Leto XXII.
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 din (za Inozemstvo: 210 din), za'/1 leta PO din, za V< leta 45 din, mesečno 15 din. Tedenska izdaja za celo leto 50 din, Plača ln toži se v Ljubljani,
TRGOVSKI UST
Časopis za trgovino. industrijo, obrt in denarništvo
Številka 118.
Urednlgtvo: Ljubljana, Gregorčičeva ulica 23. Tol; 25-52. Uprava: Gregorčičeva ul. 27. Tel. 47-4L Rokopisov ne vračamo. — Račun pri poStnl hranilnici v Ljubljani št. U.B5S.
vsak ponedeljek, ■airnia sred0 ln petek
Liubliana, petek 20. oktobra 1939
posamezni 4'EA' Vtsna številki din *
V nove razmere
Min. predsednik Chamberlain je dejal v svojem odgovoru na Hitlerjeve mirovne predloge med drugim tudi to, da se angleška vlada dobro zaveda, da bodo nastale po sedanji vojni čisto druge razmere, pa naj zmaga kdor koli. Res je, v nove razmere gremo in mogli bi reči, da se je začel razvoj v nove razmere že s svetovno vojno.
Posebno viden pa je ta razvoj v zadnjih letih, ko državni socializem prodira na vsej črti, ko daje načrtno gospodarstvo etatizmu vedno večjo moč in ko se na drugi strani tudi kolektivizem vedno močneje uveljavlja. Po vojni, ko bo gospodarstvo vseh narodov Se mnogo bolj oslabljeno ko danes in ko bodo množice ljudstev še mnogo bolj razgibane, se bo vpliv države na gospodarstvo še mnogo bolj utrdil.
V takšnih časih, ko se ustvarjajo vedno silne,jši gospodarski organizmi, tudi trgovec in noben gospodarski človek ne sme zastati na dosedanjem mestu, temveč mora gledati, da se prilagodi novemu razvoju in novim razmeram. Sprijazniti se je treba z novim stanjem, ker spremeniti ga sploh ni mogoče, in si v novih razmerah pripraviti tla za nadaljnje poslovanje.
V mnogih naprednih državah se tudi že kaže, da trgovina razumeva novi razvoj in kolektivistične akcije trgovstva so vedno bolj pogostne. Tudi pri nas bo moral kreniti razvoj v to smer. Trgovci si bodo morali začeti mnogo bolj drug drugemu pomagati ko doslej. Proti strnjeni konkurenci kapitalno vedno močnejših nabavljalnih zadrug mora tudi trgovstvo začeti s kolektivno akcijo trgovstva. Danes ima trgovstvo za tako akcijo potrebne pogoje, a tudi finančno je zadosti močno, vse zavisi le od tega, če ima trgovstvo tudi zadosti dobre volje, da takšno akcijo izvede. Če pa nima te volje, pa je nevarnost, da ugodno priliko sploh zamudi, ker kdo ve, če bo po sedanji vojni takšna akcija še mogoča.
Seveda pa je takšna kolektivna akcija mogoča le, če združuje vse trgovstvo močna stanovska zavest, ki se vidno kaže tudi v složnem delu za lastne organizacije. Če te zavesti skupnosti ni, potem bo tudi kolektivna akcija trgovcev le težko dosegla trajen uspeh, ker se bo ob prvi težavi vsa akcija nehala. Kako naj se tudi posreči kolektivna akcija, če pa ne zna ali noče tej vsak posameznik, zaradi katerega se je začela vsa akcija, podredili svoje osebne interese. Uspešne skupne akcije so mogoče le, kadar se porode iz požrtvovalnosti in discipline do skupnosti.
Nove razmere pa se bodo poznale tudi v samem trgovskem poslovanju. Stare idile bo konec in boj za odjemalca bo vedno težavnejši. Razdalja med tovarnarjem in potrošnikom se manjša, poleg tega prodirajo med vrste potrošnikov vedno bolj krošnjarji, veleblagovnice in razne zadruge. S konkurenco vseh teh mora danes računati trgovec. Če z njo resno računa, pa mora tudi spoznati, da ji čisto sam navadno ni kos. Skupne akcije trgovstva postajajo že danes jamstvo za uspeh v boju za obstanek.
Nove razmere so na pohodu in tej resnici se je treba prilagoditi. Čim prej, tem bolje! Ni misliti
na to, da bo za trgovca življenje lažje, temveč bo po vsej verjetnosti še težje. Zato pa se je treba tudi pripraviti še na večje delo, še na večjo požrtvovalnost in še na večjo discipliniranost. Predvsem pa je treba vedno imeti pred očmi, da se ljudstvo organizira v vedno številnejših skupinah, da so te vedno bolj enotno vodene in da je v rokah teh vodstev tudi politična moč. Proti tej sili se pač
človek ne sme zanašali edinole na svojo moč in na dosedanje pravice. Kar čez noč more biti vse drugače.
Edino močne organizacije morejo v takšnih časih kljubovati tudi večjim viharjem. Samo naravno je, če pade, kdor se v viharju ne more na nič opreti.
Za posamezne gospodarske stanove pa velja še to, da niti organizirani niso posamezni gospodar-
ski stanovi dorasli velikim organizacijam množic. Solidarnost gospodarskih stanov, njih tesno sodelovanje je v novih razmerah zanje edina rešitev.
Nove razmere prihajajo in z njimi vlada močnih organizacij in čas še močnejšega etatizma. S tem pa je tudi zadosti poudarjeno, kako so skupne akcije gospodarskih stanov zanje edina rešitev.
Važno zasedanje gospodarskih zbornic
V torek se je začela v Beogradu konferenca trgovinsko-industrij-skih zbornic iz vse države. Konferenci je predsedoval Voja Petkovič, podpredsednik beograjske trgovinske zbornice.
Prvo vprašanje, o katerem je razpravljala konferenca, je bilo vprašanje ureditve službenega razmerja nameščencev, ki so bili poklicani na vojaške vaje. Paragraf 221. obrtnega zakona nalaga delodajalcem dolžnost, da vse svoje nameščence, ki bi bili pozvani na vojaške vežbe, y>o izvršenih vežbah sprejmejo nazaj v službo. Ta predpis ne pozna nikakih izjem. Do-sedaj ni v normalnem času ta predpis zaradi kratkotrajnosti vežb ter malega vpoklica ljudi delal nobenih posebnih težkoč. V sedanjih nenormalnih razmerah pa je stvar precej drugačna in ta predpis ustvarja nezadovoljstvo tako med delodajalci ko delojemalci. Isti paragraf 221. obrt. zak. nalaga nadalje delodajalcem, da morajo delojemalcem, ki so pri njih v službi najmanj eno leto plačevali, če so poklicani na vnjške vaje, njih polne prejemke največ 4 tedne. Tudi ta določba je povzročila velike komplikacije. Na konferenci se je podrobno razpravljalo o opombah delodajalcev in delojemalcev k tem predpisom ter je bilo soglasno sklenjeno, da se dela na to, da ostane § 221. obrtnega zakong v veljavi samo za redne vojaške vežbe, dočim se mora to vprašanje za izredne vojaške vežbe ko tudi za primer pripravnega, mobilnega ali vojnega stanja rešiti na kateri drug način, ker naše narodno gospodarstvo danes ni tako močno, da bi moglo samo prenesti to veliko finančno breme.
Drugo vprašanje, kateremu je posvetila konferenca svoje delo, je bilo stanje našega trgovca v današnjih izrednih razmerah.
Konferenca je ugotovila, da je težka politična kriza, ki jo preživlja danes Evropa, povzročila v vrstah naših potrošnikov veliko zmešnjavo, ki se je pokazala v pivi vrsti v znatni omejitvi nakupov ter slabem plačevanju dolgov. Zato so posli trgovcev-detaj-listov zelo padli, vrhu tega pa pridejo detajlisti še težko do svojega denarja za blago, ki so ga dali svojim odjemalcem na kredit. Na drugi strani pa ti detajlisti ne morejo nabaviti blaga drugače ko za gotovino, poleg tega pa po višjih cenah. Nadalje se zahteva od njih, da morajo plačati tudi vse stare blagovne dolgove, pri denarnih zavodih pa so njih krediti zmanjšani ali celo popolnoma odpovedani.
Konferenca je soglasno sklenila postopek, po katerem bodo zbornice takoj začele postopati, da se to resno vprašanje čimprej reši.
Konferenca je nato razpravljala o protidraginjski uredbi ter sklenila, da bo naprosila ministrstvo za nekatera pojasnila..
V sredo je konferenca nadaljevala svoje delo ter razpravljala o perečem vprašanju
oskrbe naše industrije s surovinami.
Pomanjkanje surovin se zlasti opaža, kakor je naglasila debata, v kovinski in tekstilni industriji. Konferenca je razpravljala o možnostih, da bi se sklepale kompenzacijske kupčije, s katerimi bi se nabavljale potrebne surovine za naše surovine, za katere so se dosedaj dobivale devize.
