) Obnovljena izdaja - Leto XV. - štev. 40 (640) - Trst -15. novembra 1963 30 lir Soedlz. In abb. post. - Gruppo I Ob sestavljanju nove vlade Demokristjanska «poslovna» vlada, ki ji je načeloval poslanec Leo-je odstopila. Pravijo, da je dopolnila svoje poslanstvo. Ponovno smo se znašli približno tam, kjer smo bili preteklega maja. Razlika je le v tem, da se sedaj pogajajo za sestavo vlade levega centra, v kateri naj hi sodelovati tudi socialisti. Demokristjanski konservativci sc tudi tokrat ; avzcmajo, da bi še taprej obdržali oblast v svojih rokah. Tudi tokrat kažejo, da jih niso molilni rezultati z dne 28. aprila ničesar naučili. Zato nočejo upoštevati ticjanske stvarnosti in se na vso moč protivijo spoštovanju volje, ki so jo thilijoni italijanskih volivcev zelo jasno izrazili na aprilskih volitvah, bcmokristjansko konservativno vodstvo je prav v zadnjih dneh pokapalo ves svoj antikomunizem in vso protivnost slehernemu koraku v smcri napredka in razvoja, v smeri miru in koeksistence, v smeri demokracije in spoštovanja ljudske volje, ki je bila svobodno izražena. O položaju v Italiji je v teh dneh izčrpno razpravljalo tudi vodstvo KPI. Komunistična parlamentarna skupina je izdelala poseben dokument, v katerem podčrtava nujnost preokreta v italijanski notra-. nji in zunanji politiki ter naglaša, da soudeležba PSI v novi vladi lati h ko predstavlja prvi korak na poti sodelovanja med delavskim in katoliškim gibanjem le ako bo prišlo do odločnega preloma s preteklo-11 st jo demokristjanske politike ter do popolne odprave diskijiminac,:. 0 Dokument parlamentarcev KPI se. glasi : IVINANJA POLITIKA Italija mora voditi politiko miru. ^vrniti mora sodelovanje pri ka-ff?ri koli obliki atomskega oboroževanja in multilateralno atdmsko si-1 |o, ki je v načrtu. V duhu moskov-fl skega sporazuma sc mora zavzemati *a realizacijo postopne pomiritve in ;t’ razorožitve in v prvi vrsti za ustva- ritev neatomskih področij v osrčju Evrope in na Sredozemlju, ki zaje-I" rpajo države obeh blokov. Na poti Pomiritve je bistvenega pomena pri-Vnanje Ljudske republike Kitajske, h j en vstop v Organizacijo združenih b a rodov in nova politika do tako-jmenovanega tretjega sveta, ki se hori proti neokolonializmu. r Demokratizacija države Komunisti podčrtavajo nujnost Drilagoditve zakonov o javni varnosti, o občinskih in pokrajinskih u-tiravah in o pravosodni ureditvi u-stavnim načelom. Ustanovitev dežel ostane priori-■j.j Lini element ustavne politike. Spletli *%', ki povzročajo zavlačevanje pri y Postopku za ustanovitev dežel, se , \rajo zavrniti. Senat naj nemudo-t ^3 odobri volilni zakon za deželo j ^Urlanija-Julijska krajina in tako j omogoči čimprejšnjo izvolitev deželnega sveta. Sprejeti je treba za-''on o referendumu, ukiniti cenzu-j jo, izvesti reformo RAI-TV in odo-(. oriti zakon o razorožitvi policije, v j Nedavni dogodki in veliki škan-a pali zahtevajo nujno uvedbo parla-dentarne kontrole nad izvršilno i- j oblastjo in javnimi gospodarskimi j. Ustanovami. Potrebna je ne le učinkovita parlamentarna preiskava, j. barveč tudi demokratično organ i-( branje državnih javnih ustanov. ! Gospodarska politika '' Spričo neprestanega naraščanja .p ^aginje, ki slabi življenjske razme-6 delavcev, komunisti podčrtavajo, so potrebni nujni in učinkoviti Wpi. Ti ukrepi morajo biti podani s politiko demokratične pro-j'amacije in z reformami struktu-f od česar je mogoče pričakovati ehieljito odstranitev vzrokov, ki so Rivedi! k sedanjim inflacijskim °javom. Komunisti zavračajo politiko blokiranja mezd in plač, zahtevajo učinkovito zaščito sindikalnih svoboščin, kar naj favorizirajo tudi ustrezni zakonski ukrepi; nadalje zahtevajo popolno uveljavitev moči delavskih pogodb, juridično priznanje notranjih komisij, pravično rešitev problema odpustov z dela in demokratičen postopek pri zaposlovanju. Bistveni cilji politike demokratične programacije so: a) agrarna reforma, ki naj odpravi spolovinarstvo in kolonstvo ter favorizira zadružno gibanje ; b) nova urbanistična politika, ki naj odpravi špekulacije z zemljišči, uredi vprašanje najemnin in pospeši gradnjo ljudskih stanovanj ; c) reforma zdravniškega in bolniškega sistema ter socialnega skrbstva, ki naj izenači kmečke delavce z ostalimi kategorijami ; osnovna farmaceutska industrija pa naj pride v okvir države. d) davčna reforma, ki naj odločno premakne neposredne na posredne davke in uresniči nov sistem krajevnih financ. Za uresničitev politike demokratične programacije, ki naj odpravi težo parasitov in poseže v usmeritev procesa kopičenja, je potrebna tudi politika za preureditev državnih stroškov, za nreureditev podro-čia državnih udeležb in za uvedbo takega kreditiranja, ki bo jamčilo pomoč malim in srednjim podjetjem. SOLSTVO IN ZNANOST Komunisti podčrtavajo nujnost splošne