371 Dopisi. Iz Zagreba 10. nov. 0 — Pozimski večeri poda-vajo nam obilneje duševne hrane, kakor poletni vroči dnevi. Društvo kazalištno igra vsaki teden štirikrat, in sicer: v nedeljo, torek, četrtek in saboto. Od 4. oktobra pričenši smo že vidili 20 gledišnih iger na odru domačem. To naznanjam zategadel, ker prihajajo pogosto Slovenci v Zagreb, pa se primeri marsikteremu, da ne pride o pravem dnevu. Kdor obišče Zagreb, naj nikar ne zamudi iti v gledišče pogledat; naši igravci so bolj izurjeni kakor mnogi drugi po velikih mestih cesarstva. Celo društvo šteje zdaj 28 članov, kterim je ravnatelj gosp. Freudenreich. Ako je gledišče včasih precej prazno, vzrok temu se ne sme pripisovati (kar se večkrat dogadja) igravcem, temveč nehajnosti občinstva, ki ne ve dostojno ceniti svojega domačega zavoda. Včasih so se izgovarjale gospe, da ne grejo rade v hrvaški teater zategadel, ker so ulice pretemne; zdaj jim je pokazila izgovor plinova osvečava, ki se je o vseh Svetih prvikrat prav jasno zasvetila po Zagrebu. — Se v tem mescu bomo imeli v Zagrebu dva koncerta ; prvega bo osnoval deželni glasbeni zavod o sv. Cecilii v ^dvorani", drugega pa pevsko društvo „Kolo" v streljani. „Kolo" si je letos pomoglo, ker so tukajšnji gospodje pravniki zaključili ga krepko podpirati. Bili so namreč dozdaj razkosani pravniki na dve strani; nekaj jih je bilo v glasbenem zavodu, nekaj v „Kolu". Ker so pa vidili, da je med društveniki glasbenega zavoda dosti takih, ki se ne sramujejo popevati po krčmah nemških pesem, so se preselili k domorodnemu društvu ,,Kolu", kar je na vsako stran hvalevredno. Pravnikov ima kr. akademija 60 iz vseh krajev Jugoslavije. Slovencev je med njimi samo 5 in sicer trije so iz Štajerske, eden iz Kranjske, eden pa iz Gorice. Iz Maribora 15. listop. —s— Spodobi se objaviti račun za svečanost tisočletnice ss. Cirila in Metoda, ki se je v čitavnici priobčil pri shodu dne 8. listopada; kajti ne dohaja samo udom domače čitavnice, ampak vsem onim, kteri so se s prispevki udeležili in kterim se ima čitavnica dostojno zahvaliti. Znašajo pa dohodki 982 gold. 27 kr. in troški 983 gold. 15 kr. Položen je ta račun za 14 dni na mizo čitavnično v razgled. — Ondašnja beseda je bila obilno obiskovana in jako živahna. Pevci iz Frauheima so pomnožili domači zbor in domoljubna gospa je s svojim ljubeznjivim glasom in umetnim pevanjem navdušila —• ali, da prav rečem, zavnela in očarala vse društvo. Novi tečaj naše čitavnice — bila je ta dan posebno okinčana z grbi in zastavami deželskimi vseh avstrijanskih Slovanov — načel je kot govornik predsednik sam in s primerno besedo opominjal je k vzajemni delavnosti vseh stanov za omiko in napredek naroda našega. Po besedi se je, kakor navada slovenska donaša, napivalo , pevalo in mladi svet se je sukal. Prihodnja beseda 22. t. m. Iz Celja. L — Srečo dobro, čitavnica celjska! prav dobro napreduješ; le tako naprej ! Da si se iz predmestja v mesto, in sicer na tako lep prostor ravno pri kolodvoru preselila in si tudi prav lepo in prostorno stanovanje izbrala, in vstregla nam vsem, ki te tako radi obiskujemo in se ondi po domače zabavljamo, veselimo in izobražujemo. Res da, poslednja beseda v nedeljo 8. t. m. bila