Oskrbovanje s surovinami pa je težavno tudi zaradi transportnih težkoč. Potrebno je, da se da našemu izvozu zadostno število vagonov na razpolago in da se reši tudi vprašanje čezmorskega prometa.
Na konferenci se je izrekla želja, da se namesto dosedanjih raznih forumov, ki odločajo o nabavi surovin v tujini, ustanovi centralna ustanova, ki bi se bavila izključno samo z oskrbo naše industrije s surovinami iz tujine. V tej ustanovi bi morali biti zastopani tudi strokovnjaki iz vrst praktičnih gospodarskih ljudi. Nadalje bi bilo nujno potrebno, da so dajo industriji ceneni krediti za nabavo surovin.
Ob priliki pogajanj z Italijo se mora zlasti opozoriti na potrebo,
da se omogoči uvoz zadostnih količin tekstilnih vlaken iz Italije ter da izpolnijo Italijani svoje obveznosti iz prej sklenjenih pogodb.
Za normalizacijo kreditnih razmer
Konferenca je nadalje poudarila nujno potrebo, da se čimprej noimalizirajo naše kreditne razmere. Pristojni činitelji se naprošajo, da store vse potrebno, da se omogoči industriji in trgovini normalno kreditiranje. Zlasti apelira konferenca na Narodno banko. Posebno se poudarja potreba, da se omejitev izplačil pridobitnikom postopoma likvidira, da se s tem ne bi oviralo gospodarsko poslovanje.
Za enotno vodstvo naše zunanje trgovine.
Zastopniki zbornic so nato razpravljali o nameravani ustanovitvi direkcije za zunanjo trgovino. Pri tem so naglasili razne težkoče, ki nastajajo zaradi sedanjega vodenja zunanje trgovine ter zahtevali, da se vodi naša zunanja trgovina enotno, da pa se omogoči sodelovanje gospodarskih zbornic. Tudi pri izdelavi uredbe o direkciji za zunanjo trgovino je sodelovanje gospodarskih zbornic nujno, a kasneje tudi pri samem delu direkcije.
Konferenca je na koncu razpravljala še o zadnjih uredbah, ki so bile izdane zaradi sedanjih razmer ter stavila konkretne predloge k tem uredbam.
Jugoslovansko italiianska
Začetek trgovinskih pogaiani v Beogradu
V Beogradu so se začela trgovinska pogajanja med našo in italijansko trgovinsko delegacijo.
Italijanski listi komentirajo pogajanja zelo ugodno. Tako piše tržaški »Piccolo«, da imajo v sedanjem položaju beograjska pogajanja poseben pomen. Naloga italijanske delegacije je precej velika, ker je treba premagati mnoge težave, ki pa so samo posledica sedanjega vojnega stanja v Evropi, nikakor pa ne slabega funkcioniranja dosedanje blagovne zamenjave. Še manj pa so posledica kakšne slabe’volje pri prijateljski Jugoslaviji.
Ena teh težav je v tem, ker Jugoslavija ne more izvoziti onih količin koruze in deželnih pridelkov, kakor je določil dogovor z dne 2. avgusta 1939. Sicer pa je Jugoslavija, kakor tudi vse druge države, izvoz omejila, da si sama zagotovi zadostne količine. Blago pa potrebuje tudi zato, da more bolj uspešno dirigirati kompenza-
cijske dobave. To velja zlasti za žitarice in rude.
Jugoslovanska vlada zagotavlja, da bo gotovo storila vse, da izpolni svoje obveznosti do Italije. Jugoslavija bo storila to ne samo zato, da se pospešijo trgovinski odnošaji z Italijo, temveč tudi v upanju, da se bo uresničil nameravani nevtralni blok, ki bo gravitiral k miroljubni in tudi varni Adriji.
»Piccolo« omenja nato, da se nahajajo sedaj v Beogradu številne tuje trgovinske delegacije, ker je nastal pravi tekmovalni tek za bogatimi rudnimi in žitnimi viri Jugoslavije. Ne more se reči, pravi »Piccolo«, da bi razen Nemčije in Italije mogla katera druga država zaznamovati posebnih uspehov. Vse pa nudijo mnogo, samo da bi oslabile pozicijo Nemčije v Jugoslaviji. Posebno oster boj se vodi zaradi bakra. Ni izključeno, da pride glede bakra med Italijo in Jugoslavijo do sporazuma, da
bo dobavljala Jugoslavija Italiji baker za tekstilne proizvode.
Pregled dosedanjih trgovinskih odnošajev
»Gospodarski biljten« Zavoda za pospeševanje zun. trgovine je objavil k začetku trgovinskih pogajanj z Italijo kratek pregled o naših trgovinskih odnošajih. Iz nje-1 govega pregleda posnemamo:
V milijonih din je znašal naš saldo za izvoz uvoz Jugoslavijo
1933	725,5 458,7 + 266,7’
1934	797,5	555,0	+242,6
1935	673,3	370,8	+305,5
1936	137,1	101,6	+ 35,5
1937	587,0	429,8	+157,2
1938	324,2	444,7	— 120,4
jan.-avg.
1938	218,5	273,9	— 55,4
1939	321,3	397,8	— 76,4
Do sankcij je bila torej udele-i
žena Italija v našem izvozu zi 20'57°/o, v našem uvozu pa s 15'53%>. Po prenehanju sankcij je zelo ugodno kazalo za povečanje našega izvoza, ker so bile potrebe Italije velike, zlasti še, ker je bil sklenjen med Jugoslavijo in Italijo prijateljski pakt. Zaradi ne-razmerja med našim izvozom in uvozom ter tako nastalega močnega aktivnega klirinškega salda pa je nastala tendenca izravnave salda. Neizogibna posledica tega je bila, da se je volumen trgovine znižal od 1.016,9 na 782,9 milijona din v letu 1938., dočim se je istočasno jugoslovanski aktivni saldo v višini 157 milijonov din spremenil v pasivni saldo v višini
120.4 milijona din.
Trgovinska pogajanja v Rimu v
začetku novembra 1938 so ustvarila podlago za večje gospodarsko sodelovanje. Zvišani so bili italijanski uvozni kontingenti, kar je dvignilo tako naš izvoz ko tudi naš uvoz iz Italije. Ker pa se je naš uvoz dvignil v večji meri, se je povečal tudi naš pasivni saldo od 55,3 na 76,4 milijona din.
Kakor v strukturi našega izvoza, tako so nastale tudi glede našega izvoza iz Italije pomembne spremembe. Tako se je znatno zmanjšal naš izvoz živine. L. 1937. je znašal izvoz živine in živalskih proizvodov še 35,4®/o (89,9 milijona din) vsega izvoza, leta 1938. samo še 21'5'Vo (32,3 milij. din). I.etos se je naš izvoz na splošno povečal, izvoz zvine pa je zopet nazadoval od 24,6 na 21,5 milijona din. Naš izvoz živine v Italijo pa se je najbrže samo začasno zmanjšal, ker je primanjkovalo v Italiji letos krme in se je zato več klalo.
Italija je povečala v prvih sedmih mesecih 1939 uvoz pšenice in koruze (po okoli 10.000 ton), nadalje oljčnega olja in gob, dočim je manj uvozila fižola in češpelj. Najbolj pa se je povečal naš izvoz lesa, ki je dosegel v prvih sedmih' mesecih 1939 54'3°/o vsega izvoza (po vrednosti 65,2 milijona lir).
Nag uvoz iz Italije se je v prvih 8 mesecih 1939 povečal za 31 •1“/« po vrednosti. Najbolj se je povečal uvoz bombažnega prediva (od 96,3 na 146,5 milijona din) ter drugega prediva. Povečal se je tudi uvoz južnega sadja in oluščenega riža, dočim je uvoz neluščenega riža padel.
Naš klirinški saldo, ki je sredi julija 1939 bil za nas pasiven za
77.4 milijona din, je dosegel svoj višek koncem septembra, ko smo bili pasivni za 137,8 milijona din. Od takrat pa je že začel padati in je znašal 15. X. samo še 128,5 milijona din.
Iz Zveze trgovskih združeni
Uvoz riža
Zveza trg. združenj je prejela na svojo predstavko glede uvoza riža ta odgovor od Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine:
>Zavodu je čast potrditi prejem [Vašega dopisa št. 1313 z dne
00.	septembra t. 1. kot tudi obeh (člankov iz »Trgovskega lista« (glede vprašanja uvoza riža iz inozemstva. Zavod je že ukrenil pogrebne mere, da se to vprašanje po možnosti čimprej ugodno reši, kolikor se nanaša na uvoz iz Italije.
Glede uvoza riža iz Holandije oz. iz Egipta na bazi kompenza-«ij za koruzo ali les, niso do danes storjeni hikaki konkretni [predlogi s strani interesentov, pa radi tega Zavod to vprašanje ni vzel v pretres, ker je bilo pokre-mjeno samo v dnevnem časopisju.
