Poštnina plačana v gotovini, Posamezna številka 1.-25 Din. DELAVSKA POLITIK GLASILO SOCIALISTIČNE STRANKE JUGOSLAVIJE. Izhaja vsako sredo in soboto. Uredništvo je v Mariboru, Ruška cesta 5, poštni predal 22. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo* Uprava: Maribor, Ruška c. 5, poštni predal 22. Ljubljana VIL, Zadružni dom. Cek. račun: 14.335. Reklamacije se ne frankjrajo. Naročnina za 'državo SHS znaša mesečno 10 Din, za ino* zemstvo mesečno 15 Din. MaliK oglasov, ki služijo v posredovalne in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. De-, belo tiskana beseda stane 1‘— Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda 1’— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 2'25 D. Pri večjem številu objav popust. Št. 83. Sobota 15. oktobra 1927. Leto II. Spor z Bolgarijo. Proč s tajno General Kovačevič, ki je bil zagatno umorjen, je bil slovesno pokopan. Ob tej priliki so bile prirejene velike protestne manifestacije v Beogradu in drugod, ki so nedvomno napravile vtis, da je zločin 2akrivila Bolgarija. Tudi atentatorji so bili izsledeni, in sicer sta bila dva ubita v boju, enega pa so prepeljali v beograjske zapore. Bolgarska vlada odklanja vsakršno odgovornost, Proglasila pa je obsedno stanje ob srbski meji ter hotela s tem pokazati, da hoče zabraniti neprestane Pohode na srbsko ozemlje. Iz tega sledi, da se bo ta spor s*cer rešil mirnim potom, vendar Pa nas stvar zanima v toliko, da dodala vsa javnost govori in piše le o 'ntrigah, ki jih vodijo tuje države Proti balkankim državam. Ta način Politike in diplomacije smatramo, da vPliva demoralizujoče na javnost Prizadetih držav na Balkanu, pa tudi v ostalem svetu; poleg tega pa še ustvarja tako ravnanje nezaupanje v centralni Evropi; pohlep po Orientu pa pri onih državah, ki re-flektirajo na ekspanzijo v Orientu. Jasno je, da morajo vsi ti pojavi Prepričati polagoma ves kapitalistični svet, da je treba napraviti na Balkanu z novo vojno red. V tem vidimo silno veliko napako. Seveda vseh teh napak ne bo Mogoče prej odpraviti, dokler bo i diplomacijo! diplomacija tajna. Tajna diplomacija je danes brez javne kontrole ne samo pri nas, nego tudi po drugih državah. Pri tajni diplomaciji odločujejo le interesi ožjih kapitalističnih krogov, ki javnosti vobče niso znani. Razumljivo je potem, da se javnost ob vsakem važnejšem dogodku, ker ne pozna in ne razume pravih vzrokov, navdušuje za to ali ono stvar ali pa je ogorčena na vsakogar, ki ga diplomacija označi kot krivca. Vse drugače bi bilo, če bi bila diplomacija pod javno kontrolo parlamentov, ker bi potem tista široka javnost vprašanja sama presojala in uvaževala razloge tega ali onega dogodka s svojim zdravim razumom. Ne. motimo se, če trdimo, da je tudi svetovno vojno povzročila dejansko le tajna diplomacija, ki je vsaka v svoji državi netila najhujše sovraštvo proti drugim državam ter v dolgoletnem hujskanju iz povsem kapitalističnih interesov pripravila svetovno vojno — proti interesom narodov sploh. Tajna diplomacija je torej zlo, ki je odgovorna le ožjemu krogu vlastodržcev. V javnosti pa se dela »javno mnenje«, ki končno odločuje o — usodi celih narodov. Impozantna socialistična zmaga v Hamburgu. Pri občinskih volitvah v nekaterih večjih mestih v Nemčiji so socialisti dosegli velike uspehe. Napredovali so močno vsepovsod, kar daje Slgurno garancijo, da bo socialistična stranka v Nemčiji pri prihodnjih državnozborskih volitvah pridobila še Veliko večje število mandatov, kakor doslej. Impozantna je bila zlasti socialistična zmaga v Hamburgu. Socialisti so dobili samo v tem mestu 250.000 glasov in so torej najmočnejša stranka v tem nemškem velemestu. Za socialistično, je najmočnejša komunistična stranka, ki je dobila 110.000 glasov. Skupno sta obe delavski stranki dobili v samem Hamburgu preko 360.000 glasov! Kedaj bomo jugoslovanski delavci dobili vsaj v celi državi toliko glasov, kolikor nemški proletariat v enem samem mestu? Tudi socialisti na Poljskem zmagujejo. Občinske volitve v velikem poljskem industrijskem mestu Lodzu so končale z nepričakovano veliko zrnato poljske socialistične stranke, ki je sama dobila 55.000 glasov. Poleg Ppljskih socialistov, so dobili lepo število glasov tudi nemški in židovski socialisti, ki so nastopili z lastnimi kandidatnimi listami. Nemška socia- listična lista je dobila 29.000, židovska pa 15.000 glasov. Socialisti v lodzki občini imajo absolunto večino, la zmaga je toliko bolj pomembna, ker vodi Pilsudski baš sedaj hudo borbo proti soc. stranki, ki je v ostri opoziciji napram njemu in njegovemu režimu. Za enakopravnost žene. V Ljubljani, 9. okt. 1927. Socialistični delavski pokrat ima y svojem programu enakopravnost ?ene. To enakopravnost izvaja