O sporazumevanju in dogovarjanju
Druga tema, ki bo obravnavana na februar-skem zasedanju skupščine in je zanimiva za širši krog delovnih Ijudi, pa je problematika samoupravnega sporazumevanja in družbe-nega dogovarjanja. Gradivo, pripravijeno za delegatena krrtičen način obravnava to tema-tiko, zajema pa tudi podatke o stanju na tem področju v naši občini in pa širše ocene in ugo-tovitve, ki so bile dane o tej problematiki v Skupnosti slovenskih občin.
Glede na to, da gre pri samoupr avnem spo-razumevanju in družbenem dogovarjanju za nov in izviren način urejanja družbenih razme-rij, bodo za vse občane zanimiva nekatera spoznanja iz dosedanje prakse. Institut sa-moupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja se je v obdobju od leta 1974 izredno uveljavil, doživel izreden razvoj, poka-zale pa so se tudi nekatere pomanjkljivosti in slabosti. Bistvena značilnost sistema spora-zumevanja in dogovarjanja je v tem, da je ši-roko in demokratično zastavljen, vendar pa nedosleden pri uresničevanju. V oči bode ugo-tovitev, da prevladujejo tisti samoupravni spo-razumt in družbeni dogovori, katerih skienitev predpisujejo razni zakoni, manj pa je tistih, ki so resnieno odraz potreb delovnih Ijudi in ob-čanov in so bili tudi sklenjeni na njihovo pobu-do. Doslej je bilotudi največ pozomosti usmer-jeno v samo uporabo in sktepanje sporazumov in dogovorov, dosti premalo naporov pa je bilo vloženo v njihovo uresntčevanje, in s tem v zvezi ustrezno ukrepanje v primeru neizpol-
njevanja prevzetih obveznosti. Predvsem je premalo uveljavljena zavest, da je treba dogo-vorjene obveznosti spoštovati ali pa pravoča-sno začeti postopek za spremembo, kolikor so se spremenile družbenoekonomske in druge razmere. Določene slabosti pa imajo svoj izvor tudi v sami zakonodajni ureditvi in sicer gre za nekatere neusklajenosti med po-sameznimi zakonskimi področji in v prepoča-snem usklajevanju nekaterih predpisov s si-stemskimi zakoni. Tudi so nekatera zakonska doiočila preveč splošna, nejasna oz. nepre-cizna ali pa so si celo v nasprotju, nekatere za-konodajne rešitve pa tudi ne izhajajo dovolj iz stvamega življenja in jih je v praksi težko ure-sničevati.
Tudi v postopku sprejemanja od pobude dp sprejetja družbenega dogovora ali samou-pravnega sporazuma se kažejo precejšnje pomanjkljivosti. Postopek sprejemanja je izredno odgovoma in zahtevna naloga, kar smo doslej premalo upoštevali. Poetodice pa so bila neustrezna gradiva, odsotnost vs«btn-skih razprav, časovna stiska, nnakHmmktf nost in podobno. Zanimiva je ocana, da j« to-vrstnih težav manj,kadar gre za take dogovore in sporazume, glede katerih je bila dana po-buda za šklenrtev iz baze, oz. v meritu občine.
V konkretnih samoupravnih sporazumih in družbenih dogovorih je opaziti odsotnost točne opredelitve sankcij za nespottovanje teh aktov in neizvrševanje v njih dotočenih ob-veznosti. V zvezi z nespoštovanjem teh aktov
žasluži nedvomno posebno pozomost vpra-šanje evidence samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov. Brez solidne evidence namreč ni možno učinkovito spremljanje in uresničevanje teh dokumentov, prav tako pa tudi ne pravočasno ukrepanje, ki bi vodilo k večji disciplini pri izvajanju samoupravno spre-jetih obveznosti.
Evidenca v občini Ljubljana-šiška nam kaže, da je skupščina občine v času od 1974 do 1982, leta sklenila 53 družbenih dogovorov in 8 samoupravnih sporazumov. Le-ti so se nanašali največ na področje družbenoeko-nomskih odnosov in razvoja stanovanjskega in  komunalnega  gospodarstva,  kmetijstva.
V te procese pa je vstopal tudi izvršni svet občinske skupščine in je kot eden udeležen-cev v tem obdobju sprejel oz. sklenil 54 druž-benih dogovorov in 22 samoupravnih spora-zumov.
Da bi torej na področju samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja lahko izoblikovali realnooceno razmer in na tej osnovi zastaviti široko družbeno aktivnost, je potrebno celovito in poglobljeno obravnavati dosedanji razvpj, predVMtn pa v vseh delov-nih okbljih konkretno anakzfrati ur«*ničeva-nje samoupravnih sporazumov tn dogovorov in težave ter slabosti, ki se tu pojavljajo.
Vlnko Krlzmanič