šolske reforme, ki naj poveča vlogo javnega šolstva, uredi odnose med državno in zasebno Sodo v smislu ustavnih načel. Ustanoviti je treba materinsko šolo, odpraviti negativne omejitve zakona za enotno srednjo šolo, zagotoviti popolnoma brezplačno enotno srednjo šolo. Potrebni so tudi ustrezni ukrepi za pospeševanje znanosti za razvoj raziskalnih ustanov in za uresničitev nuklearnih programov. Nesmiselno in silno škodljivo je načelo Krščanske demokracije, po V soboto, 16. novembra ob 20. uri bo v prosvetni dvorani v DOBERDOBU proslava 46. obletnice Oktobrske revolucije Govorila bosta poslanka MARIJA BERNETIC in ENZO MENICHINO član tajništva goriške federacije KPI Sekcijski komite v Doberdobu vabi prebivavce Doberdoba, Jameij in Poljan, naj se proslave udeleže. Istega dne bo proslava obletnice Oktobrske revolucije tudi v VELIKEM REPNU Govoril bo tovariš DUŠAN FURLAN član tržaškega federalnega komiteja KPI Vabimo k številni udeležbi ! Dokument Centralnega komiteja KPI katerem bi morale krajevne skupščine odgovarjati sestavu osrednje vlade. Komunisti se bodo borili proti tem deformacijam demokratičnega režima, ki ga ščiti ustava. Zato pozivajo delavske množice in demokratične sile, naj podpirajo gori navedene zahteve. Z enotno akcijo naj se porazijo načrti desnice in spletke konservativcev demokristjanske vodilne skupine. Komunistični parlamentarci vabijo vse komuniste, naj s lemi zahtevami seznanjajo množice in obdržijo široke stike z vsem demokratičnim javnim mnenjem. za aattoie napredovali e ir za eoomosl mednarodnega komunislnega gitola Nove poli 2. napredovanja v socializem Komunistična partija Italije smatra, da je stališče kitajskih tovarišev, po katerem niso mogoče nove poti napredovanja v socializem, zgrešeno in škodljivo. Kitajski komunisti dokazujejo, da ne vidijo velikih sprememb, ki so nastale v svetu, da ne razumejo novih oblik bojev, ki jih v mirni dobi in po zmagah socializma delavsko in ljudsko gibanje lahko vodi. To stališče potrjuje, da kitajski tovariši ne upoštevajo niti sprememb, ki so nastale v kapitalističnem svetu ter da te spremembe narekujejo prilagoditev in razvoj strategije in taktike delavskega razreda. Oblike kapitalističnega gospostva so se po eni strani spremenile pod pritiskom zahtev delavskih množic, zaradi razvoja tehnike, ekonomskega tekmovanja med dvema sistemoma in zaradi drugih činiteljev. V kapitalističnem svetu je v zadnjih letih prišlo do razvoja proizvajalnih sil. Buržoazne vodilne skupine so eksperimentirale ter začele izvajati linijo e-konomske politike, razvoja državnega kapitalizma, ustanav-Uania nadržavnih organizmov, kar je vplivalo na način in na ritme ekonomskega ciklusa, na ekonomske krize in na zaposlitev ter je celo razširilo državne ekonomske sfere in po-snešilo razvoj internacionalizacije gospodarstva. Po drugi strani pa je dejstvo, da je razvoj gosnodarstva usmerjen k naraščajoči monopolistični koncentraciji in penetraciji, zaostrilo neuravnovešen je med državami in v notranjosti posa- OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCH lOOO Uspeh včlanjevanja v KPI V tržaški federaciji je že 92°/o tovarišev prejelo izkaznico za leto 1964 Teden včlanjevanja v Komunistično partijo in v Zvezo komunistične mladine je v tržaški federaciji rodil zelo dobre rezultate, že v prejšnji številki lista smo navedli nekaj sekcij, zlasti s podeželja, ki so 100% obnovila izkaznice za leto 1964, danes pa objavljamo popolnejši seznam. Sekcije, ki so presegle postavljeni cilj in ki so torej stoodstotno obnovile članske izkaznice ter na novo vpisale določeno število tovarišev so : Sekcija pristaniščnikov, na Elizejskih poljanah, pri Sv. Alojziju, na Proseku, v Padričah, Bazovici, Lo-n j er ju, Ricmanjih, Dolini, Tržaškem arzenalu in sekcija gradbenikov. Sekcije, ki so 100% obnovile članske izkaznice pa so sledeče : Milje, Opčine, Barkovlje, Sv. Jakob, Pečar, Vos tok, I. maj, Rocol, Magdalena, Veliki Repen, Trebče, Mačkolje, Prebeneg, Orion in Sv. Križ. V ostalih sekcijah pa je stanje sledeče (podatki se nanašajo na odstotke obnovljenih izkaznic ) : Mestni center 92, Acegat 75, Greta 50, Rojan 88, Pratolongo 88, Pon-ziana 97, Skedenj 96, Sv. Ana 72, Kolonkovec 82, Sv. Sergej 60, Gro pada 60, Domjo 90, Boljunec 80, Boršt 70, Log 95, Tovarna strojev 96, Uva 80, ladjedelnica Sv. Marka 85, železničarji 96 in ladjedelnica Giuliano 65. Skupno je v federaciji obnovljenih 92% partijskih in 75% mladinskih izkaznic. Na novo je bilo vpisanih 252 tovarišev. PRAZNIK VČLANJEVANJA V KRIŽU V soboto, 16. novembra ob 20. uri bo v Ljudskem domu v Križu praznik včlanjevanja v KP, združen s tradicionalno proslavo obletnice Oktobrske revolucije. Govorila bosta tov. Paolo Sema in Dol fi Wilhelm. Vstop v vabilom. meznih dežel ter povzročilo nova protislovja in nove potrebe. Spričo