigraciji: posreduje misli i n vzbuja razmišljanje, razpravo. Naj bi poleg pouka in razvedrila to poslanstvo vršil tudi v bodoče!
(Cena Zborniku v Angliji je en funt in ga je mogoče kupiti v "Našen domu',' 62, Offley Rd., London, S.W.9.)	T
GENERALI PRVE JUGOSLAVIJE Ugovor
(V l80.štev. smo objavili članek g.P.St. o generalih predvojne Jugoslavi je. Spodaj je odgovor na omenjeni članek.
Trditve in zaključki v tem ali onem primeru predstavljajo seveda mnenje avtorjev. Pripomnili bi le, kar zadeva "totalitaristično prakso nekaterih do= pisnikov v KT", da nam avtor prvega članka ni poznan niti kot totalitarec ni= ti da bi se namerno posluževal "totalitaristične prakse". Članek pa smo obja= vili prav zaradi spornosti predmeta, ker more samo izmenjava misli razčistiti stvar. Tega pravila se že dolgo držimo in zato tudi radi objavljamo spodnji u= govor. Ur.KT.)
Članek g.P.St. o generalih prve Jugoslavije je klasičen primer demago= gije. Ker je pisec črpal informacije iz ISKRE, glasila totalitarne skupine "ZBOR" (1jotičevcev), je tudi poln nesmisla, protislovij in netočnosti.
Na prvi pogled izgleda, da kažejo številke objavljene v ISKRI podobo pr a vega stanja. Toda statistični podatki so bili s strani totalitarcev vedno obr njeni tako, da so bili v njihovo korist. Tako navaja n.pr. ISKRA med generali
vsaj dva "generala", ki sta.postala "srbska" generalapod okupacijo in z dovo = Ijenjem okupatorja (Mušicki in Jonič). Ljotičevci so oba uvrstili v "jugoslo = vansko generaliteto". Nadalje: trditev g.P.St., "da po našem zloBlü öd ©köll 200 generalov ni bilo niti enega, ki bi poskušal organizirati kak aktivni od-= por proti okupatorju", je netočna. Samo v Srbiji vem za dva generala: MirOsla= va Trifunoviča in Ljubo Novakoviča. Prvi je takoj spočetka podredil mlajšemu (polkovniku Mihajloviču), ker je bil ta sposobnejši in boljši organizator. Dru gega pa so ubili njegovi lastni ljudje, ker se ni hotel podrediti MihajlovlČU. Že samo ta dva primera jasno kažeta objektivnost odn. poznanje dejanskega sta= nja g.P.St.
Kar pa je nedvomno še važnejše, pa je dejstvo, da je skrajni čas, da se v KT preneha s totalitaristično prakso nekaterih dopisnikov, ki mečejo cele sku= pine ljudi v en koš samo zato, ker so ti ljudje ali vsi Židje ali pa vsi črn= ci, odnosno vsi Hrvati, Srbi, generali, politiki, itd. G.P.St., kot je to na= vada pri totalitarcih, napada eno skupino, "generaliteto", kot da bi to bila e= na sama oseba. Ne jemlje v poštev, da se nahajajo v vsaki skupini pošteni lju= dje in lurqje, pametni in osli, s karakterjem in brez njega.
Ko totalitarna ISKRA piše, da se je vrnilo iz vojnega ujetništva k Titu 78 generalov, izgleda kot da so bili vsi ti ljudje komunisti, izdajalci "prise ge" itd. Nekaj generalov je bilo nedvomno naklonjeno komunizmu, kot n.pr. zad= nji jugoslovanski minister v Londonu (postavljen od Tita iz ujetništva), gene= ral Ristič, ki je imel za časa vojne dva sinova pri Titu. Toda veliko število generalov, ki so se vrnili v Jugoslavijo takoj po vojni, je spadalo med one,ki so že pred vojno bili nasprotni dvorski diktaturi, splošni korupciji, itd., in ki so verjeli, da bo nova Jugoslavija zares demokratična. Ti so se nedvomno zrno tili kot so se zmotili tudi mnogi izkušeni politiki, ki bi morali vedeti bolje. 0 tem, seveda, ISKRA noče pisati, ker so bili ljotičevci vedno za "dvorsko dik taturo" (z njimi kot glavnimi faktorji - seveda), kar je pač osnova njihove "i deologije". Toda večina teh, ki so se vrnili, se sestoji iz starih, bolanih in senilnih ljudi. Nekateri so se nedavno vrnili samo zato, ker slutijo svojo smrt in žele položiti svoje kosti v domačo zemljo. To, da so ob svojem prihodu v Ju goslavijo dajali izjave v korist Tita, je brez pomena, ker so se zavedali, da to ne bo imelo nikakega vpliva na emigracijo, niti ne na svetovno javno mnenje ali pa na narod doma. S tem niso pljunili na svojo slavno preteklost, katero so si ustvarili v svojih mlajših letih telesno in duševno zdravi. Edino zado = voljstvo, ki ga še morejo imeti ob koncu svojega življenja je, da bodo pokopa= ni v svoji domovini, katero so mnogi med njimi nedvomno iskreno ljubili.