je lepa, vesela in zanimiva, da bi boljša biti ne mogla. Krasno okinčane in lepo razsvit-ljene sobe; mnogobrojna množica častitih gostov, da je skoraj , ali pa v resnici bilo pretesno ; iskreni vvodni govor g. predstojnika čitavnice naše; preblag in krasen venec gospa in gospodičin, da še nobenkrat tako ; živahni ples v pošteni veselici; premili glasovi domačih pesem, in pa jako jako izurjena mestna godba pod vodstvom vrlega glasovodja g. A. Cinauerja, ktera je med drugim prelepo po njem za glasbo iz slovanskih pesem sostavljeno kvadrilo in „čitavnično polko" med gromo-vitim ploskanjem res izvrstno igrala: vse to nam je pripravilo večer, kterega se bo daljni Lučan, Ljubenčan in Mozirčan, kterih je res bilo obilo prišlo, kakor tudi Spodnjosavinčan in vsakter domačih ali vnanjih gostov radostno se spominjal, dokler bodo čitavnice Slovence k zabavam in narodnim veselicam vabile. Pa ne le samo, da čitavnica naša, v tem obziru, hvala Bogu, na- I preduje, množi se tudi društvo prav veselo, kar je njej v materij alni, udom pa še bolj v duševni prid. — Toraj še enkrat: Srečo dobro, čitavnica celjska, in pa uspešen napredek! Iz Slivnice poleg Celja 12. nov. = Namenil sem se Vam kaj dopisati; pa mi zelo težko spod rok gre, ker se pri nas malo tacega zgodi, da bi bilo vredno svetu naznaniti. Narod še se ziblje trdno v naročji Morfeja; a kdor pozna okoliščine, se temu ne bode čudil. Možje, kterih sveta dolžnost bi bila prosto ljudstvo podučevati in njegova ustavna prava čuvati, raje nemskutarijo, kakor se godi to tudi drugod. Poprejšnji učitelj bil je izvrsten mož v vsacem obziru in gotovo je eden prvih v labodski vladikovini; al mnogim je za petje več mar, kot za dobro podučevanje in izrejo svojih otrok ter pripravili so ga, da nas je zapustil, in sedanji? Sedanji — pa saj ni namen teh vrstic, da bi o teh zadevah pisal; tedaj povem le, da vitez Resingen se je odpovedal deželnemu poslanstvu in že 14. decembra bode v Celji nova volitev. Domorodni volivci! opominjam Vas, da se že sedaj za trdno pomenite, koga si mislite izbrati. Ne zabite, da je pred dvema letoma za vitezom Resingenom g. dr. Razlag, odvetnik v Brežcah, največ glasov dobil. Skrbite, da sedaj tega bistroumnega moža in gorečega rodoljuba ne prezrete , temveč, da izvolite tak nravni in stanovitni značaj, in prepričali se bodete, daje on popolnoma sposoben mož, ki hoče zagovarjati Vaše pravice tako srčno in temeljito, kakor g. Herman. Ne dajte se takim gosposkim kmetom ali drugim suknjičarjem v pest, ki Vam le obetajo, da bodo izpolnovali Vaše želje, ki se Vam po svojih govorih še celo prilizujejo, da so ponosni svojega kmečkega rodu, potem pa, ko bi imeli svoje obljube spolnovati, zabijo svojo borno bajtico, zabijo narodna prava ter stopijo v kolo protivnikov naših. Skušnja žalibog! to uči. Tedaj čujte! Podturnski Sokolec. v Iz slovenskega Stajarja. * — Slovenci posa-vinskihjužno-zapadnih okrajev! — pozor! — 14. december se bliža, za Vas važen , imeniten dan; kajti voliti Vam bo namesti gospod viteza Resingen-a, ki se je poslanstvu odpovedal, novega poslanca v šta-jarski deželni zbor. Pazite, skrbite, da bote junaškemu zagovorniku slovenskih pravic, visokospoštovanemu, nam