lublanske
NOV
jann. fridr. egerja,
Ca--1--Bjfn ..i ass>
Srgda 7. d.
Nro. iu
JDunej 24. Profenza.
A/Tgftna gofpofka nareja pgkam tarifFo po shit* ni zgni, inu malinarjara en pravizhen do« bizhih sraven pufha. Al nekateri mlinarji fo vunder fe predersnili moko drashifhi prodajat 4 kakor poftavlena zena pele. Nih poshrgfhna do-bizhkova shela ih flepe dgla, de sa mehke po* korjenja nizh nemarajo * satorej fe osnani, de od perviga Sufheza naprej ima taKim fleparjam moka fama na febi, al pa njg zgna v' denarjih prozh vseta biti, ako fe podftopio zhes poftavo prodajat. Dunej 94, ProCeoza 1795.
FM«
F. M. Leutenant general Baron Kerpen je 13. Profenza is benedfkiga meftaBafsano na Du-nej pifal, s'kako veliko zhaftjo inu vefelam je tamkaj prejet bil. Sleherni foldat je od Bene-zhanov dobil sa pervi dan mgfa, vina inu raj-sha saftojn.
Lajhko.
Vifhi vodnik franzoske vojfke na lafhkim general Berthier je v' imeni Direktoria v' Parili fvetoval Zisalpinzam, fvojo vojfko U Papesho-veh deshel nasaj potggnit, inu s'Papesham lg-po perjasnoft imf ti, kakor je v* glihanji sa mir oblubleno.
Is Mailanda pifhejo, de med zifalpinio inu med Papesham ni nizh kriviga, vfe je perjasno. Zisalpinfki foldatje bi nebili fhli v' Papeshove mgfta, ako bi nebili od tih mgft na pomozh po-klizani bili, de fo pomagali mir ohranit, inu puntarje vgnati, katerim je v' betizo roprto, ne-pokoj po tih mgftih sazhgnat. Kakor hitro bode mir po mgftih fturjen, pojdejo nasaj.
Is Ferrare pifhejo , de zifalpinfki foldatje fo g- dan Profenza nasaj potegnili notri do mg-fta Pesaro.
Zisalpinfki moshje na dvoje vlgzhejo, eden pravi zherno, drugi bglo. Po deshalah je nepo-koj, inu velike smgfhnave.
Is Genove fe flifhi, de dva tavshenta fran-zosov ftrafhe dershita, de fe mir v' tira mgftt
ohra-
ohrani; fizer ozhe med Genovesarmi vfe V kolobar iti.
Ena truma franzoska vojfke je mogla v' O-tok Korfika poflana biti, sakaj tam dvoja kuga nadlego dgla; ena telgfna, druga puntarfka. Sa-volo telefne fe nepuftf noben Korsikanez v'lafh-ke brodove bres dolge Kontumazie; puntarfko kugo pa bode franzoska fabla vkrotfta.
V'Rimu fo vftrgleniga generala Dufot s* zhaftjo pokopali; fedaj bomo vidili, kaj franzosi k' timu porezhejo ; Papesh je nedolshen, je puntarje polovil; unajni poflaniki prizhajo , de Papesh ni kriv nad puntam inu fmertjo franzos« fciga generala. Papesh je prepovedal, nobenimu unajnimu rojaku nizh kriviga fturiti; tudi fo puft-ne norzhie preklizane ; ludem pa je osnaneno , moliti, fe k'Bogu oberniti, negovo jeso tolashit s' fpokornimi dglami. Kardinal Vikari je fkusi tri dni molitve pred Refhnira Telglam po vfch zerkvah imgii vkasal.
Kar je Benezhanov v'Rimfkim mgfc, fo vfi zefarfki pezhat inu snamine vunobgfili, inu fe sa frezhne Zefarjove podloshne s'vefelam imenujejo*
Franzoska.