v svojem političnem, gospodarskem in kulturnem pokretu, ki pa, žal, prihaja še vedno premalo do izraza. V sedanjem razvoju kapitalistične družbe tvori Zena enako važen, če ne važnejši faktor v družbi, kakor mož; zakaj žena le mati vzgojiteljica, gospodinja, učiteljica, uradnica, služkinja, tovarniška delavka, kar vse mora silno vplji-vati na strukturo družbe in nje socialah razmer. Pomislimo samo, da je v °brtnih in industrijskih obratih danes zaposlenih že blizu 30°/0 žena. In kje so še vse druge žene, posebnih poklicev in služkinje. Današnja družba ne priznava ženi enakopravnosti. Žena je navidez svobodna; dejansko pa gre že vsa nje vzgoja za tem, da se ustvarja iz nje pokolenje sužnjev, ki naravno, če je vzgojeno v suženjskem duhu samo, vzgaja tudi svoje potomce v istem duhu. Dajte ženi volilno pravico! Spominjam se še prav dobro na posvetovanja v volitvah v konstitu-anto, na boj za ustavo, kjer so vse ta- krat merodajne politične stranke odklanjale žensko volilno pravico. Kdor se še spominja na tiste razprave, bo zabeležil prav lahko veliko črno piko v zgodovini takozvanih naprednih strank Slovenije, ki so brez sramu poteptale enakopravnost žene. V tem oziru se pa do danes niti v Sloveniji razmere bistveno niso iz-premenile, kar sklepamo že iz tega, da se meščansko časopisje ne bavi z vprašanjem ženske enakopravnosti niti toliko ne, kakor s športom nogometa, plavalnimi tekmami itd. Ta pojav je značilen za to vprašanje in žene, kolikor se zavedajo svoje socialne naloge v družbi, morajo tudi v tem pogledu jasno povedati svojo sodbo in odločno pričeti boj proti nestrpnosti, ki jo srečavamo povsod. Žena in mož sta dve komponenti človeške družbe; obe komponenti imata v družbi svoje naloge, ki bosta v stanu urediti človeško družbo pravično le tedaj, če delata harmonično, se druga drugo izpopolnjujeta in ustvarjata — duhovna in, materialna dobra za človeško družbo enakopravno. Modrijani sicer tretirajo žensko vprašanje iz različnih malenkostnih vidikov. Celo med ženami samimi imamo »apostoljke«, ki pravijo, žena naj kuha, pere in otroke umiva; za politiko, socialno politiko pa naj se ne briga, ker je nje naravni poklic materinstvo. Materinstvo je tudi skrb za socialno in politično bodočnost otrok! Priznavamo, da je materinstvo naravni poklic žene. Toda s tem naravnim poklicem je enako naravno spojena skrb matere, kako se bo godilo nje potomcem v življenju in je prav zaraditega naravna pravica matere, ki posveča domala tretjini življenja svojih' otrok skrb za njih bodočnost, da odloča tudi o tem kakšni družabni življenski pogoji bodo za nje otroke, da pozna konstrukturo družbe in da vpliva v njej na tov da se socialne razmere vobče dvigajo in urejajo čim pravičneje. Pa prihajajo še drugi preroki in pravijo: žena ima toliko dela z otroki in gospodinjstvom, da se ne more ba-viti z javnimi vprašanji, če noče zanemarjati svojih materinskih in gospodinjskih dolžnosti. Take izjave »modrih« žena in mož pa samo še potrjujejo, da je žena v današnji družbi v resnici sužnja, ki nima toliko časa in moči, da bi se utegnila brigati za bodočnost, to je, soodločevati in urejati bodoče družabne razmere. Rodbinsko življenje je danes zlasti v delavskih rodbinah urejeno tako, da je žena, soproga, mati, vzgojiteljica o-trok gospodinja in še delavska povrhu. Naravno je, da je tak položaj žene krivičen in neznosen, ter da se žena v nekaj letih duhovno in fizično popolnoma izčrpan. Za pravilno pojmovanje enakovrav-nosti. Če razni gospodje in gospe modrijani smatrajo tak položaj žene za pravičen in zdrav, potem je naravno da ne morejo priti do drugih zaključkov, kakor da je žena podrejeno bitje, stroj, ki naj služi komoditeti in nasladi današnje kapitalistične družbe. Naše stališče v pogledu ženske volilne pravice in enakopravnosti sploh je označeno uvodoma. Mi smo tudi proti takozvani emancipaciji žene, ki hoče ustvarjati dva politična svetova, ki danes tej družbi duhovno in dejansko že obstoji. Mož ima vse pravice, žena pa skoro nobenih in prav ta razlika in mentaliteta sta zla, ki ovirata, da bi oba sestavna dela človeške družbe, mož in žena, solidarno delala za bodočnost čloi-i veške družbe. Socialne razmere v človeški družbi so skupna zadeva mož in žena, zato je za uspešno delo v tem smislu potrebna enakopravnost, ne pa dva tabora, ki se borita drug proti drugemu. Z drugimi besedami bi to povedali tako-le: Skupno v boj za pravičnejši družabni red! Mož in žena si morata pri vseh svojih dolžnostih in pravicah postaviti za cilj prerojenje človeške družbe v socialno pravično družbo. Čim se postavita na to stališče oba sta si ustvarila skupen cilj, za katerega se brez nadaljnega lahko enakopravno borita. Iz tega razloga smatramo mi zahtevo