Plačila v kliringu z Italijo se jpo dobljenih vesteh vršijo normal-Ino, toda z ozirom na stanje kli-ringa, ki izkazuje aktivnost za Italijo, je potrebno, da čakajo italijanski uvozniki na red izplačila analogno kakor preje jugoslovanski izvozniki, ko je imela Jugoslavija aktivni saldo proti Italiji.«
Tajništvo Zveze
Tajnik Zveze g. dr. Ivko Pusti-šek se je 14. t. m. vrnil z orožjih vaj in nastopil službo.
Izvož jabolk v Nemčijo
Pri zadnjih trg. pogajanjih je dosegel Prizad, .da moremo od rednega kontingenta 1500 vagonov svežih jabolk izvoziti 500 vagonov v odprtih zabojih brez pokrova v teži najmanj 40 kg bruto, in to v času od 1. oktobra do 31. decembra. Za izvoz teh jabolk je dovoljena posebna ugodnost in plača Prizad premijo 50 din za 100 kg neto. Premija se izplača po izvršenem izvozu v Nemčijo. Premijo morajo izvozniki vkalkulirati v ceno, da pride do izraza pri nakupni ceni, ki jo dobe producenti. Vsaka pošiljka mora imeti predlog za potrdilo o uvozu v nemško carinsko območje (na Prizadovi tiskovini). Ilzvažati se smejo v zabojih le namizna jabolka in samo v predpisanih zabojih. Prizad priporoča, da pošiljajo izvozniki najmanj 40 kg težke zaboje.
Za pakirana jabolka je določena cena 22 RM za 100 kg neto Iranko nemško-jugoslovanska meja.
Ker je količina za ugodnost iz-(roza omejena, naj Bklepajo izvoz-Iniki kupčije pogojno, dokler ne
E sporočila, da je zahtevani ingent rezerviran. Prizad bo ljeval do nadaljnjega posameznemu izvozniku največ 20 va-jgonov pakiranih jabolk, f Prizad opozarja še, da morajo ■neti namizna jabolka najmanj Hkm premera.
Uvoz surovin za jedilno olje
[Vi Beogradu je bila konferenca Zastopnikov trgovinskega in kmetijskega ministrstva ter zastopnikov naših tovarn jedilnega olja. Konferenca je bila sklicana zaradi Uvoza surovin za jedilno olje, ker jto nekateri tovarnarji mnenja, da bi se morale v državi napraviti naloge jedilnega olja. Na konferenci pa se je ugotovilo, da imamo kadosti surovin za jedilno olje,
Naročajte »Trgovski list«!
Staro železo, KSS
kupuje
po naivlšjih dnevnih cenah
Franc Belit
pri Rupena Lutz. Ljubljana VII
ker je v državi okoli 3500 vagonov semena sončnic, 150 vagonov maka, 600 vagonov oljnate repice ter okoli 600 vagonov mandeljnih koščic. Te surovine zadostujejo za napravo 1600 vagonov jedilnega olja, dočim znaša naša letna potrošnja le okoli 1500 vagonov.
Romunija dobavlja žito Nemčiji in Angliji
V romunskih pristaniščih Brajli, Konstanci in Galacu so začeli nalagati 100.000 ton žita, ki je na-
menjeno za Anglijo. Žito nalagajo na ladje v pospešenem tempu. Istočasno se nalaga romunsko žito za Nemčijo v številne vlačilce na Donavi. Za Nemčijo je določenih
300.000	ton romunskega žita, kot kvota za 1. 1939., kakor je bila predvidena po trgovinski pogodbi med Nemčijo in Romunijo.
Vsesvetna akcija ljubljanske občine
Ljubljanska občina je s sodelovanjem dobrodelnih organizacij uvedla hvalevredno vsesvetno
akcijo, da bi premožnejši meščani vsaj del za pokopališča namenjenega razkošja naklonili revežem V ta namen bo izdajala občina posebne nakaznice za darovane vsote. S temi nakaznicami bodo dobili darovalci v skladiščih akcije in zadnje dneve pred Vsemi svetimi tudi na stojnicah vence in sveče, in sicer: za 100 din velik venec s svilenim trakom v mestnih barvah, za 30 din zavitek sveč, za 20 din majhen venec z belim trakom in zelenim napisom. Za manjše zneske se dobi za vsakih darovanih 5 din 1 sveča.
Delna	kon
mariborskih	me
Iz prihrankov nai se zgradi nova tržnica
Te dni je bilo načelno rešeno eno glavnih vprašanj, ki je stalo že več let v ospredju javnega mnenja Maribora: zadeva tržnice. Mesto je imelo projekt že delj časa v delu, vendar se ga doslej ni lotilo, ker bi njegova realizacija tudi globoko posegla v žepe davkoplačevalcev. Sedaj se je zadeva na mah ugodno uredila, brez vsakršne obremenitve prebivalstva, seveda zaenkrat le načelno. Odvisna je rešitev vprašanja tudi od nadrejenega mesta, vendar so tu že obljube, da bo šlo vse gladko in brez težav. Ker gre za važno gospodarsko zadevo, smo se informirali na odločujočem mestu in dobili sledeča pojasnila:
Delj casa je stal v ospredju projekta načrt, da bi se tržnica postavila na Pristanu, na Vojašniškem trgu, torej^ob Dravi, in sicer na prostoru stare dravske vojašnice, ki je po zamenjavi vojašnic z erarjem sedaj mestna last. Občina se je ogrevala za ta načrt, ker ne bi bilo treba kupiti stavbišča in leži parcela sredi mesta. Z malimi izjemami pa so bili v glavnem gospodarski krogi proti Pristanu, ker leži prostor več kot deset metrov pod cestnim nivojem ter bi bila tržnica precej skrita in pred-vse mslabo dostopna. Prostor bi bilo treba planirati in postaviti oporne zidove. Stroški bi narasli do kakih 13 milijonov dinarjev.
Občina je zato opustila ta načrt in se odločila za kompleks med Vojašniškim in Vodnikovim trgom, Koroško cesto in ozko Minoritsko ulico. Sedanje stare hiše bo treba podreti in prostor splanirati. Stav-bišče meri kakih 4000 kvadratnih metrov in bi bilo vse zazidano, tako da bi dobil Maribor tržnico, ki bi zadostovala za več desetletij, če se mesto razvija tudi v še hitrejšem tempu kot doslej. Novi načrt, ki ga je izdelal arhitekt inž. Černigoj, predvideva izdatke v višini le kakih 8 milijonov din, torej za več kot tretjino manj kot prvotni projekt. Stavba bo 80 m dolga ter 40 ozir. 53 m široka. Bo to torej kompleks velik kot naš grad, ki je ena največjih stavb v Mariboru. Glavni vhod bo s Koroške ceste, vendar so predvidene arkade v črti pločnika, tako da ne bo oviran vozni promet. Južni del tržnice sega deloma nad Vojašniški trg, kjer bo podvoz pod stavbo. Če se vse posreči, se bo že spomladi začelo zidati in bo stavba, ki se bo stilno naslanjala na okolico in dobila bolj starinski slog, do prihodnje jeseni gotova. Uredila se bo tudi okolica, kar pa bo trajalo nadaljnji dve leti. Načrti so precej posrečeni.
Kako naj se ta projekt finansira? Občina je prišla do zaključka, da davčne moči prebivalstva ni mogoče še bolj obremeniti. Hvalevredno naziranje, ki ga odobravajo vsi gospodarski krogi. Posojilo za zidavo tržnice bi pomenilo novo obremenitev, torej tudi ne prihaja v poštev. Tržnine in najemnine tudi ne kaže preveč zvišati.
Občina se je odločila (in je že uvedla v tej stvari pogajanja), da
izda komunalne obligacije, kakor jih je pred nekaj leti Ljubljana v znesku 30 milijonov dinarjev za zidavo cenenih stanovanj. Te obligacije, ki bi imele kolikor mogoče nizko obrestno mero, morda 6 %, in bi se amortizirale v dolgem roku, bi služile za takojšnjo poravnavo kratkoročnih obveznosti občine, predvsem pa onih posojil, ki so bila najeta pred leti z visoko obrestno mero. Višina obligacijskega posojila še ni določena, vendar bi s to delno konverzijo mestnih dolgov ostale dosedanje anuitete nespremenjene. Ne samo to, ostalo bi še toliko, da bi se odplačeval tudi znesek, potreben za zidavo in moderno opremo tržnice in najbrže še nekaj povrhu.
Po dosedanjih računih bi stali v tržnici boksi 300 do 400 dinarjev na mesec in bi dali skoraj
800.000	dinarjev na leto. Vzdrževalni stroški bi znašali kakega pol milijona, tako da bi bilo treba za anuitete približno 300.000 din, kar se bo dalo iz obligacijskega posojila lahko doseči. Sedanje
tržnine, ki znaša 420.000 dinarjev na leto, ni mogoče uporabiti, ker tvori bistven del mestnega proračuna. Izvoljen je bil poseben odbor, ki se bo bavil z zadevo iz-danja komunalnih obligacij.
