Oxf. 156.1 
ZIMSKA PREHRANA SRNJADI V DOBREPOLJSKI DOLINI 
Marko A c ce t to (Ljubljana)* 
A cc et to, M.: Zimska prehrana srnjadi v Dobrepoljski dolini. Goz· 
darski vestnik, 39, 1981, str. 417-424. V slovenščini s povzetkom v nemščini. 
Na osnovi sledenja srnjadi v snegu je bilo ugotovljeno, da je zimska 
prehrana srnjadi dokaj odvisna od stalnosti in poprečna pokrovne vrednosti 
rastlinskih vrst v grmovni plasti. Glede na celotno obžrtost kot tudi poprečno 
stopnjo obžrtosti so za zimsko prehrano najpomembnejše: Corylus ave/lana, 
Cornus sanguinea, C. mas, Euonymus europaea, Popu/us tremu/a ter Ouercus 
sessiliflora in O. tobur. Neobžrta je bila le Lonicera xylosteum. Neznatno 
obžrta je bila večina drevesnih vrst (Picea excelsa, Fagus sylvatica, Carpinus 
betulus, Tilia cordata in Befula verrucosa) kar kaže na ugodno naravno 
zimsko ponudbo hrane. 
A cc et to, M.: Winter Browse of the Roe-Deer in Dobrepolje Valley 
(Slovenia, YU). Gozdarski vestnik, 39, 1981, pag. 417-424. ln Slovene with 
summary in German. 
By tracing roe-deer in snow it has been found that winter browse is 
rather dependent on c:onstancy and average cover value of plants in the 
shrub layer. Considering the total browse level as well as the average 
browse level Cory/us ave/lana, Cornus sanguinea, G. mas, Euonymus euro-
paea, Popu/us tremula, Ouercus sessilillora and O. robur are the most 
important species. No signs of browsing were found only on Lonicera 
xylosteum. Low level of browsing was registered on most tree species 
(Picea exoelsa, Fagus sy/vatioa, Carpinus betu/us, Tilia cordata, Betula 
verrucosa) which can be considered as an indicator of suflicient browse 
availability during the winter. 
Uvod 
Pretekla zima, bila je po trajanju in višini snežne odeje ena hujših, ni 
povzročila večjih poginov srnjadi. Vzroke za to najbrž lahko iščemo v tem, 
da si je srnjad v jesenskem času nabrala dovolj rezervnih snovi v obliki tolšč 
ter ugodni naravni zimski prehrani. Grmovna plast je pri tem najpomembnejša. 
Iz obsežne tuje in domače literature (Mottl 1957, Esser 1958, Klotzli 1965, 
Heptner et all. 1966, Holzhausen 1970, Wladuschewski, Jelski 1974, Voser-Huber, 
Nievergelt 1975, Stubbe, iorner 1977, Accetto 1979, Adamič 1980, 1981, 
Cederlund et all. 1980 idr.) povzemamo, da je ta od okolja do okolja dokaj 
različna. Splošna zakonitost, da je prehrana srnjadi odvisna tudi od prisotnosti 
in pokrovnosti grmovnih vrst v vsakokratnem okolju, je bila yečkrat potrjena. 
* Dr. M. A., dipl. inž. gozd., Inštitut za gozdarstvo in lesno gospodarstvo Ljubljana, 
Večna pot 2, 61000 Ljubljana, YU. 
418 
Prav zaradi te zakonitosti je toliko bolj pomembno, da poznamo vrste 
grmovne plasti, važne za zimsko prehrano srnjadi v vsakem okolju posebej. 
V pričujočem prispevku želim tokrat opozoriti na vrste grmovne plasti, ki 
so pomembne za zimsko prehrano srnjadi v Dobrepoljski dolini. 
Opis rastiščnih razmer 
Raziskava je zajela tri bolj ali manj izrazita zimovališča srnjadi v Dobrepoljski 
dolini:* ravninski območji jugovzhodno od Vidma (stratum 8), imenovano tudi 
Log in širšo okolico Ponikev (stratum C), ki ležita na nadmorski višini 430 m do 
460 m, ter 50 m do 1OOm višje ležečo Plano in Vi čev hrib, del severnega dela 
Suhe krajine {stratum A). 