po ženski volilni pravici povsem utemeljeno, ker bi žena, čim doseže volilno pravico, spoznala tudi pomen politične pravice in uveljavila prav gotovo v prvi vrste vse tiste za^ hteve, ki jo more kot mater, vzgojiteljico, gospodinjo in delavko. Žena mora torej dobiti ne samo volilno pravico, ampak tudi čas in priliko, da sodeluje povsod tam, kjer se kuje sreča in nesreča moža in žene, to je človeške družbe. Izprememba volilnega reda za narodno skupščino. Vlada v Beogradu ima, kakor poročajo listi, že izdelan načrt za izpremembo volilnega reda za narodno skupščino. Sedanja narodna skupščina šteje 315 poslancev, nova jih bo pa štela 320. Sedanji volilni red ima oblastne nosilce, pri katerih se štejejo vsi glasovi ene oblasti, tako, da je vsaj nosilec izvoljen, če število glasov cele oblasti doseže količnik, srezki kandidati pa pridejo v poštev, če stranka doseže količnik v tem ali onem srezu. Po novem načrtu pa bodo volilni okraji zase volili 270 poslancev. Za poslanca bo torej izvoljen le tisti kandidatski bo dosegel količnik. Poleg teh 270 poslancev se bo volilo še 50 poslancev na državni Usti. Stranke bodo postavljale kandidatne liste za celo državo, in sicer se bodo smele teh kandidatur udeleževati samo tiste stranke, ki bodo štele v celi državi 150.000 glasov. Manjše stranke torej pri volitvah državne liste sploh ne bodo prišle v poštev. Načrt volilne reforme je že starejši in kakor je posneti iz raznih poročil, so s tako reformo zadovoljne tudi sedanje vladne stranke: radikali, naši klerikalci in demokrati. Sedanji volilni red sloni pravzaprav na proporcu, novi volilni red bo pa proporc poslabšal in proteži-ral močne meščanske stranke, ker od 50 mandatov na državni listi pač nobena manjša stranka ne bo dobila niti enega mandata. Poslabša se pa volilna pravica tudi v posameznih volilnih okrajih zlasti za socialisti- Grajski Miio čno stranko. Vsi vemo namreč, da volilne okraje določa politikujoča buržuazija, ki zlasti pazi na to, da volilne okraje sestavi tako, da pridejo v njih socialistični volilci le težko do odločilnejšega vpliva. Z novim volilnim redom hoče torej jugoslovanska buržuazija, ki vedno govoriči o demokraciji, zamašiti usta v prvi vrsti proletariatu, obenem pa sebi zagotoviti močno večino, da bo vladala še nekaj let Grajsl po dosedanjih metodah in še slabe-je. Že do sedaj nas je reakcija potiskala nazaj v temo in kaos; kaj šele bo potem, ko bo imela reakcija tudi politično moč trdneje v svojih rokah. Vsak dan postajamo brezprav-nejši! Zakoni se ne izvajajo! In zato, da se državljanom zamaši usta v parlamentu, hoče buržuazija monopolizirati z novim volilnim redom politične pravice državljanov. Dnevne novice, Demokratska zajednica se je spet posvetovala in po tridnevni razpravi o notranjem in zunanjem položaju države sprejela resolucijo, ki izreka zaupnico šefu stranke Ljubi Davido-viču. Ljuba Davidovič je ob tej priliki še enkrat ponovil, da smatra sedanjo vladno koalicijo škodljivo za zajednico iti za ves narod. Radikali hočejo vladati sami in vzdržati sedanje nezakonito stanje. Vsled zadržanja demokratske zajednice je prišla vsa vlada v težek položaj. Govori se že celo o možnosti novih volitev, ker radikali nočejo baje pustiti vlade iz rok. Pripravljeni so na vsako nasilje, da le ohranijo sebe na površju. Verifikacijski odbor verificira mandate, in je pri tem uprav prijetno slišati, kaj vse vedo povedati opozicijski poslanci o terorju vladnih strank in njihovih organov. Ob tej priliki je javnost šele strme izvedela, da je bilo pravzaprav pri teh »svobodnih« volitvah več terorja, kakor pri vseh dosedanjih. Pa pravijo Vukičevičevi radikali, da so v skrajnem slučaju, to se pravi, ako ne bo opozicija pohlevnejša, pripravljeni razpisati nove volitve in jih sami voditi . . . To bi bile šele »svobodne« volitve! Po vsem tem ni nobenega dvoma več. da živimo v dobi in v zemlji klasične demokracije . . . Radič in Pribičevič, dovčerajšnja najhujša nasprotnika, sta se v sili spet našla: »Zdravo, Svetozare!« je rekel Stipa. — »Kako tebi, Stjepa-ne?