Končni zaključki g.P.St. so brez vrednosti, ako ne predpostavljamo najvaž nejšo stvar - da bo namreč bodoča Jugoslavija resnično demokratska dežela. Če g.P.St. dobro premisli, bo ugotovil, da izpolnjuje^vojska v vsaki komunistični deželi pogoje, katere meni, da so nujno potrebni. Ge Jugoslavija ni demokratič na država, potem je popolnoma vseeno (za demokrate), ali vlada v njej komuni = stična, militaristična, klerikalna, dvorna, ali kaka druga diktatura. V tem slu čaju je vsak puČ, oficirski ali kogarkoli drugega, ki poruši tako diktaturo,ne le potreben marveč tudi pozdravljen. Tak puč proti "dvorski diktaturi" je pred stavijal puč 27.marca. A nesreče, ki so mu sledile, so bile posledice dvorske diktature ne pa puča.	V.F.
RAZGOVOR S SLOVENSKIM GOSPODARSTVENIKOM (Od našega dopisnika iz Trsta)
Razgovarjal sem z g.X, slovenskim gospodarstvenikom v LR Sloveniji, kate= nega poznam že dolga leta. Ker g.X. ni komunist, niti ne član partije, kar so postali mnogi po vojni in oportunizma, smatraj, da predstavlja oni del sloven = ske inteligence, ki raste med dvema političnima slojema: socialističnim in re= akcionarnim; da uporabim komunistično frazeologijo. Kar pa me je vseeno presenetilo, je bila njegova izjava, da ne obsoja komunističnega režima. G.X.smatra, da je samo revolucija, ki je vrgla na površje komunistični režim, mogla izpre= meniti predvojni položaj. Pokvarjenost strank in njenih voditeljev je zadušila socialno zakonodajo, ki je bila v Jugoslaviji med najmodernejšimi - kar jih je imela Evropa na papirju. Danes se po njegovem mišljenju Zapad socializira, ker ne mara komunizma odn. se boji nasilja, ki spremlja komunistično socialno revo
Lucijo. To nasilje je bilo za Zapad najbolj očividno med vojno in takoj po voj ni v Jugoslaviji, kar je bilo za Zapad odličen nauk. Toda predno je kapitali = stični Zapad dobil svojo lekcijo, je morala Jugoslavija postati žrtveni kozlič, pri čemer je izgubilo življenje skoro dva milijona ljudi, da ne govorimo o ško di, ki je bila prizadeta narodnemu imetju.
G.X.nima ničesar proti komunizmu, ako bi partijski voditelji in za njimi vsi člani partije sprovajali v delo ono, kar jim komunistični nauk narekuje, a ne le ono, kar jim je osebno po godu, namerno pozabljajoč na ono, kar se tiče njih samih. Največja tragedija za slovensko gospodarstvo je v tem, da se ne po skuša vpeljati nek gotov^gospodarski sistem in tega izpopolnjevati, ampak se si stemi stalno menjujejo, čim se uvede nov sistem in se v prvih nekaj mesecih po kažejo njegove slabosti, se že hiti misliti o novem sistemu. In tako se zgodi, da se koncem leta, ko se je novi sistem že nekako upeljal in so se napake pri= čele popravljati, uvede znova nekaj docela drugega, kar postavi vse skupaj na glavo in ustvari zmedo v poslovanju, da o kakem razvoju sploh ni misliti. To u= stvarja tako negotovost, da si podjetja ne upajo delati dalekosežnih načrtov, ampak životarijo iz tedna v teden in meseca v mesec. Pri tem je jasno, da seu= stvarja še več zmede z izpreminjanjem vodstev podjetij, kot da bi ta vodstva bi la odgovorna za slab napredek in slabo finančno stanje. G.X. se strinja, da je za vodenje gospodarstva potrebno ljudi, ki bodo izdelovali načrte v skladu z go spodarskimi zakoni in ne izključno odn. prvenstveno političnimi. V tem pogledu se sedaj stanje boljša odnosno vsaj preiskuje. Režim ima to dobro lastnost, da napake priznava, kar pa seveda ni dovolj.