Gospodarski krogi mariborski so s to rešitvijo vprašanja tržnice več ali manj zadovoljni. Tržnica bo le 200 metrov bolj oddaljena od Glavnega trga, kjer je bil do pred dvema letoma skozi stoletja živilski trg. In kar je glavno, tržnica bo v cestnem nivoju, dostopna z vseh strani in ob eni najbolj prometnih cest. So sicer mnenja še nekoliko deljena, vendar ne morejo imeti vsi istih nazorov. Zadovoljni so trgovci, obrtniki in industrijci predvsem zato, ker ne bo treba poseči v žep, mesarji in branjevci pa bodo imeli čedne in dovolj velike prodajne oddelke pod streho in kolikor toliko na gorkem. Zato gospodarski krogi pozdravljajo rešitev tega projekta in upajo, da nadzorno oblastvo pri izdaji komunalnih obligacij ne bo delalo ovir.
Nova trgovinska pogodba Grči/o stopila v veliavo
Gospodarska pogajanja z Grčijo, ki so se vodila v Beogradu zadnjih deset dni, so bila v ponedeljek definitivno končana. Nova pogodba je bila podpisana v sredo. Pogodbo sta podpisala trgovinski minister dr. Andres ter grški poslanik v Beogradu Bibika Rozeti.
Nova pogodba stopi v veljavo 21. oktobra, ker je veljavnost stare pogodbe bila podaljšana do 20. oktobra.
Nova trgovinska pogodba se razlikuje od prejšnje, da se odslej ne bo več plačeval jugoslovanski izvoz 35 % v devizah in 65°/o v kompenzacijskih bonih, temveč samo 20% v devizah, 73% v bonih, 7% pa pride na vezani račun. Ali se bo glasil ta račun na dinarje ali drahme in kakšen bo njegov tečaj, to določita naša in grška narodna banka šele kasneje. Ta ra-
čun bo služil v plačilo trasportnih stroškov blagovnega prometa.
Da se zagotovi ravnovesje v plačilni bilanci, se je Grčija zavezala, da nam bo dobavljala potrebne količine bombažnega prediva, kože, črne volne in drugih proizvodov.
Boni se bodo še nadalje uporabljali v turističnem prometu ter bodo mogli potniki iz Jugoslavije plačati dnevno svoje izdatke do 35 drahem v bonih, večje zneske pa samo s posebnim dovoljenjem Grške narodne banke.
Po sporazumu se ustanovi poseben račun »račun B« za transfer kapitala (najemnine, zaslužki, prihranki) iz ene države v drugo, kar dosedaj ni bilo mogoče. Sedanji sporazum pa se smatra le kot provizoren.
Politične vesti
Bolgarska vlada je odstopila. Sestava nove vlade bo najbrže znova poverjena dosedanjemu ministrskemu predsedniku Kjuseivanovu. Nekateri poročajo, da se bodo izvršile večje spremembe. Kralj Boris je že začel s konzultacijami.
V Romuniji je razpravljal kronski svet o položaju, ki je nastal po prekinitvi pogajanj med Turčijo in Rusijo. Sklenjeno Je bilo, da bo Romunija za vsako ceno branila svojo neodvisnost.
Pogodbi Turčije z Anglijo in Francijo sta bili v četrtek popoldne podpisani v Ankari. V pogodbi se zavezujeta Anglija in Francija, da bosta prihiteli Turčiji na pomoč, če bi bila napadena od katere evropske sile. Turčija pa se zavezuje, da priskoči na pomoč Franciji in Angliji, če bi bili napadeni od katere evropske države in bi to
povzročilo vojno v vzhodnem Sredozemskem morju. Ravno tako pa priskoči Turčija na pomoč Franciji in Angliji tudi, če bi se zapletli v vojno, ker bi ščitili neodvisnost in samostojnost Grčije ter Romunije. Pogodba je sklenjena za dobo 15 let.
Ministrski predsednik Chamberlain je v spodnji zbornici pol ure po podpisu pogodbe sporočil njen podpis. Govorniki opozicije so mu k doseženemu uspehu čestitali.
Italijanski politični krogi smatrajo prekinitev moskovskih pogajanj med Turčijo in Rusijo kot popoln neuspeh in da se zato pogajanja tudi ne bodo več obnovila.
Turški zun. minister Saradžoglu je odpotoval iz Moskve v Ankaro. Na postaji v Moskvi so se poslovili od njega namestnika komisarja za zunanje zadeve Patjomkin in De-kanozov ter več drugih visokih sovjetskih uradnikov ter diplomatov. Na povratku v Ankaro se Saradžoglu ne bo ustavil v Konstanci.
Ob odhodu turškega zunanjega ministra je bil izdan uradni komi-nike, ki pravi, da je bivanje turškega zun. ministra v Moskvi pripomoglo k razčiščen ju odnošajev med Turčijo in Rusijo. Pogajanja so se vodila v zelo prijateljskem duhu ter v želji, da se ohrani mir. Sklenjeno je bilo, da ostaneta obe državi v stikih za vsa vprašanja, ki zanimajo obe državi.
Predsednik turške vlade Sajdan je na seji vlade sporočil, da so se pogajanja med Turčijo in Rusijo razbila, ker je Rusija nakrat postavila take zahteve, ki jih Turčija ni mogla sprejeti, ne da bi kršila svojih obveznosti do Francije in Anglije. Pa tudi s stališča varnosti Turčije so bila jamstva Rusije mnogo premajhna, da bi mogla biti kompenzacija za zahteve Rusije. Glede Dardanel ni hotela Turčija sprejeti nikakih novih obveznosti. Vendar pa ostanejo odnošaji med Turčijo in Rusijo še nadalje prijateljski.
Rusija je zahtevala od Turčije po vesteh nekaterih listov: Priznanje razdelitve Poljske in ustanovitev balkanskega bloka pod vodstvom oz. vplivom Nemčije in Rusije. Turčija naj bi nadalje vplivala na Romunijo, da bi ta vrnila Rusiji Besarabijo in nekatere druge ruske kraje. Teh pogojev pa Turčija ni mogla sprejeti.
Turčija je bila pripravljena sprejeti naslednje pogoje: Ustanovi se balkanski blok, ki pa ostane strogo nevtralen. Turčija ostane mevtral-na, tudi če bi bila Rusija v vojni. Če bi stopila Italija na stran Nemčije, bi se Turčija takoj postavila na stran Francije in Anglije. Glede Dardanel veljajo določbe konvencije v Montreuxu. če bi bila katera balkanska država napadena, ne da bi napad izzvala, ji bo priskočila Turčija z vsemi silami na pomoč.
Turški zun. minister Saradžoglu je navedel ob koncu moskovskih pogajanj, da bi Turčija vstopila v vojno v naslednjih treh primerih:
1.	če bi zapadne sile zaprosile za obrambo vzhodnega Sredozemskega morja. 2. če bi bila neizzvana napadena katera članica balkanskega bloka in 3. če bi bila Turčija sama napadena.
Angleški ministrski predsednik Chamberlain je podal v sredo v spodnji zbornici svojo običajno tedensko izjavo. Uvodoma je izjavil, da od nemške vlade še ni prejel ni-kake razlage nemškega stališča o vojnih ciljih Anglije. Zato tudi v tej stvari ne more svoji prejšnji izjavi nič dodati. Nato je govoril o nemški propagandi ter dejal, da ne veruje, da bi mogla ta propaganda premotiti nevtralne države.
Nato je podal kratek pregled vojnih dogodkov. Vse angleške divizije so že na svojem mestu. Dosežena je popolna enotnost v vodstvu zavezniških sil. Angleška vojna mornarica je pretrpela pretekli teden težke izgube, na drugi strani pa prizadejala nemškim podmornicam tako težke izgube, da je dokazano, da se s podmorniško vojno ne more ustaviti angleška čezmorska trgovina. Skupna tonaža ladij, ki so do 17. oktobra priplule v angleška pristanišča ali jih zapustile, je samo za pol odstotka manjša od tonaže v normalnih časih. O napadih na naše brodovje razširja nasprotnik fantastične vesti ter si uspehe enostavno izmišlja. Angleška vlada je vse izgube objavila. Nato je govoril o uspehu, ki ga je doseglo angleško pomožno letalstvo v boju z nemškimi bombniki. Svoj govor je zaključil z besedami: »V vsaki vojni so presenečenja in vsako presenečenje ne more biti ugodno. Zadovoljni pa smo, da smo napravili dober začetek.«
Na seji angleške zbornice je izrekel državni tajnik za Indijo svojo zahvalo Gandiju, ki je odločno nastopil za to, da se Indija brezpogojno postavi ob bok Veliki Britaniji. Državni tajnik je nadalje izjavil, da želi Indija, da postane dominion. To je tudi želja Velike Britanije in ta želja se bo tudi kmalu uresničila.