« je odgovoril Pribičevič, in premirje je bilo sklenjeno. Premirje, pravimo, kajti pri Radiču je že tako, da je jutri tudi drugače. No, pa je tudi to dobro, da se namreč bur-žuazne stranke koalirajo in združujejo. One v en tabor — proletariat v drugi, pa bo kmalu konec dosedanjega političnega športa. Občinske volitve v Ljubljani niso izpadle tako, kakor so si klerikalci želeli, pa so zato vložili ugovor in DAGFIN našli vsemogoče izgovore, da le ne pride do rednega dela na ljubljanski občini. Očitno je, da so klerikalci sedaj za gerentovanje in komisarjenje, čeprav so bili do včeraj za redno delo. Dostikrat so se še klerikalci raz-gebli in pokazali vso razliko med tem, kar govore in pišejo, in tem, kar delajo, Tako očitno, kakor v tem slučaju, pa še nikoli. Če mislijo, da bodo s takimi metodami pridobili Ljubljano zase, se motijo. Škofje so imeli konferenco v Zagrebu. Štirje nadškofi, deset škofov in štirje škofovski namestniki so se posvetovali v Zagrebu o položaju cerkve v državi in o politiki, ki jo naj zasleduje jugoslovanski klerikalizem z ozirom na uvedbo konkordata in političnega vpljiva v državi. Škofijski zbor pomeni za nas politično silo, ki hoče služiti režimu. O konferenci še izpregovorimo, ko objavijo škofi svoje sklepe. Župana v Ljubljani ne bo? SLS je vložila ugovor proti ljubljanskim občinskim volitvam, ne da bi imela pra- vi razlog ali vzrok. Ugovor ima namen, zavleči volitev župana, drugega pozitivnega uspeha pa v tem položaju ne more imeti. Občinski svet tudi po volitvi župana ne bo delazmožen, ker nima nobena stranka absolutne večine. Škoda je, da bo najbrže zopet kmalu gospodaril na magistratu ali nov vladni komisar ali pa gerent. Nam se zdi, da bi bilo veliko pametneje, če ustvarijo klerikalci in demokrati delovno večino. Le s tem se bodo mogli otresti eni kakor drugi odija, da so pozabili samoupravo ljubljanske občine. Ali ni že zadosti dosedanjega nasilstva? Ali ste oboji demokrati in klerikalci proti zakonito zajamčeni samoupravi, ki se je doslej na tako kričeč način kršila! Dejanja bodo pokazala. Aurel Stromfeld, V Budimpešti je umrl tajnik madžarske socialistične stranke, sodr. Aurel Stromfeld. Ž njim je legla v grob markantna, mnogo o- DAGFIN O betajoča osebnost madžarskega in mednarodnega socializma. Stromfeld je bil do prevrata višji štabni oficir avstro-ogrske armade. Že prej je mnogo razmišljal o usodi proletarskih mas, o ubijajoči politiki vladajočih razredov. Ob prevratu se je odločil in stavil na razpoloženje madžarski socialistični vladi. Ko je sodr, Bohm prevzel v tedanji soc. vladi ministrstvo vojne v Budimpešti, je zahteval, da se mu more prideliti sodr. Strom-felda, ki je bil poznan kot silna vojaška organizatorična moč. Ta je res v par tednih reorganiziral raztepeno in demolizirano madžarsko armado ter zasedel del Sedmograške in Slovaške. Umaknil se je, ko je Clemenceau javil, da se bo madžarsko vprašanje in vprašanje tedanje socialistične vlade vzelo v poštev. Medtem je pa Bela Kuhn proglasil delavsko diktaturo, na njej vztrajal, s čimer Stromfeld ni soglašal. Po padcu Kunove vlade je beli teror vtaknil tudi njega v zapor. Obsojen je bil tri leta ječe. Ko je prišel iz ječe je nadaljeval svoje socialistično delo, se poglobil bolj-inbolj v socialistične nauke, reorganiziral stranko in delal zlasti na organizaciji in vzgoji mladine. Hortiyeva vlada mu je ponujala, zavedajoč se njegovih ogromnih vojaških sposobnosti, ministrstvo vojne, on je odklonil, ostal je raje skromni, preganjani delavski organizator. To kaže še najlepše veličino njegovega značaja. Njegov pogreb se je pretvoril v impozantno žalno manifestacijo madžarskega delavstva. Slava Stromfeldu! Reakcija v Litvanski vrši svoje krvavo delo naprej. Vsak dan se nanovo obsojajo na smrt delavski borci, se preganja in ubija na ulicah delavske zaupnike, zlasti omladina-še. Ječe so polne žrtev, in kdor ni ubit ali zaprt, je pa — begunec. V Vilni je že na tisoče naših sodrugov, ki so zbežali iz dežele divjega terorja. V Vilni izhajajo tudi sedaj glasila litvanskih sodrugov. Vzlic kruti reakciji pa presojajo poznavalci razmer položaj v Litvanski za skrajno kritičen in ni izključeno, da bo delavstvo kmalu spet zmagalo. Anketa radi stavke pekovskih pomočnikov v Ljubljani. Dne 7, tm. je Vladni komisar na Mestnem magistratu g. dr. Mencinger sklical anketo, na kateri naj bi prišlo do sporazuma med pekovskimi mojstri in stavkajočimi pomočniki. Na anketo so bile povabljene naslednje korporacije: Trgovska in obrtna zbornica, Zadruga pekov in kolačni-kov, Delavska zbornica za Slovenijo, “dagfisF Grajski kino Inšpekcija dela, Zveza živilskih delavcev Jugoslavije, Strokovna konti' sija za Slovenijo, Stavkovni odbor i° Tržno nadzorstvo. Od pekovskih mojstrov so prišli sledeči gospodje: Bizjak, Kavčič, Mežnarčič, Dolinar in Paver, ter dve mojstrici Drobtina in Avbelj. Za Delavsko zbornico je bil s. Jože Kopač, za Inšpekcijo dela ing. Baraga in g-Magister, za Strokovno komisijo s. Makuc, za Zvezo živilskih delavcev s. Pretnar, za Stavkovni odbor ss. Zalaznik, Plevanč, Praprotnik in Florjančič. Uvodoma povdarja vladni zastopnik g. Mencinger, da je nujno potrebno, da pride do sporazuma, ker kvaliteta kruha je čim dalje slabša in pomanjkanje malega peciva občutna. Ni vseeno kako izjavljajo posamezn* mojstri in kako mnenje imajo o stavki temveč je tukaj tudi obrtna oblast, ki mora ščititi interese