Bogdana Borota
Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta
POGLED NA DIDAKTIÈNE ZBIRKE ZA GLASBENO VZGOJO BREDE
OBLAK Z DIAHRONE PERSPEKTIVE
Izvirni znanstveni èlanek / Original Research Paper
Izvleèek
Didaktiène zbirke za glasbeno vzgojo Brede Oblak so prvo didaktièno gradivo, oblikovano za
celotno osnovnošolsko izobraevanje. So pomemben element sodobnega, inovativnega,
fleksibilnega in interaktivnega uènega okolja za glasbo. V prispevku jih analiziramo skozi diahrono
perspektivo, tako da predstavimo logiko snovanja didaktiènih zbirk v povezavi z nekaterimi
dejavniki prenove osnovnošolskega izobraevanja in razvoja sodobnih pristopov uèenja in
pouèevanja glasbe. Celotno obdobje snovanja didaktiènih zbirk razdelimo v dve kontinuiteti, ki
èasovno in vsebinsko sovpadata s prenovo uènih naèrtov za 8- in 9-letno osnovno šolo. Primerjava
med njima kae na premik od uèno-snovnega k procesno-razvojnemu modelu pouèevanja. Iz
analize gradiv in rezultatov preteklih znanstvenih obravnav didaktiènih zbirk ugotavljamo
pomemben znanstveni doprinos znanstvenega in strokovnega dela Brede Oblak k razvoju didaktike
glasbe in glasbene pedagogike na Slovenskem.
Kljuène besede: didaktika glasbe, didaktiène zbirke za glasbeno vzgojo, Breda Oblak.
Abstract
A View of Didactic Sets by Breda Oblak from a Diachronic Perspective
Didactic sets for music education by Breda Oblak are the first didactic material designed for the
whole span of compulsory basic education. They are an important element of modern, innovative,
flexible, and interactive environment for music. In the present paper they are analysed from a
diachronic perspective so that the logic of designing the didactic sets is presented in relation to some
factors of the renewal of basic education and of the development of modern approaches to learning
and teaching music. The whole period of designing the didactic sets is divided into two continuities
that both in terms of time and content coincide with the renewal of syllabi for 8- and 9-year basic
school. Comparison between them indicates a shift from the model of planning and teaching based
on learning matter to one focused on the development process. Based on the analysis of materials
and of results of previous scientific discussions of the didactic sets we determine an important
scientific contribution of Breda Oblak’s professional work to the development of didactics of music
and of musical pedagogy in Slovenian space.
Keywords: didactics of music, didactic sets for musical education, Breda Oblak.
29
Bogdana Borota, POGLED NA DIDAKTIÈNE ZBIRKE ZA GLASBENO VZGOJO BREDE OBLAK ...
Uvod
Strokovna javnost ponosno zre v èas nastajanja didaktiènih zbirk za glasbeno vzgojo v
osnovni šoli avtorice Brede Oblak. Leta 1983 je izšla prva didaktièna zbirka Moja prva
glasbena slikanica za 1. razred osemletke. Povezujemo jo z zaèetkom razvoja sodobno
zasnovane didaktike glasbe na Slovenskem ter snovanjem prve didaktiène zbirke za
uèenje in pouèevanje za celotno osnovnošolsko izobraevanje nasploh. Lep ivljenjski
jubilej cenjene in spoštovane zaslune profesorice doktorice Brede Oblak je prilonost za
oivitev pogleda na te doseke z zgodovinske perspektive. Naloga ni enostavna niti lahka
kljub hvalenosti za pridobljena znanja in mnogo spominov, ki jih gojimo kot študenti
Oddelka za glasbeno pedagogiko Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani. ivo se
spominjamo, s kakšnim arom je Breda Oblak pouèevala na akademiji, ko je na primerih
pesemskih gradiv iz zbirke Kje pesem prebiva razlagala nove pristope k uèenju in
pouèevanju glasbe, osredinjene na glasbo in uèenca. Doiveli in spoznali smo pomen
strukturiranja uène ure, v kateri vlogo posameznih delov uènega procesa, od motivacije,
usvajanja novega znanja, do ponavljanja in utrjevanja, prevzamejo raznovrstne glasbene
dejavnosti. Pod njenim mentorstvom smo snovali doivete in glasbeno bogate uène ure, ki
smo jih v praksi preizkušali v osnovnih in glasbenih šolah. Za vselej je bila usvojena
paradigma, da so pri uèenju in pouèevanju glasbe v ospredju ustvarjalen uèitelj, doiveto
izvedena glasba ter radovedni in za glasbo motivirani uèenci.