Pomočnik angleškega zunanjega ministra Buttler je odgovoril na vprašanje nekega poslanca, če je res, da je poslala Sovjetska Rusija Nemčiji 17 ton zlata, da je treba smatrati te vesti na podlagi poročil, ki jih je prejela angleška vlada, kot resnične.
Novi italijanski veleposlanik v Londonu Bastianini je bil sprejet od angleškega kralja v nastopni avdienci. Sprejet je bil po najbolj razkošnem obredu. Pred Buckinghamsko palačo se je nabralo na tisoče ljudi, ki so gledali prihod in odhod novega veleposlanika.
Hitler bo svoj glavni stan prenesel prihodnji teden na zapadno fronto. Vest pa še ni uradno potrjena.
Madžarska policija je aretirala
140 članov madžarske narodno socialistične stranke. V prostorih stranke so našli poleg propagandne literature tudi mnogo orožja in ročnih bomb. ,»
Velezakup	s
podlagi
Zakupnik nai ne bo več banovina. ampak trgovci v okraiih — Olaišave za maioprodaiaice
nuino potrebne
Denarstvo
Stanje Narodne banke
Zadnji izkaz Narodne banke z dne 15. oktobra navaja naslednje izpremembe (vse številke v milijonih din):
Zlata podloga se je skupno zvišala za 0.05 na 1.986,9.
Devize izve« podloge so se zvišale za 56,1 na 627.17.
Posojila so se skupno zmanjšala za 45,4 na 2.466,5.
Obtok bankovcev se je zmanjšal za 25'9 na 9.076,5.
Narastle pa so obveze na po-kaz in sicer za 20.0 na 1.494,2.
Obtok bankovcev in obveze na pokaz znašajo skupno 10.570,7.
Stvarna vrednost podloge znaša skupno 3.179,1 ter se je skupno kritje zvišalo od 30.05 na 30.07 odstotkov. Stvarna vrednost zlata pa znaša 3.161,8 in se je samo zlato kritje zvišalo od 29.89 na 29.91%.
Obrestna mera je ostala še nadalje neizpremenjena.
Uradni železniški obračunski tečaji
Od .15. oktobra dalje veljajo na državnih železnicah naslednji te-
čaji za obračunavanje valut;	
	din
1 holandski goldinar	24-—
1 nemška marka	17-80
1 švicarski frank	10T0
1 zlati frank	14-50
1 madžarska penge	12-85
1 poljski zlot	8"40
1 italijanska lira	2-32
1 francoski frank	1-15
1 češkoslovaška krona	1’53
1 belgijski frank	1-52
1 bolgarski lev	0-55
1 romunski lej	0-35
1 grška drahma *	0-42
Angleška banka je izdala obvestilo o stabilizaciji angleškega funta v odnosu do nizozemskega goldinarja, belgijskega beiga, švicarskega franka ter švedske in norveške krone. Po tem obvestilu kotira funt v Nizozemski 7"53%, v Belgiji 23 96, v Švici 1T85K, v Švedski 16'80 in v Norveški 17‘60.
Konferenca predsednikov nordijskih emisijskih bank v Kodanju je sklenila, da bodo v bodoče emisijske banke Danske, švedske, Norveške in Finske še bolj ozko sodelovale. Vse štiri emisijske banke bodo izvajale isto gospodarsko in valutno politiko.
Za 8. oktober sklicana seja Banke za mednarodna plačila v Baslu če je morala odgoditi, ker niso mogli priti vsi delegati na sejo. Sanka je zašla v negotov položaj tudi zato, ker je mnogo emisijskih bank odpovedalo svoje vloge. Te odpovedi so že dosegle znesek 74 milijonov švicarskih frankov.
Danska narodna banka je zvišala diskontno stopnjo od 4'5 na 55%.
Stanje naših kliringov
Po dolgem času so se znatno znižale naše terjatve proti Turčiji, in sicer za polovico, za 8,45 milijona din. Tudi naše terjatve proti Nemčiji so se znatno znižale, za 85-9 na 152'9 milijona din, zato pa so se povečale naše terjatve proti Ceško-Moravski. Na novo je v seznamu postavka o kliringu s Slovaško. Spremembe v kliringu kažejo te številke (vse v milijonih dotične valute):
Aktirui kliringi:	15.10.	8.10.
Bolgarska din	1-05	1‘OB
Madžarska din	34-71	38-73
Nemčija RM	10-61	13-12
Ceško-Moravska Kč	43'79	39-40
Slovaška Ks	7’07	
Turčija din	8‘82	17-28
Španija pezet	2-93	2‘93
Pasivni kliringi;		
Belgija belg.	1-42	U42
Bolgarska din	1-61	1-62
Italija din	128-69	135*57
Poljska din	26-89	26"89
Romunija din	26'16	26-26
Švica	0-86	0-97
Naše trgovstvo, zlasti na deželi, se zelo pritožuje zaradi sedaj veljavnega velezakupa soli, ker iz-daleka ne ustreza interesom kon-sumentov, še manj pa praktični izvedbi pri detajlistih. Sedanji ve-lezakupnik ima v Sloveniji 34 skladišč, ki jih vodijo sedanji pod-zakupniki, ki pa so v resnici le nameščenci zakupnika za vso banovino v smislu čl. 4., odst. 1. pogojev za velikoprodajo soli. Jasno je, da je tako stanje nevzdržno. Trgovstvo Slovenije, zlasti pa severnega dela, je zato uvedlo akcijo, da bi se v tem pogledu dosegle znosljivejše razmere in organizirala prodaja soli tako, da bo tudi res ustrezala današnjim prilikam in stvarnim potrebam.
Najpraktičneje in za trgovce najugodneje bi pač bilo, da bi bila prodaja soli popolnoma prosta. Ker pa tega zaenkrat še ni mogoče doseči, žele trgovci, posebno s podeželja, da bi se reorganizirala veleprodaja soli tako, da bi se rajonirala po političnih okrajih. Z drugimi besedami, monopol-ska uprava naj bi poverila vele-zakup soli za vsak okraj posebnemu zakupniku, ki naj bi bil vsestransko sposoben trgovec. Načelno bi smel imeti en trgovec le en zakup. Ako pa se nahajajo v večjih mestih sedeži več političnih okrajev, kakor n. pr. v Mariboru za levi in desni dravski breg, potem bi lahko en zakupnik prevzel prodajo soli detajlistom za vse okraje, ki imajo svoj sedež v dotič-nem mestu.
Ker se često dogaja, da se morajo smatrati nekateri sodni okraji za nekake gospodarske enote, ki pa ne gravitirajo na sedeže političnih okrajev, kakor na primer sodni okraji Gornja Radgona, Ormož, Šoštanj itd., potem naj se organizira tudi na sedežih sodnih okrajev veleprodaja soli v gornjem smislu. Težko je namreč zahtevati, naj bi se vozili detajlisti n. pr. iz Rečice ob Paki po sol v oddaljeni Slovenj Gradec, ko je vendar gospodarsko zelo razviti Šoštanj, ki je sedež sodnega okraja, tako blizu. Isto velja tudi za detajlista s periferije ormoškega okraja, ker je sedež okrajnega glavarstva Ptuj tako daleč. Enako je neprikladno za Gornjo Radgono, ki je tako zelo oddaljena od Ljutomera, sedeža okrajnega načelstva.
Kar se tiče čistega dobička detajlista, gre akcija za tem, naj bi se zaradi pogosto zelo velikih transportnih stroškov (visoki hribi, velike razdalje, slabe ceste itd.) dobiček zvišal od sedanjih 30 na 50 par pri kilogramu. Res je sicer, da se na ta način ne bo dalo doseči, da bi imeli vsi detajlisti enak dobiček od maloprodaje soli, podana pa bi bila kolikor toliko stalna varnost, da bi 9e kalo, ki v mesecih z veliko vlago v zraku doseže celo 10%, in pa transportni stroški pri vseh detajlistih tudi res krili.
Tudi kar se tiče živinske soli, je stvar sedaj zelo nerodno urejena. Za kmetovalce, ki se, kot n. pr. v dravski dolini, zelo ba-vijo z živinorejo, je zelo neugodna in naravnost škodljiva odredba, da smejo prodajati rdečo živinsko
-	barva,	ploaira	in
Ze v 24 urali
Itd. Skrobi fn svetlolika srajce, ovral oike in manšete. Pere, suši, monga in lika domače perilo
tovarna JO S. REICH
Poljanski nasip t-6. Selenluirgora ni. 3 Telolon št. 22-72.
sol samo veleprodajalci. Saj' vendar ni mogoče zahtevati, da bi vsak kmet, ki ima svoje bivališče kje na vrhu Pohorja ali Kozjaka, moral za par kil rdeče soli potovati v Maribor, ker trgovec v njegovem okraju soli ne sme prodajati. Kdo mu povrne stroške za potovanje in zamujeni delovni dan? Akcija gre sedaj za tem, naj bi prodajal rdečo sol detajlist pod istimi pogoji kot hranilno sol.