Celotno raziskane območje je uvrščeno v preddinarsko klimatsko območje 
(poprečna letna temperatura 9,2° C, poprečne letne padavine 1287 mm - Ambrus), 
njegovo geološko-petrografsko zgradbo pa grade pretežno jurski in kredni 
apnenci (Ramovž 1958 a, 1958 b). Na njih so razvita rjava tla prekrita z ilovicami, 
rjava nekoliko izprana tla ter pokarbonatna rjava izprana tla na apnencih (Kalan 
1970). 
Rastlinsko odejo grade številne razvojne stopnje vegetacije, ki jih označujejo 
kombinacije med lesko (Corylus avel/ana), gradnom (Quercus sessiliflora), dobom 
(Q. robur), cerom (Q. cerris), belim gabrom (Carpinus betulus) in drugimi vrstami, 
katerih razvoj gre v smeri proti rastlinskim združbam Querco-Carpinetum (sensu 
Jato), Querco-Fagetum Košir 1962 in Hacquetio-Fagetum Košir {1956) 1962 (Košir 
1979). 
Metoda dela 
Metoda dela je zasnovana na osnovi sledenja srnjadi v snegu, ter popisovanja 
vseh sveže obžrtih in neobžrtih rastlinskih vrst grmovne plasti na mestih njenega 
prehranjevanja. Pri popisovanju rastlinskih vrst sem se poslužil fitocenoloških 
metod ocenjevanja (stalnost, pokrovnost), obžrtost pa sem ocenjeval po stopnjah, 
ki so jih uporabljali tudi drugi {Aidous 1937, Perko 1981): 1 - neobžrto, 2 -
neznatno obžrto; vrsta objedena do 10 °/o, poprečje 5°/o, 3 - zmerno obžrto; 
vrsta obžrta nad 1 O 0/o do 50 °/o, poprečje 30 °/o, 4 - močno obžrto; vrsta obžrta 
nad 50 °/o, poprečje 70 °/o. 
V vsakem stratumu sem popisal150 stojišč ali skupaj 450 stojišč. število stojišč 
je bilo določeno na temelju spremljanja grmovnih vrst v odvisnosti od večanja 
števila stojišč (tabele zaradi njihove obsežnosti izpuščam). Ugotovljeno je bilo, 
da se v stratumu 8 po 1 06., v stratumu A po 92. in v stratumu C po 116. stojišču 
ni več pojavila nobena nova vrsta, če izvzamemo nekaj grmovnih vrst stratuma C, 
vezanih le na malo razširjena obrečna tla Rašice. Te po stalnosti in poprečni 
pokrovni vrednosti nimajo večjega pomena za prehrano srnjadi v raziskanem 
območju. Zaradi enakosti primerjav je bilo zato izbrano v vsakem stratumu 
150 stojišč. Za primerjavo podobnosti rastlinskih vrst grmovne plasti med 
stratumi sem uporabil Sorensenov obrazec 
2 
C · 1 OO 0/o). 
A+B 
* Zajeto predvsem območje LD Dobrepolje. 
419 
S posebnim programom za računalnik, ki ga je izdelal mag. Vlado Puhek, smo 
dobili spisek v ranžirni vrsti urejenih grmovnih vrst glede na celotno obžrtost 
kot kazalcu pomembnosti, ter glede na poprečno stopnjo obžrtosti kot kazalcu 
priljubljenosti grmovnih vrst v prehrani srnjadi. Z rang-korelacijskim koeficientom 
po Spearmannovem obrazcu sem preveril odvisnost med obžrtostjo na eni, ter 
stalnosrjo in poprečno pokrovno vrednostjo na drugi strani . 
Rezultati raziskave in razpravljanje 
Primerjava grmovnih vrst med stratumi, razvidna iz spodnjega pregleda, 
A 
B 
B 
90% 
c 
78% 
71% 
-~ 
kaže na dokajšnjo podobnost. Zato smo podatke združili v en. vzorec, na osnovi 
katerega so dobljeni rezultati raziskave. 
Iz tabele 1 je razvidno, da je med ugotovljenimi 38 vrstami 37 takih, 
ki jih obžira srnjad. Po celotni obžrtosti, stalnosti in poprečni pokrovni vrednosti 
(tabela 1) je na prvem mestu leska (Corylus ave/lana) ter sodi po tem med 
najpomembnejše grmovne vrste v zimski prehrani srnjadi. Tej slede rdeči dren 
(Cornus sanguinea) graden in dob (Quercus sessiliflora, Q. robur) navadna krhlika 
(Rhamnus trangula), trepetlika (Popu/us tremula), dobrovita (Viburnum lantana) itd. 