Prispevek temelji na gradivih iz osebnega arhiva Brede Oblak, pa tudi intervjujih z njo.
Vire dopolnjujejo zapisi iz revialnega tiska in didaktiènih zbirk. Z argumentacijo, ki jo
izpeljujemo iz e objavljenih raziskav, potrjujemo tezo o pomembnem znanstvenem
doprinosu didaktiènih zbirk za glasbeno vzgojo Brede Oblak k razvoju glasbene
pedagogike, še posebej didaktike glasbe. Na zaèetku opišemo okolišèine nastajanja
strokovnih podlag za snovanje didaktiènih zbirk, še posebej v povezavi s projektom
eksperimentalnega pouka. Opredelimo povezave med uènimi naèrti za glasbeno vzgojo in
vsebinsko zasnovo didaktiènih zbirk. Pri tem pa nas zanimajo tudi nekateri dejavniki
zaloniške politike v povezavi z izdajanjem didaktiènih zbirk.
Okolišèine snovanja didaktiènih zbirk za glasbeno vzgojo
Povod za nastanek didaktiènih zbirk za glasbeno vzgojo v osnovni šoli Brede Oblak je bila
prenova pouka v osnovni šoli v 90. letih prejšnjega stoletja. Vzroke pa lahko razbiramo e
od konca 60. let prejšnjega stoletja naprej. Takrat so med uèitelji narašèale zahteve po
doslednosti, sistematiènosti in ivljenjskosti glasbenega pouka. Na zahteve se je odzvalo
Društvo glasbenih pedagogov Slovenije. Sledila so izobraevanja po Sloveniji in širše. V
prispevku »Za napredek glasbene vzgoje« (Grlica, 1960, str. 12) preberemo: »V elji, da
bi se dvignila kakovost glasbene vzgoje in da bi dobila èasu primernejšo vsebino in obliko,
se vse pogosteje vrste seminarji, teèaji in predavanja, kjer se osnovnošolski, pa tudi
strokovni glasbeni uèitelji seznanjajo z osnovnimi metodiènimi naèeli glasbenega pouka,
30
GLASBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 27. zvezek
posebej pa še z nekaterimi novimi prijemi in oblikami glasbenovzgojnega dela.«1 Pri
organiziranju in izvajanju seminarjev so bili posebej aktivni: okrajna inšpektorata pri
Svetu za šolstvo, prosveto in kulturo v Mariboru in Kopru ter glasbene šole v Ljubljani.
Pohvalno je, da so se teèaji organizirali za uèitelje v osnovnih in glasbenih šolah in tudi za
vzgojitelje v vrtcih.
