Gosp. A. V. Da ste nam tudi Vi poslali pesemco! Vem, da ne zahtevate, naj pride pod naš kritični nož, a tu-le na platnicah bi jo vendar-le radi videli. Torej bodi: „D o m in s v et" - u. Pozdravljen list mi „Dom in svet", zate gorim — za te sem vnet; zveselim se vselej ob tisti uri, ko dospeš mi v stan skoz duri. Različna je tvoja vsebina, različno se vrste naslovi, povesti — pesmi so tvarina, in prijetnih čutov so glasovi. Sedaj gospod Medved se oglasi, sedaj nam Hribar jo zakroži, V lanskem letniku „Dom in svet"-a smo nekoliko odgovorili oceni, katero je objavil „Zvon" o urednikovem spisu „ Cvetje s polja modroslovskega". Ali nam more kdo zameriti, če nismo molčali ob očitanju, ki se nam je zdelo krivično? Pričakovali smo odgovora. Prišel je. Objavil ga ni „Zvon", ampak „Edinost". Drugače si pač ne moremo razlagati onega spisa v „Edinosti" o „Cvetju", kakor da je odgovor na naš odgovor. Zakaj bi bil sicer zagledal beli dan šele letos, ko je „Cvetje" izhajalo že pred dvema letoma? Na to „polje" pa ne pojdemo. Gospod „Adriaticus" naj piše še sto takih člankov o naši knjižici, ne bomo mu odgovarjali. Občinstvo sodi samo, kaj je znanstveno pojasnilo, kaj je strast. Zato se jednakih člankov ne bojimo. Gosp. „Adriaticus"-u svetujemo, naj se prikaže drugič vsaj z mirnim licem, ako hoče, da se bo kdo ž njim raz-govarjal znanstveno. semtertja pa tudi včasi, gospod Finžgar ktero sproži. Tudi kažeš prav izvrstne, nam lepe slike raznovrstne, povesti krasne, zanimive, ter zgodovinsko pomenljive. Četudi tej poeziji le še nekoliko manjka do klasicitete, vendar nismo prav zadovoljni ž njo. I no, kaj bi Vam pravili ? Da so gg. Medved, Hribar in Finžgar v taki milosti pri Vas, — a nas, ki pišemo te pogovore in smo tudi nekaj pri „Dom in svet"-u, čisto prezirate! Vidite, sedaj imamo priliko, da bi se nad Vami znesli, kakor se je nedavno nekdo drug nad nami! No, pa bodi, ker ste Vi, Vam odpuščamo. (Dalje.) Ne samo, da nas niso popolnoma nič razdražili omenjeni članki, so nam celo nekako „zadostilo". „Rimski katolik" n. pr. je obdeloval mnogo let školastično modroslovje, ne da bi ga nasprotniki napadali zaradi tega; „Katoliški Obzornik" je na stališču istega školasticnega modroslovja, ne da bi ga zato grdil gosp. „Adriaticus". A s spisom iz „Dom in sve.t"-a je druga! In — dostaviti treba — vendar ve zaveden Slovenec, da se n. pr. „D ušes lov je" urednikovo opira vseskozi na pridobitve modernega dušeslovja in podaje toliko fizijološke tvarine iz n o-v e j š e g a znanstva, da mu je to v napako štel „Rimski katolik". Ali so torej napadi na nas v imenu modernega znanstva? Ako je ,,Cvetje" pred „Adriaticus"-om tako malovredna muha, zakaj je pa šel nanje s kolom? Uredništvo „Dom in svet "-a bo odslej več prostora dajalo modroslovju. Gosp. „Adriaticus"-u in „Edinosti" pozdrav, pa — „brez zamere!" V imenu znanstva. Novim naročnikom pošljemo zastonj knjižico „Cvetje s polja, modroslovskega"1 (dokler nam ne poide zaloga), ako se sanjo oglase in pošljejo za poštnino znamko za S kr.