tega se pred delavski razred postavlja nujna zahteva, da razširi sistem zavezništev ter da prilagodi metode boja. Istočasno se pred delavski razred postavlja naloga, da sledi taki poti v socializem, ki temelji na zavezništvih ne le med proletariatom in siromašnimi kmeti, marveč tudi na zavezništvih z množicami malih posestnikov, s srednjim slojem mesta in podeželja in izobraženci. Pomen zavezništev Ta zavezništva so velikega pomena v borbi za dosego delnih in prehodnih ciljev ekonomskega in političnega značaja, za izoliranje velikega kapi ìala in za razbitje buržoaznega bloka ter proti monopolskim skupinam, za demokratično preobrazbo države, za gospodarske in socialne reforme, ki delavskemu razredu odpirajo pot k oblasti. Iz zgodovinskih izkušenj izhaja, da se prehod od kapitalizma v socializem v svetovnem merilu ne uresničuje s splošno in katastrofalno zrušitvijo kapitalizma, marveč s spletom bitk in revolucionarnih pridobitev, ki se razvijajo v različnih stopnjah, vplivajoč druga na drugo in se končno zdru-žuieio v skupen izliv. Od tu izhaja potreba po poglobitvi nacionalnih značilnosti in posebnosti, ki se postavljajo pred revolucionarno borbo v posameznih deželah in na raznih delih sveta. Strategija, ki ote-snjuje revolucionarno borbo v posameznih področjih na en sam vzorec, ne odgovarja stvarnemu položaju, zmanjšuje akcije in iniciative komunističnih partij ter jih potiska zgolj v propagandistične akcije in v pasivno pričakovanje. Iskanje nacionalnih poti v socializem v nobenem primeru ne pomeni drobljenja revolucionarnega gi-bania na številne ločene in samozadostne borbe pač pa dc-iansko posega v vsa protislovja modernega sveta, ne dahi se za-mašali samo na zmage socialističnega sveta ali na borbo narodno osvobodilnega gibanja v dejanski gradnii enotne in razčlenjene strategije mednarodnega komunističnega gibanja. Demokratična in mirna pot v socializem V tem okviru italijanski komunisti poudarjajo, da $e da-nes odnira nred skupino kapitalističnih držav, med katerimi 'e tudi Italija, možnost napredovan i a v socializem po demokratični in mirni noti. Kitajski tovariši deformirajo in notva-riain ta stališča, ko trdijo, da se demokratična in mirna pot v socializem omeiuje samo na volilne ornane in na parlamentarne akrile. Ko govorimo o demokratični in mirni poti v socializem, govorimo o poti, ki vodi delavski razred in niego-ve zaveznike na oblast, ne da bi (Nadalievanje na 4. strani) 2 • DELO 15.-11-196315 Naloge sovjetskih sindikatov Nogometne tekme Pc Vsemu dogajanju v državi dajejo pečat sklepi XXII. kongresa Komunistične partije Sovjetske zveze, ki je izdelal program graditve komunizma - Ena najvažnejših nalog za izpolnitev tega programa je zgraditev materialno-tehnične osnove komunizma in vztrajen boj za dosego tega cilja je hkrati tudi glavna naloga sovjetskih sindikatov Pred kratkim se je v Moskvi končal XIII. kongres sovjetskih sindikatov. Glavni referat na kongresu je imel predsednik sindikatov Kriški, ki je temeljito analiziral delo sindikalnih organizacij v obdobju od XII. do XIII. kongresa in na osnovi te analize formuliral glavne naloge sovjetskih sindikatov v prihodnjem obdobju. Iz njegovega referata objavljamo nekaj glavnih misli o nalogah sovjetskih sindikatov. Uvodoma je Grišin opozoril na velike uspehe, ki jih je Sovjetska zveza dosegla v zadnjih letih na vseh področjih gospodarskega političnega in družbenega življenja. Vsemu dogajanju v državi, dajejo pečat sklepi XXII. kongresa KP SZ, ki je izdelal program graditve komunizma. Ena najvažnejših nalog za izpolnitev tega programa je zgraditev materialno-tehnične osnove komunizma in vztrajen boj za dosego tega cilja je hkrati tudi glavna naloga sovjetskih sindikatov v sedanjem obdobju. Konkreten boj za izpolnitev te naloge se mora odvijati predvsem neposredno v proizvodnji, kjer se morajo sindikati zavzemati za neprestano rast proizvodnje, kajti samo tako bo mogoče doseči povečanje za šestkrat v industriji ter za triinpolkrat v kmetijstvu, kot to zahteva perspektivni plan do leta 1980. Obenem s količinskim povečanjem proizvodnje se mora znatno dvigniti kakovost izdelkov in znižati se morajo proizvodni stroški. Področje kjer sindikati lahko največ prispevajo k povečanju proizvodnje, zboljšanju kakovosti in povišanju produktivnosti, je zelo razvit sistem socialističnega tekmovanja. Takšno tekmovanje, v katerega je vključenih več milijonov ljudi, je že doslej pokazalo zelo dobre rezultate in sindikati se morajo z vsemi silami zavzeti, da bi dobilo še širši obseg, da bi zajelo še več posameznikov in kolektivov. Sindikati morajo posvetiti več pozornosti kot doslej tudi oblikam sodelovanja neprosrednih proizva-javcev pri vodenju proizvodnje in planiranju. V vrsti podjetij že delujejo proizvodni sveti, ki proučujejo osnovna