Ta negotovost je tudi vzrok, da si ljudje ne upajo hraniti denarja. Vred= nost denarja se stalno izpreminja in prihranki predstavljajo majhno varnost za bodočnost. Slaba štednja niža finančno moč bank, ki tako nimajo na razpolago dovolj denarja za izstavljanje posojil .gospodarskim podjetjem. Po drugi stra= ni pa je ta nestabilnost tudi vzrok mnogim nepravilnostim v knjigovodstvu in poslovanju podjetij navznoter in navzven. Slabe izkušnje s centralizacijo v go spodarstvu so vodile v liberalizacijo, kar ni bilo slabo. Nevarnost pa sedaj ob stoja, da je liberalizacija zašla v tako skrajnost, da bo vlada spet zašla na pot centraliziranja v upanju, da izboljša poslovanje gospodarskih podjetij.
Tujih podjetij v Jugoslaviji ni, kot ne njihovih podružnic, o katerih se je nekaj slišalo. Pač pa obstojajo predstavništva tujih družb, ki so v rokah do mačih podjetij. Na: ta način pride narodna banka do tujxh valut, katerih zelo pri manjkuje. Čeprav se sedaj zamenjujejo dolarji in angleški funti za dvojno urad no ceno, še vedno ni pravega odnosa med dinarjem in temi valutami. Tudi 2.000 dinarjev ne bi kupilo isto, kar more kupiti en angleški funt.
Kmet je gospod, toda pojavlja se nov problem z razširjevanjem industrije. Tovarne potrebujejo delavcev in podeželje je zaenkrat vir delavne sile. To pa dovaja do stanja, ko podeželski sinovi	raje gredo v tovarne	in	mesta kot pa	da
bi ostali v poljedeljstvu. Danes je že	nešteto slučajev, ko	očetje nimajo komu
zapustite svoje zemlje. Zato se morajo	oblasti sedaj baviti	še	s problemom,	ka
ko spraviti delavce nazaj na polja, ki	ostajajo neobdelana.
Govoreč o emigraciji, mi je g.X.povedal, da je v glavnem prevladalo mišlje nje, da je nepotrebno zadržavti svojce emigrantov, da se združijo s svojimi v begunstvu. Bilo je mnogo razpravljanja o tem med člani in v odborih komunistič ne partije. Medtem ko so nekateri trmasto vztrajali v svoji zagrizenosti,so dru gi trdili, da se more država in režim najhitreje otresti klic nezadovoljstva in godrnjanja, ako dopusti, da se družine združijo s svojimi očeti v tujini. Nata način se more država znebiti tudi gospodarskega bremena, ki take družine pred= stavljajo, pa tudi ostankov reakcije doma.
VELEZLOČINEC TITO IN TELEVIZIJA
10.decembra je BBC prikazal v svojem televizijskem programu prvo dejanje igre pod naslovom ''Anabeline dogodivščine'1. Glavna oseba tega dejanja je nek An glež, katerega mati je Srbkinja, in ki se nahaja v Franciji, da pripravi zlom komunističnega režima v Jugoslaviji in vzpostavitev posebne srbske države.Igra prikazuje sestanek zarotnikov, katerega otvori eden izmed njih z besedami:"Skli cal sem ta sestanek, ker sem prejel izredno važne novice. Nameravani obisk ve= lezločinca Tita v Užicah se bo vršil dva tedna pred napovedanim dnem. Naši na= črti, da ga ubijemo ob tej priliki, se morajo izpremeniti skladno s tem."- 17. decembra, pri ponovitvi dejanja, so te besede odpadle.Titova ambasada je pro= testirala pri BBC-ju, češ, da bi gledalci to mogli "napačno razumeti"...