Zelja trgovstva v severni Slo-
V številki z dne 30. avgusta smo objavili članek svojega mariborskega dopisnika pod naslovom »Težave sadnega izvoza« in s podnaslovom: »Nizke cene zaradi izigravanja določb dogovora z Nemčijo«. V Članku se pritožuje dopisnik, da baje nemški uvozniki pri uvozu jabolk iz Jugoslavije izigravajo določila nemško-jugo-slovanskega gospodarskega in plačilnega sporazuma na škodo jugoslovanskih sadjerejcev. Ta »zloraba« da je v tem, da se po nizkih cenah v češko-moravski protektorat dobavljena jabolka takoj po njih prihodu v protektorat po teh nizkih cenah zopet izvažajo v Nemčijo, čeprav bi morali po nem-ško-jugoslovanskem dogovoru plačati nemški uvozniki višjo ceno. Članek se zaključuje takole: »Primer sam pa dokazuje, da je bila naša trgovinska pogodba z Nemčijo mnogo premalo premišljena, ker se sicer ne bi mogla na tak način zlorabiti.«
Zaradi tega članka je poslal nemški konzul v Ljubljani pojasnilo, v katerem najprej citira naš članek tako, kakor smo zgoraj navedli, nato pa dodaje naslednje pojasnilo:
»Nadzorni urad za vrtne in vinogradniške proizvode natančno preišče v vsakem posameznem primeru, če je blago, ki je prišlo iz protektorata in ki se tja plača, tudi dejansko proizvod protektorata ali pa je bilo nacionalizirano. Nepravilnost trditve pa sledi tudi iz tega, da je bilo za 1. 1939. dosedaj danih deviznih dovoljenj za uvoz jabolk iz protektorata samo v višini 15.200 RM, ki pa po poročilu podružnice Aussig državnega urada za vrtne in vinogradniške proizvode poleg tega ni bilo niti izkoriščeno. Ker se tore; dosedaj jabolka iz protektorata niso uvozila, je tudi nemogoče, da bi preko protektorata prišla jabolka jugoslovanskega izvora v Nemčijo.
Izvoz jugoslovanskih jabolk iz protektorata v Nemčijo pa tudi finančno ne bi nudil firmam protektorata nikake prednosti, temveč celo škodo, ker Nemčija načeloma v Jugoslavijo ne plačuje nobenih višjih cen kakor firme protektorata. Vsekakor pa je možno, da so v posameznih primerih na podlagi kakovostne razlike blaga firme protektorata nastavile nižje cene ko nemške firme. Trenutno plačuje državni urad za vrtne in vinogradniške proizvode za jugoslovanska jabolka srednje kakovosti do 15 RM za stot, dočim so nastavile firme v protektoratu za blago iste kakovosti celo deloma višje cene.«
K temu svojemu popravku dostavlja g. konzul, da menda ta izvajanja dokazujejo, da gre pri pritožbi slovenskega lista očividno
veniji, ki so jo že tolikokrat predložili na odločujočih mestih, je tudi, naj bi se vendar ukinile solne knjižice. Te knjižice so popolnoma odveč, ker je vendar vsaka manipulacija s soljo (mešanje soli, tihotapstvo itd.) itak nemogoča, pač pa povzročajo samo kompliciranje vsega nabavnega postopka.
Upati je, da akcija, ki jo je sedaj uvedlo trgovstvo v severni Sloveniji, tokrat ne bo brez uspeha.
za tendenčno poročilo, ki je brez stvarne podlage.
*
K temu popravku oz. pojasnilu nemškega konzulata naj nam bo dovoljeno pripomniti nekaj besed.
Nas izredno veseli, da se je nemški konzulat potrudil, da do-žene, v koliko in če sploh so upravičene pritožbe naših sadnih izvoznikov. Vendar pa mislimo, da bi se dosegel popolnoma pozitiven
Uredba o zatiranju draginje določa v svojem čl. 1., da spadajo pod uredbo vse najbolj neobhodne življenjske potrebščine razen predmetov, ki so v seznamu luksuznih predmetov po zakonu o skupnem davku na poslovni promet. Luksuzni predmeti so s tem jasno določeni. Na željo mnogih naročnikov objavljamo seznam luksuznih predmetov, kakor ga navaja zakon o skupnem davku na poslovni promet:
Ananas in pistacije, presne ali suhe, dateljni, presni ali suhi, granatna jabolka in banane, pinjole, kokosovi orehi in drugi eksotični orehi za jed.
Cvetice za okras in nakit, natrgane, razcvele ali v popju; listje in vejice s cveticami in plodi, Če vse to posamez ali povezano v vence ali šopke presega vrednost 100 dinarjev kos.
Palmove vejice in .palmovo listje, prirezano ali neprirezano; morski mah; trave in veje — vse to za okras, za vence in na kite, sveže ali kakor koli posušeno, tudi barvano.
Kaviar in njegovi nadomestki, presni ali nasoljeni.
Močne alkoholne (opojne) pijače, vsa fina vina, ki imajo v sebi nad 15 % alkohola ali nad 5% izvlečka (ekstrakta), šampanjec in druga vina, ki se penijo in kipe.
Navadni bonboni, sladkorčki, ratluk, alva, sadje, razen južnega, povrtnina, semenje, posladkorjeni (kandirani), po ceni, večji od 25 din za kg;
fini bonboni (tako zvani svileni), napolnjeni z marmelado, čokolado in drugim; fondanti brez čokolade, marcipan, gelčes, pra-lines; južno sadje, seme za začimbo, lupine južnega sadja — posladkorjeni (kandirani), vse topo ceni, večji od 25 din za kg.
Čokolada in njeni nadomestki v tablah ali kosih, kakavova masa, tudi blago, popolnoma ali deloma iz kakavove mase, čokolade ali njenih nadomestkov, po ceni, večji od 45 din za kg.
rezultat le na ta način, da bi se zaslišali obe plati, namreč nemški urad in pa naši sadni izvozniki. To je bilo v našem konkretnem primeru celo tem bolj na dlani, ker je bil tudi članek našega mariborskega dopisnika napisan pod vtisom konference strokovnih organizacij izvoznikov in producentov z dne 22. avgusta v Mariboru. Na tej konferenci je bil sprejet skoraj popolnoma isti predlog, kakor ga je izrazil naš dopisnik na koncu svojega članka, da je namreč treba skleniti s Češko-morav-skim protektoratom za sadni izvoz enako pogodbo, kakor smo jo sklenili z Nemčijo. Nobenega dvoma ni, da bi se s sodelovanjem organizacij naših sadnih izvoznikov in nemških uvoznih uradov vsa zadeva najbolj dobro in koristno razčistila za medsebojno trgovino obeh držav.
To pripominjamo, ker je tudi nam na tem, da se ta trgovina dobro razvija, zaradi česar tem odločneje odklanjamo očitek, kakor da bi bilo poročilo našega mariborskega dopisnika tendenčno. Za tendenčne gospodarske vesti v našem listu ni prostora, ker smo vedno zvesti načelu objektivnosti.
Trgovina med Nemčijo in Jugoslavijo ni majhna in zato je vedno mogoče, da se dogode tu ali tam kakšne nevšečnosti, zlasti še v sedanjih nenormalnih časih. Zato menimo, da se morejo samo z lojalnim sodelovanjem z nemške ko z jugoslovanske strani — in ne samo z ene — te nevšečnosti odpraviti. S svoje strani bomo pri tem vedno radevolje sodelovali, kolikor nam bo to le mogoče.
Sir, fini:	imperial,	eidamez,
rochiort, gorgonzola, grana, stra-chino itd. Trapistovski in emen-dolski sir se v smislu določb davka na luksus ne smatra za fini sir.
Konscrvc iz rakov.
Voščeno blago in blago iz cere-zina (razen sveč, svečic in voščenih vžigalic).
Milo, izvzemši medicinsko, dražje od 30 din za kg; izdelki iz mila, stearina in parafina v zvezi z najfinejšo tvarino.
Umetno dišeče stvari, dišeče tol-šče in dišeča rudninska olja; parfumerije z etrom ali alkoholom; dišeče vode brez etra in alkohola.
Puder, rdeča in bela lepotila (rumenila in belila), dišeča; barvila za lase in ostale drugje ne imenovane parfumerije in kozmetična sredstva.
Predmeti za umetni ogenj vseh vrst, rakete, žabice, strelni klobučki in strelne kapice za otroške pištole, tudi napolnjene s pokalnim živim srebrom.
Olja: jasminovo, bergamotno, iz grenkih mandeljev, rožno iz šmarnic, vijolic, pomarančnega cveta in temu podobno.
Vezenine na bombaževi tkanini, tudi z aplikacijami, izdelane s svileno prejo.