vprašanja proizvodnje in dajejo svoje predloge in sugestije. V teh svetih je zajetih že 4,600.000 delavcev, inženirjev in u-službencev, ta krog pa je treba še dalje širiti in obenem izpopolnjevati oblike sodelovanja neposrednih proizvajavcev v vodenju. V sklop zahtev, ki jih pred sin-sindikate zastavlja boj za dosego materialno tehnične osnove komunizma spadajo tudi prizadevanja za čimpopolnejše izkoriščanje velikih rezerv s katerimi razpolaga sovjetsko gospodarstvo, za uvajanje tehnoloških in drugih izboljšav, za boljšo organizacijo in metode dela. SKRB ZA ČLOVEKA Nadaljnja važna naloga sovjetskih sindikatov je vsestranska skrb za človeka. Pri tam zavzema važno mesto vprašanje delitve dohodka in zagotovitev takega plačnega sistema, ki bo pomenil realno nagrado za opravljeno delo, obenem pa deloval spodbudno za povečanje produktivnosti in zbujal materialno zainteresiranost. Dejavnost sindikatov mora priti do izraza tudi na področju delovne zaščite, kjer se morajo boriti za spoštovanje norm in predpisov o varnosti pri delu. Prav tako mora biti neprestana skrb sindikatov izboljšanje delovnih pogojev, kar je tako v interesu vsakega posameznika, ker mu olajšuje delo, kot v interesu skupnosti, ker boljši pogoji dela vplivajo na večjo produktivnost. Seveda se dejavnost sindikalnih organizacij ne sme omejiti le na podjetja in sovhoze, ampak se morajo boriti tudi za izboljšanje živ- ljenskih pogojev izven delovnega mesta, za zdravstveno zaščito, za izpolnjevanje planov stanovanjske graditve, za izpopolnjevanje komunalnih, trgovskih in obrtniških u-slug, za socialno skrbstvo, za zagotovitev množičnega učinkovitega nadzorstva nad delom uslužnostnih in drugih podjetij. Sovjetska raprezentanca, ki se je v nedeljo pomerila z italijansko reprezentanco v tekmi za evropski pokal. Za to tekmo je v vsem športnem — in ne samo športnem — svetu vladalo izredno veliko zanimanje. I-zid je bil neodločen 1:1, toda Italiia je bila izločena iz tekmovanja za evropski pokal VZGOJNO IN IDEOLOŠKO DELO Na področju vzgojnega in ideološkega dela je osnovna naloga sovjetskih sindikatov vzgajati v delovnih ljudeh globoko prepričanje v ideale komunizma, sovjetski patriotizem, predanost domovini in stvari socialističnega interpacionalizma. Razvijati in izpopolnjevati morajo vse oblike delovne vzgoje zaposlenih, vzgajati komunističen odnos do dela, do družbene proizvodnje in družbene lastnine. Prav tako si morajo prizadevati za moralni lik delovnega človeka, ki bo v skladu s partijskim moralnim kodeksom, ki naj bi postal zakon za vsakega delovnega človeka — graditelja komunizma. Mimo te osnovne naloge si morajo sindikati prizadevati tudi za dvig kulturne in tehnične ravni delavskega razreda, sodelovali in podpirati dela kulturnoprosvetnih organizacij ter z vsemi silami pomagati šolam, univerzam, tehnikumom ter skrbeti za mladino in odrasle, ki se šolajo. (Povzeto iz ljubljanskega «Dela») v počastitev obletnice ustanovitve Zveze komunistične mladine Ricmanje na prvem mestu Autonomna tržaška federacija Zveze komunistične mladine je or ganizirala nogometno tekmovanje U'ot počastitev 42. obletnice ustanovitvi Um Italijanske zveze komunistične mla-sfa dine. V tekmah, ki so bile zadnjcyei tri nedelje, je sodelovalo 12 mM dinskih ekip. Ekipa iz Ricmanj si je priborila največ točk (6), sledi pa ji ekipa iz Milj (5 točk). Lestvica je sledeča: 1. Ricmanje 2. Milje 3. Sv. Ana 4. Trebče 5. Frausin 6. Bol junec 7. Sv. Alojz 8. Pisoni 9. Sv. Jakob 10. Podlonjer 11. Zavije 12. Salež 6 točk 5 » 4 točke 4 >» 4 » 3 » 2 točki 2 » 0 0 0 o Tuje investicije v Italiji ste Iti/ Vei lit »n kat 'en Pot hi clei ‘ta, Pet 107abiti, da je napisal tudi neka i druvih izredno pomembnih del. Na vsak način moram omeniti veliko umetnino z naslovom Reouiem. Verdiiev o-nus pa obsevalo tudi skladbe kot Godalni kvartet, Stabat Mater in vrsto priložnostnih skladb. PAVFT MTFTFT.CTČ (Povzeto iz tednika «Mladina») SLOVENSKI KLUB v Trstu - ul. Geppa 9/1. - priredi v novembru 1963 še naslednje «VEČERE OB TORKIH»: 19. novembra ob 21. uri bo govoril pisatelj France Bevk o temi : «Moja pisateljska pot». 