Med najmanj obžrtimi vrstami je večina drevesnih vrst, medtem ko je bilo neobžrto 
le puhastolistno kosteničevje (Lonicera xytosteum). 
Zelo značilna in pozitivna rang-korelacijska koeficienta med obžrtostjo in 
stalnos'tjo [r = .820***, tt11, = ::lGl = 8.6171] ter med obžrtostjo in srednjo pokrovno 
vrednostjo [r = .7394***, t (rn = :JGl = 6.5896] kažeta, da je vrstni red obžrtosti dokaj 
odvisen od stalnosti in pokrovne vrednosti rastlinskih vrst grmovne plasti. 
Vrstni red priljubljenosti rastlinskih vrst v tabeli 2 je povsem drugačen. če 
izvzamemo vrsto navadni kloček (Staphy/ea pinnata), ugotovljen le nekajkrat v 
stratumu C, sodijo med najbolj priljubljene vrste: rdeči dren (Cornus sanguinea), 
trepetlika (Popu/us tremula), dobrovita (Viburnum lantana), navadna trdoleska 
(Eounymus europaea), iva (Salix caprea) ter graden in dob (Quercus sessiiiflora , 
Q. robur). To so vrste, ki jih srnjad pri objedanju le redko izpusti. Za nekatere 
izmed njih je ugotovljeno, da vsebujejo za rast in razvoj srnjadi pomembne 
makro- in mikro elemente ter nekatere vitamine (npr. Salix caprea), ter dokajšne 
količine beljakovin in vode (npr. Euonymus europaea, glej Hirsch-Reinshagen 
1962, cit po Juon 1965, Conradi 1960, Juon 1963, Ueckerman 1956). Z dokaj 
izenačeno srednjo stopnjo obžrtosti slede vrste rumeni dren (Cornus mas), lesnika 
(Malus pumila), rdeča vrba (Salix purpurea), črni bezeg (Sambucus nigra), ki 
imajo v splošnem manjšo stalnost in srednjo pokrovno vrednost. Sledi skupina 
sedmih vrst razvrščenih od 13. do 19. mesta, med katerimi je tudi leska (Corylus 
ave/lana). Od 20. do 28. mesta je razporejena skupina vrst, ki je približno za 
polovico manj objedena od prejšnje. Na začelju spiska, to je med najmanj 
obžrtimi vrstami, je ugotovljenih 11 vrst. Večina med njimi je drevesnih vrst : 
beli gaber, bukev, črna jelša, lipovec, breza ter smreka (naravna in kultivirana). 
Prav na koncu spiska je že omenjeno puhastolistno kosteničevje. 
Izračunana in neznačilna rang-korelacijska koeficienta med srednjo stopnjo 
obžrtosti in stalnostjo [r = .0574, t(lll = ~~6) = .3452] ter med poprečno stopnjo 
420 
Tabela 1 
Pogostnost 
Po- Obžrtost Stopnja obžrtosti Jakost 1 
Drevesna vrsta krovnost 
Po pr. 
