GAD IN BELOUŠKA.                                        1
fiM^pekega solnčnega popoldne se je grel gad na pečini. Iz bližnjega VtcP|kji grmovja je prilezla belouška. Komaj zagleda gada, ga že začne ^Mfljr ztnerjati: »Hudobni gad ! Zaradi tvojih strupenih zob je sovražen ^-^»¦O ves kačji rod. Me, belouške, nismo nikomur nevarne, vendar nas Ijudje preganjajo in zatirajo. Ti si vzrok!"
Gad pa se nasmeje in reče: «Prav praviš! Toda pomisli! Le zato nisi (i Ijudem in živalim opasna, ker nimaš strupenih zob. Če te človek prime, ga pač ugrizneš, akoravno ni tvoj popad smrtonosen. Ko bi pa tudi ti imela v zobeh strup, bi učinila ravno to, kar storim jaz. Nikdar torej ne sodi drugih, ko vendar sama pravzaprav nisi dosti Jaoljša!"                                                                                       Polenčan
GS3   150  S^»