Preproge, fine, orientalske, iz volne ali živalske dlake, kakor: perzijske, smirnske in tem pod., izvzemši grobe, ročno vozlane perzijske preproge s štirimi vozli na cm5, kakor tudi smirnske preproge z dvema vozloma, izdelane na roko.
Čipke, volnene.
Svilena preja za nadrobno prodajo (za šivanje, pletenje, vezenje) na lesenih vretencih, papirju, v klobčičih itd., za izdelavo mrež in pozainentarij, enonitna ali več-nitna: surova, prekuhana, beljena, barvana, tiskana.
Goste svilene in polsvilene tkanine, če se ne uporabljajo za izdelavo in popravilo: padal, aero-planov, aerostatov, zrakoplovov in prahovnic za potrebe narodne obrambe.
(Konec prihodnjič.)
Težave	našega
izvoza v Nemalo
Poiasnilo nemškega konzulata
Seznam luksuznih predmetov
v smislu protidraginiske uredbe
Davčni svetovalec
Računi — inozemski
G. F. S. v Lj. Vprašanje:
Ali so računi, ki se izdajo v inozemstvu in vnesejo v našo državo, da jih naš trgovec plača, zavezani inozemskemu ali našemu kolku. Kdo jih naj kolkuje in kako?
Odgovor: Po zakonu se taki računi, kolikor se prenesejo v našo državo radi učinka, morajo taksirati po naših zakonih. Radi učinka je račun prenesen v našo državo, ako je plačilni kraj fakturiranega računa v naši kraljevini. Ako je plačilni kraj v inozemstvu, potem račun ni prenesen v našo državo radi učinka; pač pa se smatra, da je račun prenesen k nam radi učinka, ako se more iztožiti pri nas, n. pr. ako navaja račun: plačljivo v Zagrebu, Ljubljani itd. Tak račun se mora taksirati po naših predpisih v 30 dneh po prenosu, vedno pa prej, preden se kakor koli uradno porabi, oziroma preden se plača, ali se na podlagi njega izvrši kak drug posel. — Kolki se nalepijo na prvo stran vsak pole in se uničijo na ta način, da se preko kolka prejemnik tako podpiše, da začne pisati na čistem papirju, nadaljuje r>a čez kolke.
in pobirajo ne glede na dejanske stroške v procentualnem iznosu. Ako se po predpisu davka ugotovi, da dolžnik vobče ni bil dolžan predpisanega davka plačati, oziroma ne v polni izmeri, ne more biti nikake osnove za plačilo procentualnih eksekucijskih stro-
škov, ker o takem ekvivalentu za prepozno vplačilo v primeru, da se davek odpiše, ne more biti govora. Želimo le, da bi se vendar enkrat našel mož, ki bi to stvar gnal do upravnega sodišča, ker smo prepričani, da bi upravno sodišče razsodilo v njegov prilog.
Uredba o zalaganiu $ sladkorjem
in špiritom za oslaievanie izvoznega vina
Ministrski svet je dne 17. oktobra predpisal za povečanje izvoza vina uredijo o zalaganju Jugoslovanskih svobodnih carinskih skladišč s sladkorjem in špiritom za oslajevanje vin, namenjenih za izvoz.
V čl. 1. se pooblaščajo prodajne sladkorne centrale, da smejo dati skladiščem potrebne množine sladkorja in špirita. Fo členu 2. uredbe so vse te količine sladkorja in špirita deležne povlastic in olajšav kot izvozno blago, oziroma kot tisti sladkor ali špirit, ki se izvaža neposredno v inozemstvo. Prodajna centrala špirita dobi za take količine tudi iz-
vozno nagrado po čl. 72. zakona o državni trošarini.
Za prevoz sladkorja in špirita v ta skladišča veljajo predpisi kot pri izvozu. Kontrolo nad tem opravljajo organi krajevne finančne kontrole. Na vrnjeno množino sladkorja ali špirita se bodo pa morale plačati vse davščine kot za uvoz.
Občni zbori
Splošna maloželezniška družba d. d. v Ljubljani ima redni občni zbor dne 6. novembra ob 20. v posvetovalnici na mestnem magistratu v Ljubljani.
Praktični
Eksekucijski stroški v primeru odpisa davka, zaradi katerega so nastali
Jan. F. v Lj. Vprašanje:
Predpisan vam je bil davek, vendar ste se proti predpisu pritožili in dosegli, da vam je bil odpisan. Davčna uprava je med tem izterjevala zaostanek in vam povzročila precejšne stroške. Ali imate pravico zahtevati, da se odpišejo tudi ti stroški.
Odgovor: Edino pravično bi bilo, da bi tudi eksekucijski stroški delili usodo davka, radi katerega so nastali. Vendar se je na zahtevo, da bi se ti stroški znižali enako, kakor se zniža davek, pri katerega izterjevanju so nastali, postavila finančna uprava na odklonilno stališče. V nekem konkretnem primeru je ministrstvo za finance odločilo, da eksekucijskih stroškov samo zalo, ker je bil davek odpisan, ne more brisali ali znižati, češ da nima zakon nikake odredbe o kakem znižanju. Ministrstvo smatra, da so eksekucijski stroški ekvivalent za prepozno vplačilo in da se odpiše samo le davek, ne pa tudi eksekucijski stroški.
To stališče finančnega ministrstva po našem mnenju ni utemeljeno. Eksekucijski stroški se ravnajo procentualno po višini davčnega zaostanka in se zaračunavajo
Malenkosti, ki pa imajo učinek
V vsaki trgovini mora biti vozni red železnice ali avtobusa, ki občuje v tem kraju. Kupec dostikrat vpraša, kdaj gre vlak in slabe volje bo, če v trgovini ne izve natančnega odhoda vlaka.
Trgovec mora tudi vedeti, kdaj uradujejo uradi, denarni zavodi, ker tudi to vprašajo kupci pogosto. Sploh mora vsak trgovec smatrati za svojo dolžnost, da informira kupca o vseh stvareh, ki ga morejo zanimati.
Male usluge rode dostikrat velike učinke. Zato ne na malenkosti pozabiti, pa čeprav so le malenkosti.
krat iz tega razloga za ljudi tudi najboljši.
Posebno važno je, da trgovec v svoji reklami pove, kako se pride do njegovega lokala s tramvajem ali avtobusom. Ce more navesti, da je njegov lokal v bližini ali tik postajališča, bo že s teni dobil marsikaterega kupca. Ljudem se mudi, in dober trgovec to upošteva.
Doma in po svetu
Najkrajša pot h trgovini
Ce potujejo ljudje po opravkih v' mesto, hočej navadno tudi nekaj kupili. Nimajo pa dosti časa in zato so prav zadovoljni, če morejo na poti v urad, kjer imajo redne opravke, tudi kupiti kar potrebujejo. Dober trgovec mora to znati izkoristiti in opozoriti ljudi, da je njegov lokal ravno ob poti, če imajo v tem ali onem uradu opravke.
Pa tudi to je dobro, da z dobro reklamo opozori ljudi nazorno, kje je njegov lokal in kako ga najhitreje najdejo. Kakor rečeno, ljudje nimajo časa in nikakor niso voljni, da bi dolgo iskali lokal, pa čeprav jim je ta po imenu še tako znan. Najbližji lokal je dosti-
Za predsednico Rdečega križa kr. Jugoslavije so Imenovali kr.
namestniki Nj. Vis. kneginjo Olgo.
V kabinetu podpredsednika vlade sta se sestala dr. Maček in predsednik senata dr. Korošec ter ostala dalj časa v razgovoru.
Ker je ožji glavni odbor radikalne stranke sporočil, da ni minister dr. Lazar Markovič več član radikalne stranke, je minister dr. Markovič izjavil: Čeprav mi je neprijetno, da že tretjič ponavljam eno in isto stvar, moram vendarle odgovoriti, da ne bo nobene zmede. 2e dvakrat sem pozval g. Trifuno-
E F K O
PLETENINE: TRIKOTAŽA:
F. KOS, LJUBLJANA
Jopice, puloverje, sviterje, jersey-obleke, modne športne drese, pijame itd.
perilo, bluze, srajce za dame in gospode v mako, svilenem in volnenem perilu
I____________________________________________________________
ŽIDOVSKA ULICA 5
Dolcnt
Velika zaloga vsakovrstne kožuhovine za plašče, paletoe in našivke
Sv. V-tica
Telefon'Sev. 22-62
KNJIGOVEZNICA
JUGOSLOVANSKE
TISKARNE
1 reg. zadr, z o. zav. ■
LJUBLJANA
KOPITARJEVA 6
*
Nudi po izredno nizkih cenah: Salda konte, štra-ce, journate, šolske zvezke, mape, odjemalne knjižice, risalne bloke itd.
* Šivalni stroji
s tovarniško garancijo
!W
Trgovci popust!