pojavljanja 
% N 
1 
% 1 
1 
2 
1 
3 
1 
4 % ~ % -- . - --
1 Corylus ave/lana (leska) 275 61 '1 743,76 262 95,27 13 71 125 66 33,30 31 ,73 
2 Cornus sanguinea (rdeči dren) 158 35,1 72,67 152 96,20 5 9 14 129 62,47 60,09 
3 Quercus sessiliflora (graden). dob. 
(Q. robur) 142 31,6 86,35 132 92,96 10 10 24 98 57,80 53,73 
4 Rhamnus frangu/a (navadna krhlika) 99 22,0 17,44 52 52,53 47 28 20 4 19,62 10.30 
5 Popu/us tremu/a (trepet :ika) 44 9,8 37,11 44 100,00 o 2 6 36 61,59 61 ,59 
6 Viburnum lantana (dobrovita) 38 8,4 10,16 38 100,00 o 2 3 33 63,42 63,42 
7 Crataegus laevigata (navadni glog) 54 12,0 18,13 34 62,96 20 22 8 4 18,53 11,67 
8 Euonymus europaea (navadna trdoleska) 38 8,4 11 ,73 34 89.47 4 1 2 31 65,74 58,82 
9 Ligustrum vulgaris (kalina) 39 8,7 17,31 30 76,92 9 o 10 12 39,33 30,26 
10 Tilia cordata (lipovec) 38 8,4 19,96 22 57,89 16 21 1 o 6,14 3,55 
11 Carpinus betu/us (beli gaber) 35 7,8 22,67 20 57,14 15 15 5 o 11,25 6,43 
12 Salix caprea (iva) 18 4,0 19,62 17 94,44 1 2 1 14 60,00 56,67 
13 Acer campestre (maklen) 17 3,8 10,78 15 88,24 2 9 5 1 17,67 15,59 
14 Prunus spinosa (črni trn) 18 4,0 3,67 12 66,67 6 8 4 o 13,33 8,89 
15 Quercus cer ris (cer) 15 3,3 8,56 9 60,00 6 G 1 2 22,22 13,33 
..J::>. 16 Cornus mas (rumeni dren) 10 2,2 10.62 9 90,00 1 1 3 5 49,44 44,50 1\) 
17 Rosa sp. (šipek) 10 2.2 7,36 9 90,00 1 3 3 3 35,00 31,50 
18 Berberis vulgaris (češmin) 38 8,4 6,89 8 21,05 30 7 1 o 8,13 1,71 
19 Rhamnus cathartika (čistilna krhlika) 14 3,1 3,58 8 57,14 6 5 3 o 14.38 8,21 
20 Pyrus pyraster (drobnica) 9 2,0 3,47 8 88,89 1 1 5 2 36,88 32,78 
21 Sambucus nigra (črni bezeg) 7 1.6 5,60 7 100,00 o 2 2 3 40,00 40,00 
22 Malus sylvestris (lesnika) 7 1,6 0,16 7 100,00 o 1 3 3 43,57 43,57 
23 Juniperus communis (navadni brin) 13 2,9 3,56 6 46,15 7 5 1 o 9,17 4,23 
24 Sorbus aria (mokovec) 8 1,8 1,27 6 75,00 2 4 1 1 20,00 15,00 
25 Tiburnum opu/us (brogovita) 7 1,6 2,33 6 85,71 1 2 2 2 35,00 30,00 
26 Clematis vitalba (navadni srobot) 6 1,3 11,73 6 100,00 o 1 4 1 32,50 32,50 
27 Fagus sylvatica (bukev) 13 2,9 4,64 5 38.46 8 3 2 o 15,00 5,77 
28 Fraxinus excelsior (veliki jesen) 5 1 '1 10,60 4 80,00 o o 2 2 50,00 40,00 
29 Sa/ix purpurea (rdeča vrba) 3 0.7 11,67 3 100,00 o o 2 1 43,33 43,33 
30 Staphylea pinnata (navadni kloček) 3 0,7 2.24 3 100,00 o o o 3 70,00 70,00 
31 Alnus glutinosa (črna jelša) 3 0,7 0,07 3 100,00 o 3 o o 5,00 5,00 
32 Rubus sp. (robida) 3 0,7 1,16 2 66,67 1 1 1 o 17,50 11,67 
33 Ru bus ida eu s (mal injak) 2 0,4 1,13 2 100,00 o 1 1 o 17,50 17,50 
34 Picea excels3 (smreka) 47 10.4 32,53 1 2,13 46 1 o o 5,00 0,11 
35 Betufa verucosa (breza) 8 1,8 2,36 1 12,50 7 1 o o 5,00 0,63 
36 Pinus sylvestris (rdeči bor) 2 0,4 0,04 1 50,00 1 1 o o 5,00 2,50 
37 Prunus avium (češnja) 1 0,2 0,02 1 100,00 o o 1 o 30,00 30,00 
38 Lonicera xylosteum (puhastolistno 
kosteničevje) 8 1,8 1,27 o 0,00 3 o o o 0,00 0,00 
Tabela 2 
Drevesna vrsta 1 
Pogostnost Obžrtost Stopnja obžrtosti 
pojavljanja 
4 