ljubljanskega prebivalstva. Mojster g. Bizjak povdarja, da ima za podati eno sam° kratko izjavo v imenu Zadruge mojstrov in da se potem takoj odstranijo: Mi se ne pogajamo! Poslali smo dopis stavkajočemu odboru,, v katerem naglašamo, ako se do 6. tim do 6. ure zvečer prijavijo stavkajoči v delo, da se jih milostno sprejme v službo, v drugem slučaju so vsi odpuščeni. Ker se ni nihče prijavil do določenega termina, nimamo ničesar več za pristaviti. Kruha imamo dovolj in tudi delavcev! S. Makuc, zastopnik Strokovne komisije je izjavib Kadar si stopita dve bojujoči se armadi nasproti, se mora misliti tudi na konec boja. Po zaslugi Delavske zbornice in g. vladnega zastopnika g-Mencinger-ja smo se zbrali, da se medsebojno razgovorimo kot ljudje iu ne kakor psi, Do sporazuma mora priti, to je v interesu odjemalcev kruha, kakor tudi pekovskih mojstrov samih. Trdi se, da je dovolj kruha na ljubljanskem trgu. Izjavljam, da to ni res! Kakšna pa je kakovost tega kruha? Naj se gg. zastopniki sami prepričajo, (med tem izvleče iz zavitka kos štruce iz katere visi špaga in razna druga nesnaga ter kos žemlje z zapečenim ščurkom!) Gg. mojstri so postajali čimdalje bolj vznemirjeni in g. Paver je ponovno izjavil, da nimajo ničesar več razpravljati in da hočejo proč. G. vladni zastopnik miri mojstre, ki so postajali že besni. Nato predlaga, naj se prečita zahteve stavkajočih, na kar prečita s. Pretnar spomenico. S. Pretnar povdarja, da so pomočniki v Ljubljani vse to že imeli in da v zahtevah ni nobenih novih denarnih žrtev za mojstre, da se želi DAGFIN Pavel Dorohov: Pri puntarjih. 1 (Odlomek iz romana »Golgota«. Prevedel I. Vuk.) Ko je imel Dimitrij pašnike za seboj, se je obrnil. Po gozdni poti je objahal vas in prispel daleč izven vaškega obsega na veliko cesto ter dirjal po nji dalje. Dve uri nato se je bližal nekemu pristanišču. Na pristanišče meječem gozdu je razjahal, privezal konja in šel peš k obrežju. »Ali pride parnik kmalu?« »Jutri zjutraj bo tu.« Postavil si je sledeči načrt: peljati se navzdol do prve postaje, dati se izkrcati na drugi breg in se nato peljati dalje z vozom. Kam — to sklene potem med potom. Okolščine mu bodo pokazale potrebno smer. Zgodaj v jutru je priplul parobrod. Vkrcali so novince. Žene so jokale, otroci kričali. Kmetje preklinjali. Stara, majhna, izmučena žena se oklepa plavolasega fanta in se ne more ločiti od njega. »Moj mladec, moj otrok, kako naj živim brez tebe, kedaj te zopet vidim . . .« Mostič se je dvignil. Parobrod se je zganil in zaplul. Novinci so se gnjetli k naslonjalom, mahali s kapami, klicali zadnje pozdrave. Glasno so jokale žene. Drugi potniki so obkrožali radovedno novince. »Mobilizacija? Kam greste?« »Kako naj to znamo. V Omsk imamo priti. Gremo tja, kam se nas spravi.« »Razumljivo. Vojak ni svoboden človek. On stori, kar mora.« »Ali je res, da so boljševiki zasedli Omsk? — Potem nam ni treba tja in se nas pošlje zopet domov.« »Ljudje v mestu pripovedujejo, da so boljševiki zavzeli Čeljabinsk. Bo že tako, da je že tudi Omsk zavzet. Rdeče čete so, pravijo, zelo močne.« Po celem krovu se čuje šepet: »Da, da, rdeči prihajajo! Rdeči prihajajo!« Na obrazih ni otožnega nemira ali zakritega veselja. Vsak bi rad to veselje zakril, ali ne gre — samo vstaja in se kaže. »Eh, da bi že kmalu bilo!« »Gotovo, gotovo — vlada se ne bo držala!« »Ne bo se držala, misliš?« »Ne, ne bo se ji udalo.« »Zakaj ne?« »Izključno — svojo os je zgubila. Brez osi pa se ne da peljati. Vsak človek mora imeti os. Brez osi nima človek trdnosti, koleblje z ene strani na drugo stran, ker mu manjka hrbtenica. Nima nobene opore več. Kdor pa je svojo lastno os našel, tedaj se ne more mu nič zgoditi, tega ne podre noben veter. Ima nekaj, na kar se lahko opira. Tak stoji krepko na svojih nogah.« »Misliš, da Kolčak nima osi?« Kmet se ozre bojazljivo okrog, pomiri se pa takoj zopet in reče, zamahnivši z roko: »Imajo jo že, ali tujo.« »Kako se to naj razume?« »Razumi, kakor hočeš, dragi prijatelj.« »Tako, tako. Torej ne bo vzdržal?« »Gotovo ne. Na tujih oseh se ne pride daleč.« »Gospod, ti dobri moj! Ali so to časi!« Z desne se dvigajo modrikaste gore. Spredaj, zadaj in na levo se razprostira stepa. Zaspani kočijaš kaže z bičem na gore. t »Tam gre žaltavo.« \ K’ »Zakaj?« • - ->-- v i M 4 »Dosedaj je bilo v tistem kraju vedno tiho. Nič se ni slišalo. Ali sedaj se je začelo. Vas je tam v gorah, tam med tistimi koničastimi pečinami in tisto, ki izgleda kakor kirgiška čepica. Neki dan je prišlo v vas ducat kozakov — samovoljcev — kozaški stotnik Anenkov se vlači tu pri nas v guberniji okrog in njegovi ljudje prizadevajo kmetom veliko gorja. Celi teden so se držali v tej vasi. Dogajale so se divje reči. Kmete so bičali in z mladimi ženami in dekleti niso imeli veliko obzirov. Pa so se kmetje vzdignili in tiste samovoljce pobili do poslednjega moža. Tri dni potem je vkorakala v vas cela armada. »Predajte krivce!