V tem obdobju so se seminarji za glasbeno vzgojo zaèeli izvajati tudi na zvezni ravni. Prvi
je bil leta 1959 v Dubrovniku. Na drugem, izvedenem leto kasneje v Zadru, se je e
obravnavala tema o novih didaktièno-metodiènih postopkih pri glasbenem pouku.2 O
metodah pouèevanja glasbe so predavali glasbeni pedagogi iz tujine in nekdanjih
jugoslovanskih republik. Neznani avtor poroèilo s tega seminarja zakljuèi z besedami:
»Istoèasno pa smo lahko spoznali, da utegnemo odigrati Slovenci kaj klavrno vlogo na
glasbenovzgojnem podroèju, èe se ne bomo zaèeli resneje in kritièneje seznanjati z
bistvom sodobnih glasbeno metodiènih prijemov.«3 Nezadovoljstvo s stanjem glasbene
vzgoje v splošnoizobraevalnih in glasbenih šolah podkrepimo še z ugotovitvijo o
pomanjkljivih uènih naèrtih za glasbeno vzgojo, ki niso v zadostni meri upoštevali
novonastalih drubenih situacij v odnosu do vokalnega muziciranja in niso v zadostni
meri predvidevali instrumentalne vzgoje.4
»Kaj klavrna vloga na glasbenovzgojnem podroèju« je v 70. letih prejšnjega stoletja
postala prilonost in izziv, ko sta se v strokovnih krogih porajali tenji po opredelitvi
novega koncepta osnovnošolske glasbene vzgoje in novega pristopa k izpeljavi uène ure.
31
Bogdana Borota, POGLED NA DIDAKTIÈNE ZBIRKE ZA GLASBENO VZGOJO BREDE OBLAK ...
1 Avtor prispevka ni znan. Verjetno gre za nekoga iz uredniškega odbora revije Grlica (1960, VI/1) oziroma
urednika Radovana Gobca. Revijo je izdajalo Društvo glasbenih pedagogov Slovenije. V omenjenem
prispevku so tudi navedbe, da so v Mariboru organizirali teèaje, ki jih je za osnovnošolske uèitelje in
uèitelje v glasbenih šolah vodila Elly Bašiæ na temo glasbenih vsebin za osemletko in novih naèinov
glasbenovzgojnega dela. V Izoli in Piranu je teèaje za uèitelje prvih treh razredov osnovne šole vodil
Miran Hasl. Pavle Kalan pa je o sodobnih pogledih na glasbeno vzgojo in posebej o delu z Orffovim
instrumetarijem predaval na obèinskem zborovanju prosvetnih delavcev v Hrastniku. Istoèasno s tenjo
po posodabljanju glasbenega pouka v osnovni šoli se je pokazala potreba po posodabljanju pouèevanja
glasbe tudi na glasbenih šolah. Posebej dovzetna za novosti je bila Glasbena šola Viè, ki je gostila aktiv
predavateljev nauka o glasbi na glasbenih šolah ljubljanskega okraja. V ospredju izobraevanja so bile
naslednje teme: delo z Orffovim instrumentarijem (Pavle Kalan), teorija glasbe (Stanko Prek) in delo z
magnetofonskimi in gramofonskimi posnetki (Matija Tercelj). Izobraevanja so pomenila izziv tudi za
vrtce. Teèaje za vzgojiteljice je organiziralo Društvo vzgojiteljic mariborskega okraja. Predavatelji so
bili: Janez Bitenc, Janez Kuhar in Mira Voglar. Vzgojiteljice so se uvajale v igranje orglic, spoznavale so
novo pevsko literaturo ter oblike dela pri glasbeni vzgoji otrok, s posebnim poudarkom na uporabi glasbil
za otroke.
2 Prim. II. zvezni seminar za glasbeno vzgojo (1960), Grlica, VI/5, str. 70–75. S prispevki so izstopali
predavatelji iz nekdanjih jugoslovanskih republik. Veliko pozornost je vzbudil tudi Cesar Bresgen iz
Salzburga. Teoretièno in praktièno je predstavil razliène oblike skupnega muziciranja, ustvarjanja in
improvizacije z uèenci. Obravnavane so bile tudi teme s podroèja poslušanja glasbe (Arnold Wlassek),
solfeggia in teorije glasbe v glasbenih šolah (Bora Popoviæ). Metode dela z zaèetniki pri klavirju je med
drugimi predavatelji predstavila tudi slovenska klavirska pedagoginja Darinka Bernetiè. Poleg klavirske
metodike so bile predstavljene tudi metodiène novosti pri pouku violine in solopetja.