• 1 Staphylea pinnata (navadni kloček} 3 0,7 2,24 3 100,00 o o o 3 70,00 70,00 
2 Viburnum lantana (dobrovita) 38 8,4 10,16 38 100,00 o 2 3 33 63.42 63.42 
3 Popu/us tremu/a (trepetlika) 44 9,8 37,11 44 100,00 o 2 6 36 61,59 61,59 
4 Cornus sanguinea (rdeči dren) 158 35,1 72,67 152 96,20 5 9 14 129 62.47 60,09 
5 Euanymus europaea (navadna trdoleska) 38 8,4 11,73 34 89,47 4 1 2 31 65,74 58,82 
6 Sa/ix caprea (iva) 18 4,0 19,62 17 94,44 1 2 1 14 60,00 56,67 
7 Quercus sessiliflora (graden, 
dob (Q. Robur) 142 31,6 86,36 132 92,96 10 10 24 98 57,80 53,73 
8 Cornus mas (rumeni dren) 10 2,2 10,62 9 90,00 1 1 3 5 49,44 44,50 
9 Malus sylvestris {lesnika) 7 1,6 0,16 7 100,00 o 1 3 3 43,57 43,57 
10 Salix purpurea {rdeča vrba) 3 0,7 11,67 3 100,00 o o 2 1 43,33 43,33 
11 Sambucus nigra (črni bezeg) 7 1,6 5,60 7 100,00 o 2 2 3 40,00 40,00 
12 Fraxinus excetsior (veliki jesen) 5 1 '1 10,60 4 80,00 o o 2 2 50,00 40,00 
13 Pyrus pyraster (drobnica} 9 2,0 3,47 8 88,89 1 1 5 2 36,88 32,78 
14 Clematis vita/ba (navadni srobot) 6 1,3 11,73 6 100,00 o 1 4 1 32,50 32,50 
..J:>. 15 Corylus avelfana (leska} 275 61,1 743,76 262 95,27 13 71 125 66 33,30 31,73 
1\) 16 Rosa sp. (šipek) 10 2,2 7,36 9 90,00 1 3 3 3 35,00 31,50 
1\) 17 Ugustrum vulgaris (kalina) 39 8,7 17,31 30 76,92 9 8 10 12 39,33 30,26 
18 Vlburnum opu/us (brogovita) 7 1,6 2,33 6 85,71 1 2 2 2 35,00 30,00 
19 Prunus avium (češnja) 1 0,2 0,02 1 100,00 o o 1 o 30,00 30,00 
20 Rubus idaeus (malinjak) 2 0,4 1,13 2 100,00 o 1 1 o 17,50 17,50 
21 Acer campestre (maklen) 17 3,8 10,78 15 88,24 2 9 5 1 17,67 15,59 
22 Sorbus aria (mokovec) 8 1,8 1,27 6 75,00 2 4 1 1 20,00 15,00 
23 Quercus cerris (cer) 15 3,3 8,56 9 60,00 6 6 1 2 22,22 13,33 
24 Rubus sp. (robida) 3 0,7 1,16 2 66,67 1 1 1 o 17,50 11,67 
25 Crataegus laevigata {navadni glog) 54 12,0 18,13 34 62,96 20 22 8 4 18,53 11,67 
26 Rhamnus frangula (navadna krhlika) 99 22,0 17,44 52 52,53 47 28 20 4 19,62 10,30 
27 Prunus spinosa (črni trn) 18 4,0 3,67 12 66,67 6 8 4 o 13,33 6,89 
28 Rhamnus cathartika (čistilna krhlika} 14 3,1 3,58 8 57,14 6 5 3 o 14,38 8,21 
29 Carpinus betulus (beli gaber) 35 7,8 22,67 20 57,14 15 15 5 o 11,25 6,43 
30 Fagus sy/vatica (bukev) 13 2,9 4,64 5 38,46 8 3 2 o 15,00 5,77 
31 Alnus g/utinosa (črna jelša} 3 0,7 0,07 3 100,00 o 3 o o 5,00 5,00 
32 Juniperus communis (navadni brin) 13 2,9 3,56 6 46,15 7 5 1 o 9,17 4,23 
33 Tilia cordata {lipovec) 38 8,4 19,96 22 57,89 16 21 1 o 6,14 3,55 
34 Pinus sylvestris (rdeči bor) 2 0,4 0,04 1 50,00 1 1 o o 5,00 2,50 
35 Berber/s vulgaris (češmin) 38 8,4 6,89 8 21,05 30 7 1 o 8,13 1,71 
36 Efetula verucosa (breza) 8 1,8 2,36 1 12,50 7 1 o o 5,00 0,63 
37 Pfcea excelsa (smreka) 47 10,4 32,53 1 2,13 46 1 o o 5,00 0,11 
38 Lonicera xytosteum (puhastofistno 
kosteničevje) · 8 1,8 1,27 o 0,00 B o o o 0,00 0,00 
obžitosti in poprečno pokrovno vrednostjo [r = .2749, t (m ~ 3Gl = 1.7156] potrjujeta, 
da se v ranžirni vrsti verno odraža vrstna priljubljenost. 