vsem toliko priljubljenemu gosp. M. Hermanu dali vrednega tovarša na stran. In kdo bi bil zato bolj sposoben, kdo našega zaupanja bolj vreden, kakor tisti gospod, kteremu ste že zadnjič toliko zaupanja skazali bili, in kteri se ga bo tudi v prihodnje gotovo v vsem vrednega skazal; zato nasvetujemo in priporočamo našemu slovenskemu svetu slavno znanega gosp. doktorja Razlaga, pravdnika v Brežcah. Možje, volivci! nikarte prezreti tega. Volite enomiselno, pametno, zdatno, in ne raztrosite glasov svojih v lastno svojo škodo!*) Z Bogom! Dober uspeh 14. decembra! V Trstu 13. nov. ^ — Po dolgem mrtvila smo imeli 7. t. m. jako vesel večer: bila je beseda v naši čitavnici. Društveni pevci so peli 7 raznih slovanskih pesem, vse prav izvrstno : gospodičina Hudovernikova, znana vrla umetnica, nas je razveselila z dvema slovenskima in eno laško pesmijo , in nek gospod je izvrstno govoril Preširnovo: „Prva ljubezen". Zopet se je po- *) Zato g. dopisnik, pa tudi drugi priporočani gospod iz Celja ne bota zamerila, da ,,Novice" za zdaj edinega gosp. dr. Razlaga priporočajo, kajti priporočilo Še druzega gospoda razcepi glasove lahko tako, da ,,inter duos litigantes", ki bi vam bila oba po volji, „tertius gaudet" , ki bi vam morebiti ne bil vsec. „Novice", priporočaje gospoda dr. Razlaga, trdijo tedaj le zopet to, kar so trdile že poprej, in tega jim nihče ne more v krivico šteti. Vred. 372 373 kazalo, da imamo za besede dosti moči, in da bi jih lahko večkrat imeli, ako bi le hotli. Sešlo se je k besedi dosti poslušavcev in poslušavk, le odbornikov, kakor je to že navadno, bilo je malo. — Kar je pisal „No-vicam" dopisnik iz Barkole zastran navdušenja za slovenstvo v tržaški okolici, vse to je čista resnica. Videl sem to sam preteklo nedeljo pri sv. Ivanu. Prišlo je bilo tje mnogo tržaških Slovanov s slovansko zastavo, in ko sedejo na travniku okoli dolzih miz ter začno prepevati, kar nagloma prigrme tamošnji pevci kričeči: „2ivili! Slava!" ter posedejo krog bližnjih miz. Zapojo potem mnogo pesem iz vseh slovanskih narečij, nektere take, da jih še nikjer nismo slišali tako izvrstno, da so strmeli vsi poslušavci. Ko se je stemnilo, začno pokati po zraku rakete med živim petjem, navdušenost pa je vrha dokipela, ko Tržačani podare omenjenim pevcem slovensko zastavo. Vse to priča, da se narodna zavest v naši okolici krepko budi, če tudi je mestno naše svetovavstvo nikakor ne podpira. — Mestna gimnazija ima nekoliko več učencev od državne; slovenščina se pa vendar le na državni uči; to priča, koliko so naši Slovenci mestnemu svetovavstvu mar. Naši Slovenci morejo, kakor Lahi, plačevati za vsa mnogobrojna laška učilišča, gledišča, sprehajališča, mestno svečavo, mestni tlak in za sto druzih reči, od kterih nimajo ni-kake koristi, zato pa tudi ni čudo, da so nekteri prošnjo vložili, da bi se odcepili od mesta, ker o ravnopravnosti neče naše mestno svetovavstvo nič vediti. — H koncu še to-le smešnico, al ne izmišljeno, ampak resnično: V neko kavano hodi nek možec, ki vsaki dan prebere „Presse" od konca do kraja. Po naključbi mu pride v roko ,,Politik" ; misleč, daje ,,Presse"; preberejo od konca do kraja, ter večkrat z glavo pokima, da mu je všeč. Ko