3 Prav tam.
4 Prim. Golob, Vinko (1963): Problematika glasbene vzgoje v splošnoizobraevalnih in glasbenih šolah.
Grlica, IX/3. Avtor ugotavlja, da druba nalaga glasbeni vzgoji nove naloge. Namreè, v 70. letih
prejšnjega stoletja je postala glasba dostopnejša po radiu in zvoènih posnetkih. Avtor vidi nevarnost
pasivnega odnosa do glasbe, zato postavi v ospredje potrebo po aktivnih oblikah vokalnega in
instrumentalnega ustvarjanja in poustvarjanja.
Hotenja so se snovala in preizkušala v projektu eksperimentalnega pouka (1963–1971).5
Osrednji cilj projekta je bil oblikovati in evalvirati nov koncept uènih ur za glasbeno
vzgojo za celotno osnovnošolsko izobraevanje (Oblak, 2016). Pri tem se je pokazalo
umanjkanje strokovnih teoretiènih podlag za razvoj novega modela glasbenega
izobraevanja nasploh, saj je primanjkovalo strokovnjakov, ki bi se intenzivneje ukvarjali
z glasbeno pedagogiko.6 To nalogo je z vso odgovornostjo sprejela Breda Oblak. Opravila
jo je uspešno, ob nenehnem strokovnem spopolnjevanju doma in v tujini. Poznala je
znanstvena dela pomembnih glasbenih pedagogov, ki so vplivali na razvoj konceptov
glasbene vzgoje po Evropi, še posebej v Avstriji (metodološki sistem Carla Orffa,
evritmija Émila Jaquesa-Dalcroza), Italiji (vzgojni koncept Marie Montessori) in na
Madarskem (solfeggio in metode petja Zoltana Kodalya)7.
S svojo široko razgledanostjo in poznavanjem stroke je pomembno prispevala k uspešno
izpeljanemu projektu eksperimentalnega pouka. Danes ga opredeljujemo kot prvo naèrtno
in sistematièno akcijsko raziskovanje pedagoške prakse uèenja in pouèevanja glasbe, s
posebnim poudarkom na preizkušanju nove vsebinske zasnove in strukturiranosti uène
ure. Ocenjujemo, da je znanstveni doprinos projekta eksperimentalnega pouka v
oblikovanih strokovnih podlagah za nadaljnji razvoj didaktike glasbe ter v opredeljenih
teoretiènih izhodišèih za izvajanje sodobno zasnovanega pouka glasbe, kot ga poznamo
danes. Poleg tega je bil eden od vidnejših rezultatov projekta leta 1968 izdan Priroènik za
glasbeno vzgojo, avtorjev Brede Bidovec-Oblak in Janeza Boleta.
Na tem mestu elimo izpostaviti v projektu razvito in evalvirano strokovno podlago, ki je
v 90. letih prejšnjega stoletja vplivala na razvoj novih uènih naèrtov za glasbeno vzgojo.
Gre za kompleksno glasbeno dejavnost oziroma kompleksno glasbeno vzgojo,8 ki se na
izvedbeni ravni kae v integraciji dejavnosti izvajanja, poslušanja in ustvarjanja. Med
seboj se dejavnosti povezujejo na vsebinski, pojmovni ali procesni ravni. Tako zasnovana
glasbena dejavnost omogoèa veèèutno in izkušenjsko uèenje. V odprtih in fleksibilnih
kurikulih, kot je na primer Kurikulum za vrtce, nudi monost izbire med posameznimi
dejavnostmi. Dokazano je, da z naèeli kompleksne glasbene vzgoje podpiramo uèenèev
skladen in celostni glasbeni razvoj.9
32
GLASBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 27. zvezek
5 Pobudnik projekta je bilo takratno ministrstvo za šolstvo, izvedba pa je bila zaupana Oddelku za
povezovanje z osnovnimi šolami Zavoda za glasbeno in baletno izobraevanje. Prvo leto so v projektu
sodelovali Pavle Kalan, Janez Bole, ter Breda Oblak in Tea Budna Marn kot izvajalki. Zaradi raznovrstnih
okolišèin, predvsem novih poklicnih zadolitev sodelujoèih, je bila nadaljnja izvedba projekta zaupana
Bredi Oblak. Primerno podporno okolje za preizkušanje eksperimentalnih oblik uèenja in pouèevanja
glasbe je dobila na Osnovni šoli Toneta Èufarja v Ljubljani, ki je bila odprta za novosti in sodelovanje.