Primerjava priljubljenosti rastlinskih vrst v prehrani srnjadi s poprejšnimi po-
dobnimi raziskovanji na Ljubljanskem barju (Accetto 1979) kaže na razlike, pa 
tudi nekatere podobnosti. Razlike izvirajo predvsem zaradi različnega okolja 
ter z njim povezanih ekoloških zahtev posamičnih vrst. Tako so Corylus ave/lana, 
Quercus sessiliflora, Q. cerris, Rhamnus cathartica, Fagus sylvatica, Carpinus 
betulus, Pinus sylvestris, Tilia cordata, Sorbus aria le na seznamu obžrtih vrst v 
raziskanem območju, vrbe, Salix alba, S. fragilis, S. c!nerea, S. eleagnos, 
S. aurita, Prunus padus, Ribes uva-crispa, Ulmus laevis pa le na Ljubljanskem 
barju. Med omenjenimi vrstami je v Dobrepoljski dolini najmočneje obžrta Corylus 
ave/lana, na barju pa rod Salix. 
Celokupna število pozimi obžrtih rastlinskih vrst grmovne plasti je v obeh 
primerjanih območjih približno enako. 
Med vrste, ki so v obeh primerjanih okoljih bolj ali manj enako priljubljene, 
moremo uvrstiti: Quercus robur, Com us sanguinea, C. mas, Euonymus europaea .. 
Popu/us tremula, Viburnum lantana, Sa/ix caprea. Imenovane vrste so, kot kažejo 
izidi analiz prehrane srnjadi na osnovi vzorcev iz vampa srnjadi (Adamič 1980, 
1981), med najbolj obžrtimi vrstami tudi na Kočevskem in drugod npr. v švici 
(Kičtzli 1965). 
Na osnovi dosedanjih raziskav lahko dokaj zanesljivo sklepamo, da te vrste 
srnjad najraje objeda tudi drugod v Sloveniji. 
Vrsti Rhamnus frangu/a in Alnus glutinosa, za kateri smo na Ljubljanskem 
barju ugotovili, da srnjadi ne pri jata, se pojavljata tudi v Dobrepoljski dolini : 
prva dokaj obilno, druga pa le pičlo na nekaj mestih ob Rašici. Obe sta bili 
tod obžrti. Rhamnus trangula je po celotni obžrtosti sicer na četrtem mestu, 
hkrati pa med vrstami katere je srnjad pri objedanju največkrat izpustila. Po 
rangu priljubljenosti pa je med vrstami, ki imajo mesto v zadnji tretjini ranžirne 
vrste. Na osnovi teh ugotovitev sodim, da jo tudi v obravnavanem območju lahko 
uvrstimo med vrste, ki srnjadi ne prijajo. V primerjavi z Ljubljanskim barjem si 
njeno nekoliko večjo obžrtost razlagamo s posledico hude zime ter s tem 
povezane· prehranske stiske srnjadi. Obžrtost vrste Alnus glutinosa zaradi njene 
pičle prisotnosti ne moremo primerjati. 
V zadnji četrtini ranžirne vrste je presenetljivo razvrščena večina drevesnih 
vrst, tako listavcev kot tudi iglavcev. Za slednje je sicer ugotovljeno, da se 
njihova obžrtost veča v odvisnosti od višine snežne odeje (Cederlund et all. 1980). 
Kljub hudi zimi pa v obstoječih kulturah kot pri naravno zrastli smreki nismo 
opazili večje obžrtosti. Smreka ni bila obžrta najverjetneje zaradi obilnejše 
prisotnosti drugih, srnjadi bolj priljubljenih grmovnih vrst. Zato je varovanje teh 
na ogozdenih površinah ukrep, ki lahko v znatni meri prispeva k zmanjšanju škod 
od te vrste divjadi, še posebej v območjih z revnejšo ponudbo prehrane. 