prebere, vpraša ga sosed, kako mu je kaj všeč. „Wirklich sehr gut" — odgovori možec, obrne list, pa pri tem se mu zasveti napis: „Politik". ,,Ver-flucht! hab' immer geglaubt, ich les' die Press' und les' die veriluchte Politik" — zakriči ter jo vrže na mizo. S Pivke 18. nov. ,,Novice" so svoj čas tudi povedale, da gredo zemljišča postojnske cesarske graj-ščine na prodaj. Prva dražba je bila 15. do 18. julija za njive, senožeti, pašnike in ribštvo poleg Postojne, Landola, Trnja in Košane. O tej priložnosti si je postojnska srenja pridobila nektere lepe posesti, ves Sovič (ali goro s starim gradom), zraven dva travnika, enega s prav dobrim studencem, enega z malim drevoredom, kar bo trgu služilo v korist in v olepšanje. Tudi šola postojnska je dobila vrt za drevesno šolo, ki ga sta ji kupila šolski krajni nadzornik Andrej Gottsberger in še neki drug dobrotnik skupaj. Druga dražba je bila 10. do 12. novembra za gojzde pri Postojni in pri Ko-šani, zraven za ostale senožeti, pašnike in ribištva. Za gojzde ni nihče storil ponudbe, pa druge stvari so se večidel oddale. Pri tej priložnosti je zagorska srenja dobro naredila; kupila je velik pašnik, za kterega je bila že dolgo pravda z drugimi srenjami; zdaj je celi pašnik komaj en del tega veljal, kar je bila poprej pravda požrla. To je tudi pričevanje za resnico pregovora: „boljša drobna pogodba kot debela pravda". Zagorei, kterim gre za gojzd tesno, naj na svojih pašnikih skušajo tudi kaj drevja zarediti, in kmali si bodo opomogli. Iz Kranja 13. nov. x Naša gimnazija šteje letos v prvem razredu 32, v drugem 40, v tretjem 58, v četrtem 24 učencev, — skupaj 154, toraj 4 manj kot konec lanskega šolskega leta. Mislili smo, da nam jih bodo letos več poslali iz Ljubljane, da ondi ne bojo tako na tesnem; al motili smo se. — Skušnja z očiščenim kamnovcem (petroleum) naše mesto ponoči razsvetliti, se je dobro obnesla; za to želimo, da bi se kmali vse mestne svetil- nice za to svečavo napravile, ker ne le, da imamo, česar smo že davno želeli, več svetlobe ponoči, je ta svečava tudi ceneja. Želeli bi pač še marsikaj koristnega, da bi nam napravili naši mestni očetje; al zavoljo velicih stroškov, ki jih je naše mesto o napravi gimnazije, vodnjaka itd. zadnje leto imelo, in zavoljo majhnih dohodkov, ki jih ima, bomo že morali še potrpeti s tem, kar imamo. Tudi Rim ni bil sezidan v enem dnevu. Sanjalo se je unidan nekemu dopisniku v ,,Laib. Ztg." od j,zvezdnega drevoreda", ki naj bi se v sredi mesta napravil na ,,Podrtini" in „pred farovžem"; al pre-modri Natan ni pomislil, da naše mesto ima blezo da največe sejme na Kranjskem, da tedaj v tržnih dnevih potrebuje veliko prostora, pa če bi tudi tacih sejmov ne bilo, da na mesticu, kjer bi komaj kakih 10 divjih kostanjev dosti prostora imeli, bi se le polži sprehajati mogli. — Naša čitavnica veselo napreduje; število družnikov se vedno množi, kar nam je vesel dokaz, da se čedalje bolj zgubljajo vraže, ktere imajo nekteri gospodje o čitavnicah. Zadnja beseda je bila prav zanimiva ; s posebno hvalo je bila sprejeta deklamacija iskrenega domorodca gospod Dragotina Peca, ki je govoril „stari in novi duh" od Vilharja; tudi slavnoznani skladatelj „Naprej-a" in drugih