26. novembra ob 21.uri bo imel dr. Gojmir Demšar, ravnatelj Glasbene šole v Trstu predavanje «O romantiki v operi» s posebnim ozirom na skladatelja Verdija ob 1 Stoletnici njegoveva rojstva. SLOVENSKO GLEDALIŠČE bo gostovalo v soboto, 16. novembra ob 20,30. in v nedeljo, 17. novembra ob 15,30. v prosvetni dvorani «Albert Sirk» v Križu. Uprizorilo bo Shakespearovo tragedijo «O-THELLO». Pevski zbor partizanskih invalidov Partizanski invalidski pevski zbor in Ljubljane je preteklo soboto nastopil v dvorani na stadionu «I. maj» v Trstu, v nedeljo popoldne pa v Ljudskem domu v Križu Finžgarjeva rojstna hiša memorialni in etnografski kulturni spomenik Zavod za spomeniško varnost v Kranju in Društvo slovenskih književnikov sta sklenila, da bosta uredila rojstno hišo pisatelja Frana Šaleškega Finžgarja kot memorialni in etnografski kulturni spomenik. Pred nekaj dnevi si je komisija, v kateri so tudi France Bevk, dr. Koblar in J. Menart, obiskala Finžgar j evo rojstvo hišo v Braslovčah m je bila mnenja, da se celotna demačija-z gospodarskimi zgradbami in sadovnjakom zavaruje kot kulturni spomenik in preuredi, kot je bila za časa pisateljeve mladosti. Sklenjeno je bilo tudi, da ho Zavod za spomeniško varnost v Kranju že do srede decembra pripravil ustrezno tehnično dokumentacijo in približni predračun stroškov za prenovitev objektov, kakor tudi odškodninski zahtevek dosedanjih lastnikov. Finžgar j evo rojstno hišo obišče letno od 8 do 10 tisoč obiskovavcev. V času šolskih izletov pride v Bra slovče celo do 250 obiskovavcev dnevno. Mnogi, ki obiščejo Prešernovo rojstno hišo v Vrbi, se oglasijo tudi na Fin:garjevi domačiji in si ogledajo hišo, ki je ohranjena v glavnem taka kot je bila tedaj, ko je pisatelj v njej živel. Finžgarjeva rojstna hiša je tudi etnografski spomenik in bo po preureditvi predstavljala materialno kulturo slovenskega kmečkega proletarca ob koncu preteklega stoletja, ki mu košček zemlje ni dajal dovolj kruha in se je zato moral ukvarjati tudi z rokodelstvom. Kako je Eratosthen zmeril obseg Zemlje Okrog leta 200 pred našim štetjem je grški matematik Eratosthen precej natančno dognal premer in obseg zemeljske oble. Ob neki priliki je odkril, da je opoldansko sonce dne 21. junija, t. j. na najdaljši dan leta, stalo navpično nad Essna-nom ob Nilu, t. j. tam, kjer sedaj gradijo Asuanski jez. Sijalo je na neki studenec in vodna gladina ga je zrcalila. Učenjak je mnogo razmišljal o tem pojavu. Poiskal si je neko točko v Aleksandriji, ki je oddaljena okrog 800 km od kraja, kjer je bil omenjeni studenec. 21. junija prihodnjega leta ie izmeril kot Sonca, ko je doseglo najvišjo točko. Kot je meril 7 in pol stopinje. Ta meritev in pa misel, da ima Zemlja obliko krogle je Erastothe-nu pripomogla, da je skoraj povsem natančno dognal obseg našega planeta. Izračunal je nekaj več kot 400.000 km. Uštel se je le za 50 km. oooooooooooooooooooooooooooooooOOOOOOOl HIOOOOOOOOOOOOOOOOOOO oh zaitt me sezone Prešernova dražba bo do konca leta zaključila svojo zbirko romanov. V te j zbirki izidejo : Maupas-santova zbirka novel «Naše srce», E. Ludwiga biografski roman «-Kleopatra», delo južnoameriškega pisatelja A. Ortiza «Juyongo» ter roman o vojnem zločincu Kochu, zadnjem komandantu Auschvitza z naslovom «Smrt je moj poklic». Adričeva zbrana dela so sedaj v celoti prevedena tudi v slovenščino. Državna založba Slovenije je pred kratkim izdala še knjige «Znamenja», «Otroci» in «Poti, obrazi, pokrajine». Ta dela so prevedli Severin Šali, Janko Moder, Vladimir Kralj, Mile Klopčič in Jože Stabej. Mladinska knjiga v Ljubljani je izdala v zbirki Spomeniški vodnik tudi zvezek z naslovom «Stare piranske soline». Delo sta na podlagi raziskavanj in razgovorov s solinarji napisala Miroslav Pahor in Tatjana Poberaj. V zbirki Čebelica, ki jo izdaja ista založba je izšel tudi zvezek z naslovom «Mali samouk», ki ga je napisal tržaški književnik Boris Pahor. Delo podaja biografsko skico iz mladosti tržaškega samouka in publicista Josipa Godine Verdelj-skega. Zvezek je ilustriral Rudi Saksida. Lesorez španskega naprednega umetnika Adana Ferrera. Umetnina je izraz borbe proli Francovi tiraniji. ^ALET-PETJE-FOIKIORA-KNJIOE-REVJIE-KINC’ «“ o ! Ičuttulnd i o < ! UumiUa \ z h j? V ALŽIRIJI se je letos S “j vpisalo v šole raznih vrst in ^ S stopenj skupno 1.150.000 u- J “ čencev in dijakov, t. j. okrog > < 350.000 več kot lani. Izreden 3 “ porast vpisanih predstavlja 3 2 resne skrbi mladi alžirski dr- S < žavni oblasti. Največje teža- 5 9 ve predstavlja pomanjkanje * > zadostno pripravljenega učne- o 2 ga osebja. Znana stvar je p n namreč, da so pod francosko \ 5 okupacijo učili v alžirskih ■= g šolah francoski učitelji in T1 9 profesorji. Ko je postala de- ” z žela neodvisna, je zapustilo j= * svoja mesta v Alžiriji okrog * =i 13.000 francoskih šolnikov. Nera kateri so v lem množičnem ra odhodu videli gotovo polo-2 mjado. Toda Alžirci so si po- * magali s tem, da so na izprazni njena mesta nastavili dijake, o ki so končali srednje šole. Da 5 bi jih bolje pripravili za pou- 2 če vanje so priredili zanje posi sebne pedagoške tečaje. Za t« časa okupacije so poučevali h izključno le v francoščini. Seti daj postopoma uvajajo arab-^ ščino. 5 ♦ > NA POLJSKEM so prete-“ klo poletje organizirali tako- 3 imenovana jezikovna tabore-5 nja za domačo in inozemsko ^ mladino, ki se uči angleščine, g ruščine in esperanta. Tabore-£ nja so potekala pod vodstvom 0 domačih in tujih pedagogov. 