Sklepne ugotovitve 
- Med ugotovljenimi 38 rastlinskimi vrstami grmovne plasti je srnjad objedla 
37 vrst. 
- Za zimsko prehrano srnjadi v Dobrepoljski dolini so glede na stalnost, 
srednjo pokrovno vrednost, celotno obžrtost in poprečno stopnjo obžrtosti naj-
pomembnejše naslednje rastlinske vrste: les ka (Corylus ave/lana), rdeči in rumeni 
dren (Cornus sanguinea, C. mas), dobrovita (Viburnum lantana), navadna trdo-
423 
leska (Euonymus europaea), trepetlika (Popu/us tremula), iva (Sa/ix caprea) ter 
graden in dob (Quercus sessiliflora, Q. robur). 
- Zimska prehrana srnjadi je dokaj odvisna od stalnosti in srednje pokrovne 
vrednosti rastlinskih vrst grmovne plasti. Statistični izračun pa ni odkril odvisnosti 
med priljubljenostjo vrst ter njihovo stalnostjo in poprečno pokrovno vrednostjo 
ter potrjuje, da se v tabeli 2 verna odraža vrstna priljubljenost 
- Najmanj priljubljene vrste v prehrani srnjadi v Dobrepoljski dolini so: 
Lonicera xy/osteum, Rhamnus frangula ter večina listnatih in iglastih drevesnih 
vrst v grmovni plasti (Picea exce/sa, Fagus sylvatica, Carpinus betulus, Tilia 
cordata, Betu/a verucosa). Neznatna obžrtost teh vrst kaže, da je naravna zimska 
prehrana tod zelo ugodna. 
Ohranjanje srnjadi najbolj priljubljenih grmovnih vrst v nasadih iglavcev 
ali listavcev, hkrati ščiti te nasade pred poškodbami od srnjadi. 
Literatura 
1. Accetto, M., (1979): Prispevek k pt:!znavanju zimske prehrane srnjadi na Ljubljanskem barju. 
Gozdarski vestnik 37, 1: 4-8, Ljubljana. 
2. Adamič, M., (1981): Prispevek k poznavanju jelenjadi (Cervus elaphus) in srnjadi (Capreolus 
capreolus) na območju snežniških gozdov. Pregled gojitve in odstrela jelenjadi v lovskem letu 1980, 
Notranjsko LG območje, Snežnik. 
3. Adamič, M., (1980): Prispevek k poznavanju prehrane jelenjadi (Cervus elaphus) in srnjadi (Capreolus 
capreolus) na Kočevskem. Lovec, 10: 315-317. Ljubljana. 
4. Ceder/und, G., Liungquist, H., Markgren, G., Salelt, F., 1980: Foods of Moosa and Roe-deer at 
Grims6 in Central Sweden. Results of Rumen Content Analyses. Swedish Wildlife Research Viltrevy, i1.4, 
Stockholm. 
5. Conradi, H., (1960): Der Gehalt an Nahrstoffen, Mengen- und Spurenelementen von Reisig ver-
schledener Baum- und Straucharten. Asungsverhaltnisse des Rehwildes im Winter auf der Schwabischen 
Alp. Diss., Hohenheim. 
6. E.sser, W" (1958): Beitrag zur Untersuchung der Asung des Rehwildes. Zeitschr. Jagdwiss. 4, 1: 1-40. 
7. Heptner, G. V., Nasimovič, A. A., Bannikov, A. G., (1965): Saugetiere der Sowjetunion. VEB Gustav 
Fischer Verlag, Jena. 
8. Holzhausen, U., (1970): Asungsbedingungen des Rehwildes (Revier Ahnsen). - Fachwiss. Arbeit fi.ir 
Biol., PH Uineburg. 
9. Juon, P., (1963): Ober neuere Erkenntnis:;e zur Frage der Rehwildernahrung. Schweitz. Ztschr. f. 
Forstwesen 114,3: 98-117, Zurich. 
10. Kalan, J., (1970): Pedološka proučevanja v gozdnogospodarski enoti Dobrepolje. Gozdne združbe 
g. g. e. Dobrepolje, Elaborat, IGLG, Ljubljana. 