« »Da, tako so zahtevali — ali krivcev se ni moglo najti, zakaj vsi so bili krivci, vsi so pobijali in ni bilo kmeta, ki bi ne bil zraven. In odgovorili so ljudje: »Nimamo krivcev!« »Nimate jih?« »Ne, ker smo vsi krivci.« (Konec prihodnjič.) Ljubimkanje v tem boju doseči zenačenja plač, ter vsaj regulirati sedanjo 14. in še več urno delo. Pekovski mojstri so bili proti vsemu temu, ter so ostali gluhi na vse intervencije navzočih! G. Biz-)ak je izjavil uprav provokatersko, da na komuniste ne bo obračal za delavce! Pristavil je, da ima dovolj delavcev na razpolago, ki so pridni in ki ne stavijo nobenih zahtev. Ko se je videlo, da se s temi zares svojevrstnimi zastopniki delodajalcev ne da nadalje razpravljati, je vladni zastopnik zaključil anketo, takoj na to so se zbrali vsi stavkajoči v Gradišču na shod, na katerem so poročali zastopniki o poteku ankete. Sklenilo se je soglasno, da se dela v Delavski pekarni na tri turnuse, ako se pogodijo z zastopniki yelavske pekarne, da se s tem zmanjša število stavkajočih na eni strani, na drugi pa razdeli zaslužek zaposlenih med stavkajočimi. Pekovski pomočniki so izjavili soglasno, da se P°d takim terorjem pod nobenim pogojem ne vrnejo na delo. Vstrajajo slejkoprej pri tem, da so pripravljeni, Pogajati se na podlagi odposlane spomenice. Glad nas ne bo strl, ker dobivamo kruh iz Delavske pekarne, 0rganizacija pa tudi podpira denarno stavkajoče! Vse ostale sorodne strokovne organizacije pa pridno nabijajo podporo na nabiralne pole, ki jjh je izdala Zveza živilskih delavcev. Dosedaj nimamo krumirjev. Ako pa misli kaka zaslepljena duša, ki v svoji nevednosti krumiri in pomaga delodajalcem, da ji uspe zlomiti našo ^spešno stavko, se moti. Vsej javnosti in odjemalcem kruha pa priporočamo, naj ne kupujejo umazanega in črvivega kruha od štrajkbreharjev in naj podpirajo edino le Delavsko pekarno, ki zaposluje v tej borbi pekovske pomočnike. Ne kupujte kruha, ki Vam ga mesijo mladoletni otroci, konjski hlapci in dekle! Podprite naš boj, in da si obvarujete zdravje za čas stavke, pecite kruh doma. Vi stavkajoči pa vztrajajte v borbi do zmage! Naj živi razredni boj! Podružnica »Svobode« v šiški Priredi v osboto, dne 15. oktobra pri Batiču (Raininghaus) VINSKO TRGATEV. Spored: Nagovor župana, čitanje pravil, šaljiva pošta itd. Začetek ob 8, uri zvečer. Vstop prost. Sodeluje lastni orkester. K obilni udeležbi vabi odbor. Sodružica, ki prejme največ razglednic, dobi krasen vinski servis. Poskusite ,PEBECO ZOBNO PASTO in prepričali se boste o dobroti in uspehu paste. Iz delavskega sveta. Konsuinne zadruge naraščajo. Mnogo ljudi, ki se ne zanimajo ■za zadružno gibanje v Ameriki, si domišlja, da je zadružno gibanje v Ameriki tako šibko, da ni vredno, da se omenja. Konsumne zadruge So v letu 1920, ki je bilo najslabše za zadruge, obranile pridobljene postojanke. Od tega leta so pa napredovale od leta do leta. Te zadruge •majo 700.000 članov in na milijone odjemalcev. Letni denarni promet znaša na leto tristo milijonov dolarjev. — Število konsumnih zadrug Se je pomnožilo v vzhodnili državah, posebno v novoangleških državah. Pomnožilo se je pa tudi število kreditnih zadrug. Največ je konsumnih zadrug, in sicer okoli devetdeset odstotkov. Toda med njimi so tudi velenakup-•le zadruge, zadružne oljne postaje, zadružne hiše, pekarne, pralnice, zadruge za razpečavanje mleka, zadružne garaže, zadružna električna centrala in tiskarna. Vseh zadrug je 534. Nekatere zadruge razpečavajo tudi premog. Ljubimkanje Ljubimkanje V zadrugah je zaposlenih okoli pet tisoč delavcev. Za Ameriko so sicer to še skromne številke. Kadar bodo farmarji in delavci razumeli koristi, ki jih ima delovno ljudstvo od zadrug, tedaj se bo zadružno gibanje razširilo po vseli krajih križem Združenih držav. Dominijoni se otepajo Anglije. Angleški zunanji minister Chamberlain je na seji Lige narodov pojasnil, zakaj Velika Britanija ne more več podpisati nobenega garancijskega pakta v Evropi. Dejal je, da Anglija ne more več sklepati pogodb brez svojih kolonij, te pa so proti vsakemu paktu, v katerem tiči nevarnost vojne. Britski dominijoni so danes neodvisni in londonska vlada jih ne more več prisiliti na kakšno akcijo, kot je to storila leta 1914, ko je napovedala vojno Nemčiji v imenu vsega imperija, ne da bi bila vprašala dominijone, če so zadovoljni ali ne. Maribor. »Svoboda« šah klub. V petek 14. okt. tl. ob 20. v »Ljudskem domu« si-multanta kontra prof. Favai. Interesenti so prijateljsko vabljeni. Šahovnice prinesti s seboj. Celje. Koncert društva »Naprej«. Delavsko pevsko društvo »Naprej« je priredilo v soboto v Celjskem domu pevski koncert. Zbor je pod vodstvom pevovodje g. Štanteja pevske točke dobro izvedel ter pokazal lep napredek, ki naj bo sodružicam in sodrugom pevcem v vzpodbudo. Glede udeležbe pa moramo žal kon-statirati, da ni bila taka kakor bi morala biti. Morda ni bil dan za koncert dobro izbran, kljub temu pa bi udeležba lahko bila večja. Ob tej priliki pripominjamo, da bo treba spraviti delavski prosvetni pokret v Celju na boljšo in širšo podlago, ker le tako smemo pričakovati večjih uspehov in to v vsakem oziru. Trgovskega vajenca in vajenko sprejme Splošna gospodarska zadruga »Delavski dom« za svojo prodajalno, katero bo v kratkem ustanovila v Gaberju. Sprejme pa tudi za svoj mizarski oddelek pridnega mizarskega vajenca. Vsa tozadevna pojasnila daje sodr. Čiro Bolim v pisarni zadruge v Gaberju št. 52. Studenci pri Mariboru. Dne 6. oktobra se je vršila pri nas redna občinska seja, ki je bila izvan-redno obilno obiskana, navzočih je bilo 20 odbornikov. Še pred prehodom na dnevni red je občinski svetnik sodr. Leskovšek v imenu socialističnega kluba z ostrimi besedami protestiral proti nastopanju gospe občinskega odbornika Ivana Novaka, katera je na uradno sejno vabilo napisala sledečo pripombo: Deutsche Volksstimme schreibt: Frau, Hund und Hundspeitsche gehoren nicht ins Amtslokal, zato tudi mojega moža ne pustim istega prestopiti. Mi smo mnenja, da je gospa Novak užaljena, ker smo njenega moža v Volksstimmi primerno poučili ampak bilo je to nujno potrebno, ker kot civilizirani ljudje, nismo navajei zahajati v uradne prostore s psom in pasjim bičem, to si naj za prihodnjič zapomnita gospa in gospod Novak, sicer jih bo treba odvaditi enakega postopanja. Na to se je preišlo na dnevni red, kateri je bil zelo obširen in je vseboval 13 točk. Zapisnik zadnje seje se je brez ugovora odobril. Nato je sledilo županovo poročilo, katerega so odborniki vzeli na znanje in ga tudi odobrili. Pri poročilu odsekov je prišlo do sporeka med županom in odbornikom Supanom o dkluba dekalistov in sicer zaradi poročil od seje cerkveno-konkurenčnega odbora, ki se niso strinjala in kar bo imelo tudi posledice. Odbornik s. Španer se je pritožil, da stanovanjsko sodišče izdaja občini naloge glede vselitve najemnikov, da < Ljubimkanje Ljubimkanje jih ona na vsak način izvrši v slučajih, da se hišni posestnik tega brani. Ob enem pa gotovi funkcionarji Društva hišnih posestnikov enake zadeve ovirajo in skušajo preprečiti, so pa na to od strani sodnije oproščeni, kakor je bil zadnji slučaj pri gg. Ulrihu in Novaku. Vsled tega je brezpomembno, da bi občinski odborniki izvrševali zgoraj navedene naloge, ker v slučaju prepirov zato ne najdejo pri višji oblasti potrebne zaščite. Razvila se je na to daljša debata pri prečitanju dopisa okraj, glavarstva, glede občinskega lova. Sklep zadnje seje je bil soglasen, da prevzame občina za prihodnjo zakupno dobo lov sama in ga izvršuje po lastnem izvedencu, kar dovoljuje lovski zakon, člen 24., kar se naj poroča okraj, glavarstvu, katero je pa to odklonilo, sklicujoč se na^ to, da se glasovanje davkoplačevalcev ni pravilno izvršilo in sicer ker se ni upoštevala neka zastarela na-redba izdana 26. marca 1907. Sklenilo se je, da se zahteva od okraj, glavarstva dotična naredba v pogled, in se na to razpiše novo glasovanje, kakor to zahteva naredba. Prošnja hišnih posestnikov v Vodnikovi ulici, za podaljšanje cestnega omrežja za električnega podjetja v Mariboru, da izdela tozadevni proračun in ga predloži občinskemu odboru do prihodnje seje. Glede gramozenja občinskih cest se sklene, da se po potrebi na-gramozijo, v kolikor to dopušča proračun. Dobava potrebnega gramoza se naj razpiše. V tajni seji, katera se je na to vršila, so se obravnavale personalne zadeve in rešila se je cela vrsta prošenj za domovinsko pravico ugodno. Pripomniti moramo, da se je vršila seja popolnoma stvarno in mirno, kar bi mogoče ne bil slučaj, če bi bil navzoč tudi gospod odbornik Novak, kakor se je izrazil en gospod od narodnega bloka. Zato smo mi gospodu Novaku zelo hvaležni, da se seje ni udeležil, in da gre tudi brez njega. Ob 11. uri ponoči je sodrug župan Kaloh sejo zaključil. Ruše. Kaj neradi se pritožujemo v javnosti o razmerah, ki vladajo pri nas, vendar pa, da opozorimo merodajne činitelje o posledicah, ki iz takega življenja morajo nastati, da zavrnemo odgovornost na one, ki so merodajni in da jih vprašamo, ali se iz nas norce brijejo. Kakor drugod, je tudi pri nas v navadi, da po obratih slišimo zraven vseh drugih psovk, tudi vedno: »Vun-ta!«, »vunta!« ali »aussischmeissen!