SPLOŠNA TRGOVSKA
d. z o. z. LJUBLJANA
Tyrieva cesta 33
vica in njegove prijatelje, da skličejo sejo širšega glavnega odbora stranke, ki naj bi po pravilih stranke uredil spor, ki se vodi med nami zaradi politike stranke. Toda gospodje beže ped tem edino kompetentnim forumom ter nočejo sklicati širšega glavnega odbora. S tem so se dejansko sami izločili iz stranke.
Minister dr. Krek je izjavil novinarjem, da vprašanje ustanovitve slovenske banovine proučujejo sedaj razne komisije, da pa se bo to vprašanje rešilo na podlagi, ki jo določa narodni sporazum. Na vprašanje novinarjev, kdaj bodo poslanske volitve, je odgovoril minister dr. Krek, da o poslanskih volitvah še nič ne ve.
Stavka pristaniških delavcev v Splitu je končana. Delodajalci so pristali na sklenitev nove kolektivne pogodbe. Delavci dobe na uro po 10 din.
Izšle so štiri uredbe banovine Hrvatske, in sicer o upravnem sodišču v Zagrebu, o računskem sodišču v Zagrebu, o nameščencih banovine Hrvatske ter uredba o zaščiti kmetske posesti. Po tej uredbi se ne more kmetu vzeti hiša z dvoriščem ter 20 ari zemlje okoli hiše, pol ha obdelane zemlje za vsakega člana rodbine, toda največ 3 ha, ter gospodarska poslopja, potrebna za kmetijstvo.
Finančno ministrstvo je izplačalo dalmatinskim občinam kot odškodnino, ker ne plačuje družba Dal-matienne nobenih občinskih doklad, vsoto 6,655.000 din. Ta znesek je za 640.000 din večji, kakor pa so ga prejele občine lani.
Posebno številko beograjskemu velesejmu je posvetil praški list »Der neue Tag«.
Da se preprečijo nadaljnji nočni napadi v Zagrebu je pozval ban dr. šubašič hrvatsko meščansko zaščito, da pomaga organom policije pri patruljiranju po Zagrebu.
V nedeljo se otvori v Ljubljani v Narodni galeriji razstava bolgarske knjige. Vstop v razstavo je brezplačen. Za obisk razstave je dovolilo prometno ministrstvo polovično vožnjo.
Zdravstveni dom je bil v nedeljo slovesno otvorjen v Črnomlju.
Na ljubljanski univerzi se je vpisalo že nad 2000 slušateljev in slu-šateljic. Na zagrebških visokih šolah pa'je vpisanih že nad 7000 dijakov in dijakinj.
V Trbovljah je začela v cementarni obratovati nova peč, s katero more povečati cementarna svojo proizvodnjo za 14 vagonov. Ker so bile zgrajene tudi nove žične železnice in druge naprave, bo mogla cementarna na dan odposlati do 50 vagonov cementa.
Trgovinska zbornica v Novem Sadu je zahtevala, da se ustanovi tudi v Novem Sadu pokojninski zavod za zasebne nameščence.
Predsednik poljsko-jugoslovanske lige v Varšavi dr. Tadeuš Dybovski je na potu v Francijo umrl nenadoma v Ptuju. Ko je prišel s svojo rodbino v Ptuj, mu je postalo naenkrat slabo. Izstopil je, da bi dobil zdravniško pomoč. Med tem pa ga je zadela kap in je bil takoj mrtev. Ptujski rodoljubi so mu priredili lep pogreb. Bodi ohranjen dobremu prijatelju našega naroda lep spomin!
Mornariški minister Churchill je v spodnji zbornici navedel, da se je zmanjšala zaradi torpediranja ali drugih vzrokov tonaža angleške j trgovske mornarice za 174.000 ton,
v istem času pa je zaplenila 29.000 ton sovražnih ladij, novih pa zgradila za 104.000 ton. Vsa izguba znaša torej le 41.000, kar je proti celotni tonaži angleške trgovinske mornarice v višini 21 milijonov ton malenkost.
V zvezi z zadnjimi napadi nem-j ških podmornic so v britanskih mornariških krogih prepričani, da' je Nemčija poslala v boj svojo drugo podmorniško eskadro, ki jo tvorijo velike oceanske podmornice z akcijskim radijem 12.000 km.
Prvi oddelek avstralskih letalcev je prišel v London. Avstralija bo odposlala na bojišče okoli 3000 letalcev in spremnega osebja.
Ko so prišli narodni socialisti na vlado, je bilo v Nemčiji okrogi 600.000 Židov. V petih letih se je1 to število znižalo na 300.000. S priključitvijo Avstrije se je njih število dvignilo na 850.000, s priključitvijo češke na poldrug milijon, sedaj po polomu Poljske pa je naraslo njih število na 5 milijonov. Nemci nameravajo zato vse Žide prisilno naseliti na Poljskem v okolici Lublina.
Znana nemška igralka Leni Itie-fensthal je bila takoj po svojem prihodu v Berlin aretirana zaradi deviznih prestopkov.
Radio Ljubljana
Sobota 21. oktobra. 7.00: Plošče
— 7.15: Napovedi, poročila — 7.30: Plošče — 12.00: Plošče — 12.30: Poročila, objave — 13.00: Napovedi
— 13.02: Plošče — 14.00: Poročila
— 17.00: Otroška ura — 17.50: Pregled sporeda — 18.00: Radijski orkester — 18.40: Narodoslovne vrednote slov. božjih poti (Boris Orel)
— 19.00: Napovedi, poročila — 19.20: Nac. ura — 19.40: Objave — 20.00: O zunanji politiki (dr. Alojzij Kuhar) — 20.30: Vombergar Jože: Pač pa smo takšni, pisan večer, izvajajo člani rad. igr. družine, vodi Ipi — 22.00: Napovedi, poročila — 22.15: Radijski orkester.
Nedelja, 22. oktobra. 8.00: Plošče
— 9.00: Napovedi, poročila — 9.15: Solistični koncert (čelo): profesor Šedlbauer, pri klavirju prof. Lipovšek — 10.00: Verski govor — 10.15: Prenos cerkvene glasbe — 11.00: Komorna glasba (plošče) — 11.30: Koncert radijskega orkestra — 13.00: Napovedi — 13.20: Koncert ruske pesmi:	prof. Vrbanič, pri
klavirju prof. Lipovšek — 14.00: Plošče po željah — 17.00: Shranjevanje sadja (Josip Priol) — 17.30: Koncert radijskega orkestra — 19.00:	Napovedi, poročila 19.20:
Nac. ura — 19.40: Objave — 20.00: Slovenski vokalni kvintet — 20.45: Baletna godba (plošče) — 21-15: Harmoniko igra Edvard Kovač — 22.00: Napovedi, poročila — 22.15: Plošče
Ponedeljek 23. oktobra. 7.00: Plošče — 7.15: Napovedi, poročila — 7.30: Plošče (do 7.45) — 12.00: Plošče — 12.30: Poročila, objave — 13.00: Napovedi — 13.20: Radijski Šramel — 14.00: Poročila — 18.00: Motnje telesnega zorenja (dr. Brecelj) — 18.20: Schumann: Otroški prizori (plošče) — 18.40: Primorska v stoletju reformacije (dr. Jože Lovrenčič) — 19.00: Napovedi, poročila — 19.20: Nac. ura — 19.40: Objave — 19.50: Zanimivosti — 20.00: Koncert radijskega orkestra
— 21.10: Ljubljanski godalni kvartet — 22.00: Napovedi, poročila — 22.15: Plošče.
PRI NAKUPU IZGOTOVLJENIH OBLAČIL JE VAŽNO, DA VESTE, KATERA TRGOVINA JE NAJBOLJ UGODNA ZA VAS?
Tvrdka F. I. GORIČAR
NA SV. PETRA CESTI je prvorazredna konfekcija V LJUBLJANI,
ki ima pole« tudi veliko manufakturno trgovino, založeno z najmodernejšimi blago vi za moške im damske obleke, površnike in kostume. - Trgovini ima priključeno tudi lastno šivalnico z najboljšimi moškimi in damskimi močmi za izdelavo konfekcije, kot tudi za vsakovrstna moška in damska dela po meril - Ako torej izgotovljenih oblačil ne morete izbrati iz zaloge, imate na izbiro vsakovrstno blago na metre, ter se Vam lahko takoj po Vaši želj-i izgotovi! Za prvovrstno izdelavo in dober kroj se jamči! Ker se dela vse v lastni režiji, eo cene brezkonkurenčne!
Koliko trgovcev gre na letni dopust in odmor?!
1—2%11 Vsi drugi pa se mučijo in delajo brez ozira na zdravje! Zato vsaj doma pijte
RADENSKI ZDRAVILNI VRELEC
V
tistega * rdeCImt srci, našo najboljšo prirodno mineralno vodo. Zdravje in užitek!
,B~J Treske«. IMh,	dr.	I„.	«<*.,	u^taik	M«»k«.	«*.	d.	*.	•*»	P"*—*	*	M-**