6 Prim. Barbara Sicherl-Kafol, 2001, Celostna glasbena vzgoja, str. 42. Problematika premalo razvite
znanstvene misli na podroèju glasbene metodike, didaktike in glasbene psihologije ter estetike je bila
izpostavljena tudi širše, na primer na VI. kongresu glasbenih pedagogov Jugoslavije. Prim. Vrbanèiè,
Ivan (1979): Iz VI. kongresa glasbenih pedagogov Jugoslavije. Grlica, XXI/4–5, str. 26–28.
7 Prim. Breda, Oblak, 2016, »Narativni izraz poti skozi glasbeno šolstvo«.
8 Izraz kompleksni pouk je bil uporabljen e 1960 na II. zveznem seminarju za glasbo, vendar v drugaènem
pomenu, kot ga uporabljamo danes. Izraz je pomenil tenjo po povezovanju in medsebojnem
dopolnjevanju posameznih teoretiènih predmetov v glasbenem šolstvu, kot so solfeggio, teorija glasbe,
oblikoslovje.
9 Prim. Breda Oblak, 2001, Glasbena slikanica 3, Priroènik za uèitelje, str. 37; Breda Oblak, 2002, Moja
glasba 4, Priroènik za uèitelje, str. 12.
Izvajanje kompleksne glasbene vzgoje zahteva od uèitelja visoko raven strokovnega
znanja, ustvarjalnosti ter zmonosti reflektiranja in evalviranja pouèevalne prakse. Ni
nakljuèje, da Breda Oblak kompleksno zasnovano glasbeno dejavnost primerja z glasbeno
kompozicijo, ustvarjalno delo uèitelja pri naèrtovanju in izvajanju vzgojno-
izobraevalnega procesa pa z delom skladatelja.10
Koncept kompleksne glasbene vzgoje je nakazoval potrebo po redefiniranju
vzgojno-izobraevalnih podroèij le-te ter drugih elementov vzgojno-izobraevalnega
dela, kot so cilji, vsebine, uène metode in oblike dela. Orisane okolišèine ter dejstvo o
kontinuiranem širjenju strokovnih podlag in evalviranju didaktiènih poti glasbe do uèenca
so v 80. in 90. letih prejšnjega stoletja sovpadale s prenovo osnovnošolskih uènih naèrtov
na nacionalni ravni.11
Uèni naèrti za glasbeno vzgojo iz leta 1983 so prinesli v primerjavi s prejšnjimi veè
novosti. Zasnovani so bili kot refleksija temeljnih faktorjev glasbene kulture, ki se kae v
opredeljenih podroèjih glasbenega izvajanja, poslušanja, ustvarjanja ter razvoja glasbenih
sposobnosti, spretnosti in znanj. Podroèja se med seboj prepletajo, dejavnosti in vsebine
pa spiralno nadgrajujejo v smeri doseganja ciljev.
V uènih naèrtih iz leta 1983 sta bila na novo oblikovana dva elementa: uène vsebine ter
uène enote oziroma tematski sklopi. Uène enote so bile oblikovane z namenom, da bi
uèenci odkrivali in doivljali dejavnike, pomembne za glasbo, umetnost in kulturo.
Tematski sklopi so nakazovali logièno povezavo med podroèji glasbene vzgoje ter
povezavo med glasbo in drugimi predmetnimi podroèji.12 Po dva uèna naèrta za
posamezna razreda sta imela skupni naslov. Le-ta je nakazoval smer procesno-razvojnega
naèrtovanja glasbene vzgoje skozi celotno osnovno šolo: od glasbenih doivetij, izkušenj,
k razumevanju glasbenih zakonitosti.13 Uèni naèrti so vsebovali še pojasnila in neke vrste
didaktièna priporoèila. V pojasnilih so bile zapisane povezave tedenskih uènih enot glasbe
z uènimi enotami drugih predmetnih podroèij. Didaktièna priporoèila so bila zapisana za
podroèja razvoja glasbenega izvajanja, poslušanja, ustvarjalnosti in glasbenega posluha.