slovenskih pesem gosp. Davorin Jenko je veselici ^dodal mično cvetlico; igral je izvrstno na glasoviru. Cez zimo misli čitavnica napraviti vsako nedeljo kratkočasno večernico, pri kteri se bo deklamovalo, pelo ali to ali uno na glasoviru igralo itd. — Prihodnji mesec bomo s besedo obhajali v čitavnici rojstveni dan neumrlega pesnika dr. Pre-šern-a, kterega truplo pri nas počiva. Pevski zbor uči zdaj gosp. učitelj P. Cebin; nadjati se je, da pod njegovim vodstvom bodo naši gospodje pevci vrlo napre-dovali ter nam napravili še marsiktero veselo uro. Iz Ljubljane. — Sejm v pondeljek ni bil dober; prišlo je le malo ljudi, ker je vreme bilo pregrdo. — Včeraj je bil zastran više realke v Ljubljani zbor deželnega odbora, v kterega so bili povabljeni mestni župan, trije mestni odborniki, c. kr. ravnatelj realke in c. kr. inženir. Pretehtovalo se je od vseh strani vprašanje: kam naj se dene realka, se ve da vsa skupaj. Sklenjeno ni bilo še nič gotovega. — Zbornica ljubljanskih pravnikov (advokatov) je namesti umrlega dr. Kavčiča za predsednika svojega izvolila občespoštovanega gosp. dr. Raka. — C. kr. deželna nadsodnija v Gradcu je pri razpisu po smrti dr. Kavčiča izpraznjene advokacije v Ljubljani od 27. dneva u. m. odločno rekla, da se s znanjem slovenskega jezika mora še posebno izkazati, kdor prosi za to advokacijo. Svesti smo si, da bode slavna nadsodnija tudi le po pravičnem tem pravilu službo oddala takemu, ki temeljito izkaže te lastnosti, ktere potrebuje advokat kot svetovavec in zagovornik našega ljudstva. — Velika čast je došla g. dr. Etbinu Costa-tu, da ga je slavna družba natoroznancev, Leopold o-K a-relnova, izvolila za svojega uda. Ta družba, ktera ne izvoluje samo natoroznancev za svoje ude, temuč tudi druge učene može, ima za svoje geslo prislovico „Nunquam otiocus" (nikdar len), — pač primerna pri-slovica neutrudljivemu gosp. doktorju. — Nek ljubljansk trgovec je prejel po pošti te dni iz Trsta od ondašnje eskomptne banke pismo, v kterem je namesti zaznamovanih5000 fl. bil snopič Časnikov. Spoznali so brž na naši pošti, da je pismo odpečateno in potem le zalepljeno bilo. Ostro se preiskuje zdaj, kje in kdo je dnar vzel iz pisma. — Da sta glasoviti Dane in nek lašk duhoven, ki sta bila v jetnišnici na gradu, kmali zaporedoma umrla, je resnica; al tista govorica, ki se je? kakor je tudi 374 „Laib. Ztg." omenila, govorila sploh po mestu, da sta se zavdala po vžigavnih klinčkih, je zgolj izmišljena pravljica; umrla sta po bolezni navadno smrt, česar so se zdravniki po sekcii popolnoma prepričali. Res, kakor so „Novice" že unidan rekle, bi bilo prav čudno, po kteri poti da bi bila mogla priti do klinčkov, ker se ve, kako ostro se pazi vsaki hip na take jetnike. — Po sklepu odseka za besede in veselice bodo v ljubljanski čitavnici letošnjo zimo podučne in krat-kočasne veselice v nedeljo 22. dne t. m., potem decembra mesca: 6., 20. in 27., — januarja mesca: 10., 17. in 24., — februarja mesca: 2., 7. in 21., — marca mesca: 6. in 20., in pa 10. aprila; začetek je vsakrat ob osmi uri. Ta „zabavna pratika" se pošlje vsem udom, tukajšnim in unanjim, na dom, in če se o tem nič ne premeni, se ne bojo izdajale več posebne povabila.