« in tako se prerivamo »vunta-noter«, da smo se tega že tako navadili, da se nam zdi, da brez »vunta« in »noler« ni več mogoče kruha služiti. Tukaj je tudi veliko pomanjkanje stanovanj. Pa je tovarna za dušik zgradila že okrog 100 stanovanj, po deset skupaj, prve bolj za silo, drugo pa že precej moderno. Za najemnino se nam odteguje petnajstdnevno po Din 70 in 100, da se pa delavcem ne bo predobro godilo v teh tako zaželjenih stanovanjih, se je vmes naselilo tudi nekaj takih, ki se v tovarni odlikujejo z denuncijantstvom in psovanjem u-verjeni, da bodo vršile tačas to nalogo doma tudi njih boljše polovice, da se bo tudi doma slišalo »vunta«, »vunta«, da že naše male naučijo in pripravijo na veseli dirndaj. Za nameček imajo pa seveda ti ljudje razne privilegije na škodo ostalih strank. Prizadete stranke so končno vendar poskusile otresti se takih dobrot s sledečo prošnjo na ravnateljstvo: »Podpisane stranke, stanujoče v IV. delavski hiši, si vljudno dovoljujejo naprositi zgornji naslov, da stranko P., katera stanuje v imenovani hiši, izseli. Prošnjo utemeljujemo s sledečimi razlogi: 1. Ker dela večni prepir, s čimer se pohujšuje največ mladina, katera je navadno pri takih prepirih vedno polno navzoča. 2. Stari-šem je vsled tega vzgoja otrok zelo otežkočena, psovke in preklinjanje gotovo ne vplivajo blagodejno na duševnost malega otroka, treba je tudi Ljubimkanje Ljubimkanje tu uvidevnosti od strani poklicanih. Svoje otroke moramo vzgajati k mirnemu in poštenemu življenje. 3. Ostalim strankam prepoveduje vporabo javnega prostora ter vodovoda, kateri se nahaja med hišami. 4. Delavci smo po končanem delu potrebni počitka, ne pa večnega prepira, kateri jemlje ugled poštenim delavcem. Iz navedenih razlogov se čutimo podpisane stranke pri enakem plačevanju materialno močno prikrajšane, vsled obnašanja stranke P. pa tudi moralno prizadete. Naprošamo cenj. ravnateljstvo, da naši prošnji ugodi. O tem se je obvestila strokovna organizacija SDZJ podružnica Ruše, da to zadevo potom obratnih zaupnikov urediti. Sledilo je 12 podpisov prizadetih strank. Nadejali smo se, da s tem dosežemo premestitev tako nenadomestljive stranke v kakšno stanovanje kje zase, kjer je bolj natančno od-mf.ri.en prostor za vsakega posebej. Ali jok! Gornja prošnja je rajžala od ravnatelja v koš, jagnjetu pa se je namignilo, da gre tožiti k sodniji. In res, našel se je tudi brihtni advokat, nekje še p0 božji milosti župan, predsednik oblastne skupščine, ki je našel menda na molitveniku nekaj paragrafov, po katerem so prošnje med delavstvom in ravnateljstvom za zboljšanje nedo-statkov med delavci, kaznjiva dejanja; no, in če takega paragrafa vendarle ni do 20. oktobra, se ga da v kleroradikalni vladi še našraufati. Če pa misli »Slovenec« na to gorostasno zgodbico, da socialisti najemnike ven mečejo, ker je objavil to klerikalno bombo takoj po ovadbi te čudne prošnje, ki ji je duševna sila »Slovenca« tudi boter, je poskrbljeno od naše strani, da mu prihodnjič še drugače posvetimo. Kakor že rečeno, ima zadevo v rokah sodnija, menda zato, da se P« nepotrebnem razmetuje delavski težko zasluženi denar. Uverjeni pa smo, da se cela stvar sodnije nič ne tiče, in da jo dejansko rešiti ne more, pač pa je to poseben način izrabljanja stanovanjske mizerije. O rezultatu bomo še pisali in prosimo že sedaj cenjeno uredništvo za nadalnji prostorček. — Prizadeti. Uti ki; m miiMi •Ip pijač/* 0 ^ U je kava z izvrstno 3 K mlnzKcmKOHrar niHHnnnnnnniniiijfnfinn^ViiRi^mii^nm Trbovlje. Delovanje »Prosvetnega pododseka« Delavske zbornice v TrbovJjah. Po nalogu konference z dne 23. septembra t. 1. je sklical pooblaščenec Korimšek prvo sejo odbora na dan 5. t. m. ob 17. uri v Delavskem domu. Navzoči: Ivan Breznik za »Svobodo«, Pavel Dornik za »Narodno strokovno zvezo«, Tine Korimšek za »Društvo rudniških nameščencev«, Filip Križnik za »Krekovo mladino« in Terezija Špilerje-va za »Zvezo delavskih žena in deklet«. Zastopnik »Kmetsko-delavske zveze« odsoten. Odbor se je konstituiral sledeče: Filip Križnik, predsednik; Tine Korimšek. tajnik; Ivan Breznik, blagajnik; Terezija Špilerjeva, Franc Pencelj in Pavel Dornik, nadzorstvo. Tov. Križnik obljublja, da bo skušal izposlovati pri ljubljanski oblastni skupščini denarno podporo, da se bo započeto kulturno-prosvet-no delo moglo izpopolnjevati. Vsi odborniki so prevzeli funkcije z zavestjo, da jih čaka težko delo, katero bo pač treba izvesti z najboljšo voljo, pridnostjo iti vztrajnostjo. — Skioptična predavanja, katerih je 28 (od teh so štiri mladinska), se bodo vršila za odrasle redno vsako sredo ob 6. uri zvečer, počenši z 16. novembrom 1927, za mladino pa 25. novembra in 30. decembra t. I. ter 5. februarja in 21. marca 1928. Program vseh skioptičnih preda- Ljubimkanje SINALCO m iti pBREZ ALKOHOLA§M§| /C^sT, 'S-