Slednje je vkljuèevalo tudi smernice za estetsko vzgojo.
Ugotavljamo, da so doseki projekta eksperimentalnega pouka omogoèili oblikovanje
koncepta kompleksno zasnovane glasbene vzgoje in drugih strokovnih podlag, ki so bili
izhodišèe za razvoj novih uènih naèrtov za glasbeno vzgojo v osnovni šoli. Uèni naèrti iz
33
Bogdana Borota, POGLED NA DIDAKTIÈNE ZBIRKE ZA GLASBENO VZGOJO BREDE OBLAK ...
10 Pogovor z Bredo Oblak, dne 31. 7. 2017.
11 Leta 1980 je bila na Zavodu za šolstvo imenovana komisija za pripravo uènega naèrta za glasbeno vzgojo.
Predsedovala ji je Breda Oblak. Izdelala je predlog uènega naèrta, ki so ga èlani komisije sprejeli ter ga
predlagali za razširjeno obravnavo na Zavodu za šolstvo. Uèni naèrt je bil sprejet in objavljen 1983. Prim.
Breda Oblak (b. d.). Potreba po uènih gradivih in didaktiène zbirke za glasbeno vzgojo v osnovni šoli,
rokopis.
12 Prim. Breda Oblak (1995): Izvor in pojmovanje strukture uènega naèrta za splošni glasbeni pouk. V
prispevku je avtorica pojasnila teoretièna izhodišèa nove strukture uènega naèrta, pa tudi strukturo uènega
naèrta ter temeljne znaèilnosti na novo opredeljenih vzgojno-izobraevalnih podroèij.
13 Naslovi: 1. in 2. razred: Od glasbenih doivetij in igre h glasbenim izkušnjam; 3. in 4. razred: Od
glasbenih izkušenj k razumevanju osnovnih izraznih prvin; 5. in 6. razred: Od glasbenih izkušenj in
razumevanja osnovnih izraznih prvin k osnovnim glasbenim zakonitostim; 7. in 8. razred: Od glasbenih
izkušenj in zakonitosti k razumevanju glasbenega razvoja (Uèni naèrt za glasbeno vzgojo v osnovni šoli,
1983).
leta 1983 pomenijo prelomnico v pristopih k naèrtovanju in izvajanju glasbene vzgoje v
osnovni šoli. So podlaga za vsebinsko zasnovo didaktiènih zbirk za glasbeno vzgojo za
osnovno šolo.
Uèni naèrti kot izhodišèe za oblikovanje didaktiènih zbirk za glasbeno vzgojo
Uèni naèrti za glasbeno vzgojo iz leta 1983 so bili predstavljeni uèiteljem na osnovnih
šolah. Sprejeli so jih kot novost, ki je niso znali v celoti prenesti v pouèevalno prakso. Zato
so na strokovnih sreèanjih izrazili potrebe in elje po uènih gradivih, ki bi bila skladna z
novimi uènimi naèrti.14 Na problematiko pomanjkanja uènih gradiv so e pred tem
opozarjali mlajši glasbeni pedagogi, na primer: »Prvenstveno najbolj pogrešam dobre
uèbenike in priroènike za glasbeni pouk. Ko bi te imeli, bi laje govorili o nadaljnjem
izobraevanju. Sedaj se mora mlad uèitelj glasbe ves osredotoèiti na to, da si izdela
»svojo« metodo od ure do ure, da si stree »iz rok v usta.«15 Glasni so bili tudi v aktivu
glasbenih pedagogov ljubljanskega obmoèja. Na sestanku z dne 26. decembra 1978 so
sprejeli naslednji sklep: »Zaradi potrebe po glasbenih pripomoèkih bo aktiv poslal dopis
zavodu za šolstvo in zahteval uèbenike in gradivo za glasbeno vzgojo za 4., 5. in 6. razred
osnovne šole, èasovno razporeditev snovi pa tudi za vse ostale razrede.«16