11. Klotz/i, F., (1965): Qualitat und QuantWlt der Rehasung in Wald- und Grunland-Gesellschaften des 
Schweizer Mittellandes. Veroff. Geobot. fnsl. der ETH Zurich, Stiftg. Rubel, Bern. 
12. Košir, 2:., (1979): Ekološke, 1itocenološke in gozdnogospodarske lastnosti Gorjancev v Sloveniji. 
Zb. gozdarstva in lesarstva. 17, 1: 1-242, Ljubi jana. 
13. Motil, S., (1957): Die Nahrung des Rehwildes. Biologia 12; 29-43. 
14. Perko, F., {1981): Metode in prvi izsledki kvantificiranja vpliva divjadi na gozdno vegetacijo. 
Studijski dnevi »Gozd-divjad•<, Ljubljana. 
15. Ramovž, A., {1958 d): Geološki izleti po Sloveniji. Mladi geolog, Ljubljana. Ramovž, A., (1958 b): 
Geološki razvoj slovenskega ozemlja, Mladi geolog, Ljubljana. 
16. Sttube, C., Zorner, H., {1977): Zum Bevorzungsgrad einiger Gemuse, Gewurz. und Arzneipflanzen 
durch Rehwild. Beitr. Jagd- und Wildforch. 10: 222-26. 
17. Voser-Huber, M. L., Nievergelt, 8., {1975): Das Futterwahlterhalten des Rehes in einem voralpinen 
Revier. Zeitschr. Jagdwiss. 21: 197-215. 
18. Wfaduschewski, D. W., Je/ski, G. M., (1974): Einige Gesetzmassigkeiten der Winterasung von Reh-
und Rotwild. Populationsokologie der Waldtiere Sibiriens. Novosibirsk, 87-102. 
424 
DIE WINTERERNXHRUNG DES REHWILDES IM TAL VON DOBREPOLJE 
Zusammenfassung 
ln der Talschaft von Dobrepolje im Sudosten von Ljubljana wurden auf Grund von 
winterlichen Rehwild-Spuren an 450 Standplatzen Beobachtungen durchgefi.ihrt und der 
Verbissgrad, die Stetigkeit und der mittlere Deckungsgrad der Vegetation der Strauch-
schicht festgestellt. Die wichttigsten Schlussfolgerungen sind im folgenden aufgezahlt. 
ln Hinsicht auf den gesammten Verbiss (Tabelle 1) und den Verbissgrad (Tabelle 2), 
Stetigkeit und den mittleren Deckungsgrad sind fur winterliche Ernahrung von Rehwild 
folgende Arten sehr bedeutend: Corylus ave/lana, Cornus sanguinea, G. mas, Viburnum 
lantana~ Euonymus europaea, Popu/us tremula~ Sallx caprea, Quercus sessiliflora, Q. robur. 
- Die winterliche Ernahrung von Rehwild hangt stark von der Stetigkeit und vom mittle-
ren Deckungsgrad von Straucharten. 
- Weniger begehrt vom Rehwild werden folgenden Arten: Lonicera xylosteum, Rhamnus 
frangula und meisten in der Strauchschicht vokomenden Baumarten (Picea exce/sa, Fagus 
sylvatica, Carpinus betu/us, Tilia cordata, Betula verucosa), was auf einen rechlichen 
winterlichen A.sungsangebot hinweist. 
V švicarski strokovni literaturi smo pobrali zanimivo idejo oziroma rešitev . 
.že od nekdaj je bilo težko, nerodno in zamudno poviti novoletno jelko, tako 
da bi jo kupec lahko stisnil pod pazduho ali jo naložil v avto in nepoškodovano 
prinesel domov. Tudi prenašanje jelk po avtobusih in vlakih povzroča nevšečnosti 
tako lastnikom kot tudi sopotnikom. Gre skratka za drobcena potrebo, ki bi jo lahko 
gozdarji, kot vse bolj pogosti ponudniki novoletnih jelk v drobni prodaji, upoštevali. 
Jelko potisnemo skozi lijakasto cev, na koncu plastično pletena vrečo odrežemo 
in zavežemo - hitro in enostavno torej! Takšne jelke so zavarovane, ozke in lahko 
jih je prenašati. 
Pa še naslov proizvajalca: SPILKA, Konitzstrasse 80, 3008 Bern 
425