Karfmois Parisazhakali, fmo svedeli. Rim-fkimu mgftu ena nadloga na glavo grede. Josef Bonaparte je pifal, kaj fe je njemu inu tovar-
fham
fham v' Rimu perm?rilo *, on je Visharjam v' Pariš toshil Rimze. Visharji fo fe med feboj posvetovali , inu fo jesni zhes to , kar fo rimfki punfarji fturili. Papesh je puftil franzosam ponudit vfe popolnim sadoftifturjenje, al franzo-si fe miflio hudo moshtuvati Vifhi general na Lafhkim Berthier je dobil povele, s vojfko v' Jlim iti; vojfka je she pred povelam pruti Rima mahala, inu fedaj she sna v'Pvimu biti, sa-kaj fred poprgjfhniga mgfeza Profenza je ftala dvanajfl. mil dalezh od poglavitniga mefta zgliga katolifntva. Neapolfki Kral fi neupa Papeshu pomagat, nezhe vrelo kafho pihat; ampak je raj-fhi fvojo mejo dobro saperel inu fe v' bran po-ftavil, ako bi hudo vreme pruti njemu vlgklo,
Minifter unajnih opravil v' Parlsu je odgovor dal Josefu Bonaparte, bef?de tiga odgovora ka-shejo togoto zhes PvimfKi dvor; franzosi bodo rimfk'h ludf predersnenje prav ojttro moshto-vali i on Bonaparte naj ima en malo poterplenje, de fe ta rgzh isp^Ie. Minifter hvali Josefa Bonaparte , de fe je prav obngfel, ferzhnoft fkasai inu je pametno fturil, kader je is Rima prozh potegnil,
Franzoski visharji inu fvetovavzi fo ludem slafti kupzam perporozhili, dofti denarjov pofo-dit sa vojfko zhes Anglese, Ludjg radi inu o-bilno vkup snafhajo denar, inu pofodilo bode v' kratkim polno.
Gene-
General Bonaparte fkoro sa nizh drugi ga nefkerbf, kakor sa perpravo na vojfko zhes An-glese. Sleherni dan fe s' morfkim miniftram pogovarja ; sraven pridejo vfi narbol fkufheni mor-fki offizirji na pogovor.
Franzosi fo pozhafi fedaj s'enim fedaj s'dru-jnir fklenili. Tukaj je sapif, s'kom inu kedaj fo mir dognali. V' ltti 1795. s'Tofkano v'Pa-risi devf j Svizhana. S'Hollandam v' mgfti Haag fhgfti veliki Travna ; S' Slipanio v' mgfti Basel ofemdvajfeti veliki Serpana. — Lgta 1796. s* Sardinio v'Pansu p^tnajfti Majnika; s' Neape-Jam v'Parisu defeti dan Kosaperfka ; s'Parmo v' Parisu defgti Lirtagnoja ; s' Virtembergam fedmi veliki Serpana; s'Baden v'Parisu dvajfeti inu drugi dan veliki Serpana. — Leta 179%. s' Pa- / pesham v'Tolentino devgtnajfti Svizhana ; s'Por--tugallam v'Parisu aeftti velikiga Serpana (ta mir je bil fhe Ig v' pretezhenim Grudni poter-jen) s' Efterajham v'Kampo Formido bliso Vidma v' Forlanii fedemnajHi dan Kosaperfka.
Sedaj fo franzosi fhe v' vojfki s'Anglio; s' Papesham fe je sazhelo fpet mgfhat; s' Shvajzaia fe nekaj kuha; s'Mofhkovitarjam, Turkam^Da. nemarkam inu Shvtdam ni bilo nizh neperjasno-fti. S',polnozhno Ameriko je nekaj malo saplede-niga, al to fe bo lahko poravnalo. Skoro imamo upanje , de bode slati mir fpgt perfhel na semlo prebivat.
h
P#
Po franzoskim je povfod dofti tolovajov na zgftah; fklep je fturjen, de taki tolovaji glavo sapadcjo,
Danemark•
Pretezheno l^to je fkusi nafhe morje fhlo okoli defft tavshent bark s' blagain vfake lorte kraleftvov; narvezh je bilo angleskeh, fhvedif-keh , danfkeh , inu Prajfoveh.
Lublana.
Nedglo zheterti dan tekozhiga m?feza fe je pelal general Bernadotte fkusi Lublano na Du-nej. On pride is lafhkiga, ker je bil per fvo-jih foldatih; je poftavlen sa franzoskiga Pofla-nika per nih Zefarfki Svitlofti na Duneju. Perfhel je v' Lublano ob trgh popoldne, llopil pod ftrgho per divjim moshi na Tergi; ni fhel nikamor, gre na tihim, je pozhival ene ure, pot-le vezhefjal, inu fhe pred polnozhjo dalaj pru_ ti Dnneju fe po pofhti pelal. Kader je pomladi s' vojfko lefem perfhel, je bil perjasen, pra-vizhen,inu sanefliv; satorej upamo, de bode vedel na Duneju l?po saftopnoft s'Zefarjam ohraniti.