2 Uspehi so bili zelo dobri. Ta-2 borni ki so se seznanjali tudi £ z zgodovino, kulturo in dru-2 gimi aktualni problemi Polira ske. 1 ♦ “ WESTMINSTRSKO GLE-5 DALIŠČE v Londonu je u- < vedlo predstave s simultanim 9 prevodom dialogov v razne > jezike. Ti prevodi so v prvi 5 vrsti namenjeni tujim obiti skovavcem predstav. Dialoge 2 prevajajo v francoščino, nem-□ ščino, italijanščino, španščino, 9 in arabščino. Oskrbeli bodo z simultane prevode tudi v ja-5 ponščino, norveščino in porli; tugalščino. 1 ♦ 5 BOGDAN BRECELJ je bil rà izvoljen za člana akademije < medicinskih ved Sovjetske y zveze. To veliko priznanje 5 slovenskemu zdravstvenemu 5 delavcu so utemeljili z dej- 0 stvom, da je dr. Brecelj veci liko prispeval zlasti pri vzgo-5 ji medicinskega kadra v Jusi goslaviji. 1 ♦ S MOSKVA ho dobila novi 5 televizijski center. Poslopje, J v katerem bo sedež novega 5 centra je že v gradnji. Oddaj- 2 na antena bo visoka 520 me-g trov. Ta antena bo posredo- vala televizijske programe na 2 območju 200 km. Antena ho S stala na velikanski betonski 5 zgradbi. V višini 370 metrov 5 bo urejena velika sodobna re-g stavracija. (NOVOSTI). 2 Š 40.000 ARABSKIH ROKO- < P ISO V in zvezkov orientali-9 stike, ki so bili last slovitega > sovjetskega znanstvenika I-5 gnatija Krakovskijeva, (ki je 5 umrl leta 1951) je sedaj na 5 razpolago leningrajski javno-g sti. V zbirki je med drugim o indi tako imenovani «zlati r» z kopi s» korana iz XVI. stole-5 tja. Ta edinstveni primerek “ obsega 240 velikih strani, ka- 2 tere je dokončal neki turški 3 kaligrafist leta 1574 v Medi- 2 ni. Za izvršitev tega dela je 5 z bilo potrebnih skoraj pet let ” 5 (NOVOSTI). S Si-vaoi>noj-3rx3d-i3tvaii3rv3i-vasvio ar INO-ODRI-RAZSTAVE-GLASBA- C-iIt- tfALET.PETJE-FOLKlORA.KNJIGE-REVJIE-KtNO-ODRl-RAZSTAVE-ei.ASBA rEATER-BALET-PETJE-FOLKLORA-KNJIGE-REVUlE-KINO-ODRI-RAZSiaVE-GLASBa TEATBR-BALET-PETJE-FOLKLORA-KNJIGE-REVJIE-KINO-ODI 15.-11-1963 4 • DELOoi Mednarodno tekmovanje pevskih zborov v Gorici Nastopih bodo tudi štirje pevski zbori iz Slovenije -Komunisti so že pred več teti predlagali, naj bi dah Andrejevemu sejmu mnogo širši okvir Bližnji Andrejev sejem v Gorici nam končno obeta nekaj novega. Kot je znano je ta sejem, ki se vrši prvi teden v decembru, že v starih časih privabil v Gorico tisoče ljudi iz Furlanije, Brd, Soške in Vipavske doline in Krasa. Še danes ta sejem predstavlja pomembno srečanje med Slovenci in Ita- lijani, skratka med prebivavci obmejnega pasa. Levičarski krogi v Gorici in v prvi vrsti komunisti so že pred več leti predlagali, naj bi Andrejevemu sejmu dali nov značaj, kar bi mu prav gotovo dalo tudi vse večji pomen. Končno, tako namreč kaže, so se goriški politični krogi zavedli tega dejstva in predvsem dejstva, da sejem lahko mnogo pripomore k večjemu in pomembnejšemu sodelovanju med prebivavci obmejnega pasu. Sejemski odbor je sklenil tudi, da bo v bodoče ta manifestacija dobila izrazitejši deželni značaj ter da bodo na njej sodelovale tudi mejne dežele Jugoslavije in Avstrije. S to perspektivo je bilo predlagano tudi konstituiranje stalne sejemske ustanove, katere naloga bo tudi, da uredi ustrezne sejemske prostore. Kakor smo uvodoma omenili, nam letošnji sejem obeta nekaj novega. Ta novost bo mednarodno tekmovanje pevskih zborov. Tega tekmovanja se bodo poleg domačih, furlanskih in tržaških zborov udeležili tudi štirje zbori iz Slovenije in en koroški zbor. To važno manifestacijo dobrega sosedstva — in ki torej ni le navadna sejemska manifestacija — bodo primerno popu-lazirali tudi v sosednih deželah, zlasti v slovenskem obmejnem pasu. To iniciativo pozdravljamo. To je vsekakor pravilna pot, katero je že pred več leti predlagala KPI. Želeti je, da bi po tej smelo napredovali ter da bi premostili vse škodljive sektaške in nacionalistične pregrade. In prav ta pot naj bi pomenila začetek plodnejšega sodelovanja zlasti s Slovenijo, kar bi bilo v obojestransko korist in bi poglobilo recipročno spoznavanje in prijateljstvo med slovenskim in italijanskim ljudstvom. Barkovlje : Ivan Pcrtot umrl Umrl je Ivan Pertot iz Barkovelj. Star je bil 78 let. Pokojni je bil tiskarski delavec. Kot tak je bil več let zaposlen pri «Edinosti». Za časa fašizma je moral zapustiti svoj rodni kraj. Preselil se je v Jugoslavijo. Delal je v Kamniku, Kranju in Ljubljani. Po osvoboditvi se je vrnil domov in je ponovno delal v slovenski tiskarni v ul. Sv. Frančiška. Pokojni Pertot je bil zaveden Slovenec in zvest delavskemu gibanju. Kot tak je bil zelo spoštovan kjer koli je živel in deloval. Pokopali ga bodo danes, v petek, ob 15. uri na barkovljanskem pokopališču. Naj mu bo blag spomin, žalujoči svojci pa naj prejmejo iskreno sožalje barkovljanskih tovarišev in «Dela». IflaìtLnwatofe m Pw«dcu Nadaljevanje Dokument CK KPI se posluževali oborožene vstaje ali državljanske vojne. Ta pot je združena s širokimi in neprekinjenimi množičnimi boji proti razrednemu sovražniku, omogoča izgradnjo enotnega gibanja pod vodstvom delavskega razreda, omogoča poseg tako na krajih proizvajanja kot v družbenih organizacijah, tako v izvoljenih skupščinah kot v državnem aparatu. V tej smeri smo mi delovali in delujemo ne le za premaknitev odnosov ooooooooooooooooooooooooooooo Tudi letošnje Martinovanje na Proseku je bilo živahno. V jutranjih urah je kazalo, da ne bo uspeha. Popoldne, zlasti pa v večernih urah, je bil v vasi velik živ žav. Martinovanje na Proseku bi dobilo večji pomen ako bi pristojne občinske in pokrajinske oblasti sprejele primerne ukrepe za valorizira-nje tega tradicionalnega praznika. Na to bi morala pomisliti tudi pokrajinska turistična ustanova. Tozadevni predlog je že svoj čas postavil tovariš Gombač v tržaškem pokrajinskem svetu. Žal, da doslej tega predloga še niso upoštevali. Zahvala SKGZ Avtonomni tržaški federaciji KPI Slovenska kulturno - gospodarska zveza v Trstu jp poslala Avtonomni tržaški federaciji KPI naslednje zahvalno pismd: «Slovenska kulturno-gospodarska zveza se iskrem) zahvaljuje za vso pomoč, ki jo je' Federacija KPI nudila Zvezi in včlanjenim organizacijam pri nabiralni akciji za ponesrečence strašne nesreče v Skopju. Se posebej se Zveza zahvaljuje za poziv Federacije, s katerim se je pridružila pobudi in tako prispevala, da je bila nabiralna akcija izredno široka^ in je zajela velik krog prebivavČev našega področja». OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO'>000000000000000000000000000 S sej občinskih svetov v Trstu in Nabrežini Odobritev resolucije o borbi proti draginji Komunisti so grajali okrožnico notranjega ministrstva, ki om°juje avtonomijo krajevnih ustanov Na seji tržaškega občinskega sveta, ki je bila pretekli ponedeljek je svetovavec Calabria, v imenu komunistične skupine, vprašal odbornika za finance, ali je tudi tržaška občinska uprava dobila okrožnico notranjega ministrstva, ki opozarja občinske in pokrajinske u-prave, naj vodijo politiko varčevanja. Poudaril je, da je ton te okrožnice žaljiv za vse krajevne uprave in njene izvoljene organe. Vsebina smernic, ki jih notranje ministrstvo vsiljuje krajevnim upravam dejansko predstavlja grob napad na krajevno avtonomijo. Ta okrožnica j c tudi v odkritem protislovju z gospodarskim načrtom države in tudi z nujno krepitvijo javnih financ. Odbornik za finance je potrdil, da je tudi tržaška občinska uprava nrejela to okrožnico, pripomnil pa je. da njena vsebina ne predstavlja nič novega glede politike krajevnih ustanov. Povedal je tudi, da bo občinski odbor proučil to okrožnico in da ho svoje stališče sporočil občinskemu svetu. Na seji občinskega sveta, ki je bila prejšnji petek je bila končno snreieta resolucija o borbi proti draginji. Med ukrepi, ki jih ta resolucija predlaga je tudi priporočilo, naj Občinska potrošna ustanova-ENCO poskrbi za širšo in učinkovitejšo dejavnost, za odpravo omejitev pri nakupu blaga v njenih poslovalni- cah, tako da bodo odprte vsem občanom. K temu važnemu problemu se bomo še povrnili. Samo 16 milijonov za javna dela v občini Devin-Nabrežina Pretekli ponedeljek se je začelo redno zasedanje? občinskega sveta v Nabrežini. Ob otvoritvi zasedanja je župan tov. Škrk poročal o nabiralni akciji za prebivavce, ki so bili prizadeti zaradi katastrofe Va-ionta. Povedal je, da je nabrežin-ska občinska uprava prispevala 100 tisoč lir, med občani pa je bilo nabrano 274.000 lir. Ves ta denar je bil izročen občinski upravi v Erto in Casso. Na seji je svet razpravljal o javnih delih v okviru prihodnjega gospodarskega načrta. Župan je poročal, da je občinska uprava zaprosila za 100 milijonov lir državnega prispevka, da pà bodo prejeli le 16 milijonov lir. Od tega zneska bodo porabili 3 milijohe za popravilo šol v Nabrežini, Sesljanu in Mavhi-njah, 2 milijona za razsvetljavo v Sesljanu, 4 milijone za turistične naprave, 7 milijonov pa za asfaltiranje občinskih cest. Jasno je, da je državni prispevek v znesku 16 milijonov lir za tako občino kot je devinsko-nabrežinska, mnogo mnogo premajhen. sil v korist delavskega razreda in za strnitev množic okrog njegovega vodstva, marveč za določene reforme gospodarskih struktur in politične ureditve, ki naj dvignejo življenjske razmere množic, za agrarno reformo, za nacionalizacije, za demokratično programiranje na gospodarskem področju itd, kakor tudi v državni ureditvi. Dejstva sama jasno odgovarjajo falsifikacijam, ki jih širijo kitajski tovariši. Delavski razred, ljudsko gibanje in naša Partija v Italiji se junaško bojujejo. Prej se je bila oborožena borba proti fašistični tiraniji. potem so sledila velika ljudska gibanja za svobodo in mir. Sledile so velike stavke, poulične manifestacije julija 1960, ki