Soldatje od general ftana inu generali fe zhedalaj bol od naf fpravlajo; eni gredejonaBc-ngdfko, drugi na Nemfhko. Dolti fe govori od vojfke , de bi fe snala fpgt impti; al m?nimo, de fo prasne bcffde, sato kgr fe mir zhedalaj bol terdi, inu poflaniki eden drugimu pofhilajo i kar jc snamine terdne perjasnofti.;
Mir dflat fo jgli v' Raftadtu fhfftnajfti dan Profenza. Franzosi miflio sa fe ohranit, kar je uni kraj Rajne; tedaj ngmfhki rajh pojde mozh-no na dvoje; s'kratkim bomo vezh svgdeli.
JSemJhko.
Vfi Firfhtje nemfhkiga rajha fo dali popolnim oblaft fvojim glihavzam v'Raftadtu, sglihat sa mir s'franzosam, kakor morejo; de bode le mir pofhten , pravizhen inu ftanoviten. Tudi Prajs je v'to pervolil.
Vmerli fo v* Lublant.
30.	dan Profenza.
Luzia Kaligarza, vedova, 67. 1. na predmeft-ji Nro. 11.
31.	dan.
Anton Hravat, malinar, 35. 1. na predmgftji Nro. 96.
Vilhelm Vanhnber, mojfter sa plgf, 63. 1. v'
Judovi gafi Nro. 23?. Andre Berda, foldat, 24. 1. na gradi. Joannes Gram, pomerkazh, 44. 1. na Brggi Nro. 336.
Od Brixenfke gofpofke v'Bl§di na Goren-fkim fe danasnanie: Anton Terpinz is vafiPub-no delesh fvojiga"ozhgta Antona je profil, de bi uplavze , ali dolshnike poklizali inu pobarali, al bi odi kaj dolga odpuftiti, al faj zhakat, de bi fe pozhafi na odloge plazhovali. Satorej bodo vfi negovi t^rjavzi na 14 dan fufheza poklizani, de naj ob devetih v' ti kanzlii na ta pogovor
vkup
vkup pridejo, inu fvoio mifel na protokol sa« piiat pufte. Bledfki grad 10. Profenza 1758.
Od Brixenfke Gofpofhe v Blgdu fo osnani, de naj vfi terjovzi po rankim Martinu Burja scmlaku v* Shelezhah inu po nega sheni Luzia v' ti Kanzlii vkup pridejo 26. Svizhana ob devetih sjutra, fvoje pravize fkashejo, inu terjanje isvishajo; fizer bode sapufheno prernoshenje ras-dgleno , inu delesham isrozheno. Blgdfki grad 9. Profenza 1798.
Od Brixenfke gofpofke v'Blgdu na Gor^n-fkim fe nasnanje da, de podloshnimu kaj-sharju Anshe Shupan ali Nazheft na Goruifliah je profto gofpodarftvo fvojiga premoshenja odv-sgto, inu sa negoviga ofkerbnika Jakob Stergar a-li Mathiovez tudi na Gorjulhah ftojezh poftav-len. Sleherni bode opomnen s* Anshetam Shupan nobeniga glihanja delati, ampak fe na ofkerbnika oberniti. Sraven fe dan poftavi na 28. Svizhana 1798 sjutro ob devetih v'ti Kanzlii, de fe bodo Nazheftovi dolgovi iszhiftili; tedaj imajo negovi terjavzi lefem fkup priditi, dolgove napov^dat *, fizer bode vfak fam fvoje fhkode kriv. Bledfki grad 22. Grudna 1797.
Od Brixenfke gofpofke v' Blgdi fe dan poftavi sa raslozhenje rankiga Ansheta Jgklar na Koprivniki na 3. Sufhza 1798. sjutra ob' devetih v' ti Kanzlii; katgri imajo kaj per nemu ifkat, naj pridejo fvoje pravize fkasat; fizer bode prernoshenje rasd^leno , inu delgfhara isrozheno, Bledfki grad Grudna 1797,