so strmoglavile Tam-bronijevo vlado, volilne bitke, ki so dale delavskim strankam zastopstvo v parlamentu, ki je med najštevilnejšimi v kapitalističnih deželah. Zgrajena je bila tudi velika množična revolucionarna partija. Parlamentarna akcija Parlamentarna akcija za obrambo in razširitev demokratičnih pravic je torej samo en a-snekt borbe, ki jo vodi italijanska delavska avantgarda, da bi si odprla pot na oblast in za preobrazbo družbe. Toda tudi glede tega aspekta je potrebna velika jasnost. Mi zavračamo stališče kitajskih tovarišev, ki podcenjuje borbo za razvoj in preobrazbo demokratičnih političnih ustanov, katere naj dobe novo vsebino in nove oblike, skupno z emancipacijo delavcev. To stališče kitajskih tovarišev ne upošteva dejstva, da je sektaško podcenjevanje demokratičnih pridobitev že v preteklosti resno oslabilo boje delavskega gibanja proti fašizmu. Prav tako ne upošteva dejstva, da na kapitalističnem Zapadu, to ie v trdnjavah kapitalizma še danes obstajajo fašistični in avtoritarni režimi, ki jih ne bo mogoče zrušiti brez odločne borbe delavskega gibanja in njegove avantgarde Mi poudarjamo, da se v raznih deželah razvitega kapitalizma more in mora voditi borba proti velikemu monopolu, za ustvaritev ljudske večine in za /gradnjo nove družbe prav v demokratičnih predstavniških izvoljenih ustanovah. Naše izkušnje Delavsko in ljudsko gibanje je v različnih oblikah in obsegu razvilo tudi svojo organizacijo. V mnogih deželah obstaja vrsta sindikalnih organizacij. V nekaterih deželah so se uveljavile komunistične partije, ki so sposobne pravilno usmerjati razredno in revolucionarno borbo ljudskih množic. Gre za izkušnje in razvoj, ki imajo še omejen značaj, a že kažeio načine in nova področja borbe delavskega razreda in njegovih zaveznikov proti oblasti monopolov, birokraciji, vojaškim in konservativnim kastam. Zato menimo, da delavski razred ne sme oklevati pri iskanju in pre-izkuševanju novih poti za pre- obrazbo države, za izbojevan)' in organiziranje politične obl«1 sti. Mi vemo, da ni dovolj d« bra volja delavskega razredi za zagotovitev več ali manj mi-'j ne in razvite poti v socializem Mi, ki smo izšli iz tragični" preizkušenj fašistične tiranij6, vemo kako se reakcionarne ska pine rade zatekajo k oborož6 nemu nasilju za zadušitev df mokratičnih svoboščin in za z-1 ' ustavitev napredovanja I j ud skih množic. Vemo pa, tudi, dl ie v ljudskih slojih močno iK koreninjena želja po demolii tičnih svoboščinah. Iskanje novih poti je velik6 ga pomena za socialne in pol tične sile, ki se v deželah razvi tega kapitalizma borijo za i 1 gradnjo novega bloka oblast' Socialistična rešitev, ki bo v zt hodni Evropi zrušila gospoda1' ske in politične temelje bužoa*] 11. nega kapitalizma, ho moral1] zagotoviti ne le kruh in delc| v* ampak zagotoviti visok ritei]' j 2 proizvajalnega razvoja, uresF' čiti gospodarsko načrtovanj1 zajamčiti širok sistem avtono miie in svobode, vzpodbujat svobodno kulturo in nepresta no primerjavo idej. Samo če s‘ bomo že sedaj gibali v tej smer in s temi perspektivami. boiF1 v celoti odgovarjali zahteva*1 liudskih množic ter uresničil združitev večine delavskega ra*' reda in ljudskih množic. Ph več škode ie v preteklosti vf vzročilo sektaštvo. ki ni uP0" števalo teh zahtev. In danes ^ moramo od tega kaj učiti. f: Osvobodilna gibanja Tudi narodno osvobodilno f banie v kolonialnih dežel ah ^ v deželah ki so se osvobodi kolonialnega jarma mora iška" nove noti za razvoj in bodoč* perspektive. Problem popoln1 neodvisnosti in emancipaci!6 stotin milijonov Hudi, v deže lah. ki er vladajo lakota, zaostalost in izkoriščanje, ki so posk dice imperialističnega gospa-st va. je problem sedanjega Časa. Univerzalni pomen social1' stične revolucije se kaže tudi * sposobnosti pristopitve k re?f vanju teh problemov. Social'" stični svet in delavski raz m kapitalističnih dežel ne smet? misliti, da bosta zrušila imp6" rializem brez zavezništev z zatiranimi narodi. Ti narodi ] svoii borbi za emancipacijo nujno potrebujejo zavezništva s s' lami. ki se borijo za socialize^ To je veliki nauk leninizma. (Nadaljevanje prihodnjič) 0 sodelovanju s Slovenijo mejnem pasu, je zelo velike^l so kr ša Po pomena za prebivavce obeh p6! d roči j. za izmeni avo izkuše^ in za krepitev dobrega sožitji ob meji» Na koncu intervjuja je uTff ništvo pripisalo kratek kom^ tar, v katerem ie med drug1*1 izražena želja, da bi se mit°j liubno sožitie med prebivaj Obsočia in Slovenije v bodu^ še boli razvilo in vsestransk krepilo. j To jc tudi naša iskrena Pi: Po ta hc Os Siki te-v ■ Sti Uk §a šč, sle lit $k ORLO — GLASILO K.P.I. ZA SLOVENSKO NARODNO MANJŠINO — DIREKTOR : MARIJA BERNETIč — ODGOVORNI UREDNIK: ANTON MIRKO UREDNIŠTVO IN UPRAVA: TRST, UL. CAPITOLINA 3 — TISK: TIP. RIVA, TRST, UL, TORREBIANCA 12 KAPELJ -