Na nastalo situacijo sta se v 90. letih prejšnjega stoletja dokaj hitro odzvala Zavod za
šolstvo in Dravna zaloba Slovenije (DZS).17 Zavod za šolstvo je prevzel vlogo
organizatorja izobraevanj, predstavniki zalobe pa so prièeli z vzpostavljanjem
infrastrukture za izdajanje didaktiènih gradiv. Najprej so vzpostavili stike z Oddelkom za
glasbeno pedagogiko Akademije za glasbo v Ljubljani. Takratni predstojnik oddelka
Primo Kuret je pobudo o sodelovanju z zalobo sprejel. Dogovorili so se, da bodo
sodelavci oddelka pristopili k snovanju uènih gradiv za celotno osnovno šolo. Prvotno je
bilo mišljeno, da bi gradiva oblikovali v soavtorstvu. Tako naj bi se najprej izdalo gradivo
za prvi razred, nato pa zaporedoma za ostale razrede osemletke.
Vsebinski koncept uènih gradiv za prve razrede je vkljuèeval tudi glasbeno
opismenjevanje. Ob tem se je zastavilo vprašanje, kako glasbene zapise in pisno gradivo o
glasbi pribliati mlajšim uporabnikom, uèencem 1., 2. in 3. razredov, ki šele vstopajo v
svet branja in pisanja. Iskanje ustreznih rešitev je bilo zaupano Bredi Oblak, ki se tega
prelomnega obdobja poklicne poti ivo spominja. Takole ga opisuje: »Kmalu se je
izkazalo, da zastavljajo zaèetni razredi posebno obliko in raven komunikacije, ki jo je
teko zagotoviti v obièajni pisni uèbeniški obliki. Glede na moje veèletne uspešne izkušnje
s to populacijo so me kolegi na predlog Janeza Boleta nagovorili, da poskusim osebno
razrešiti problem in najti komunikacijsko obliko.«18 Na podlagi poznavanja metodoloških
34
GLASBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 27. zvezek
14 Pogovor z Bredo Oblak dne 31. 7. 2017.
15 Prim. Je, Jakob (1972/73): Beseda mlajših glasbenih uèiteljev. Grlica, XV/3–4, str.2.
16 Prim. Je, Jakob (1979): Iz aktiva glasbenih pedagogov. Grlica, XXI/1–2, str. 13. Iz zapisa tudi
razberemo, da na šolah nimajo poenotenih uènih programov. Predlagajo, da bi se k sodelovanju pritegnilo
veè strokovnjakov in uèiteljev praktikov. Pogrešajo program poslušanja za posamezne razrede.
Sprašujejo se tudi, ali je program med stopnjami in razredi, od 1. do 8., povezan.
17 Zaloba se je na poveèane potrebe po uènih gradivih za glasbo odzvala s stalnim mestom urednika za uèna
gradiva za glasbo. Odgovorna urednica je postala harfistka Pavla Uršiè Kunej. Njeno primarno delo je
bilo nudenje pomoèi snovalcem gradiv ter sodelovanje s širšim krogom uèiteljev glasbe. Pogovor z Bredo
Oblak, 6. 9. 2017.
18 Pogovor z Bredo Oblak, september 2017.
konceptov glasbene vzgoje v drugih dravah je Breda Oblak predlagala naslednjo rešitev:
»Na zaèetni stopnji naj bi besedni ter notni zapis zamenjalo predvsem slikovno gradivo,
pa tudi kasneje naj bi bila smiselna ilustracija sestavni del razlag. Tako bi lahko rekli
zaèetnemu uèbeniku tudi glasbena slikanica, ki bi za tem sukcesivno prerasla v uèbenik
delovne narave, se pravi, da bi ta vseboval poleg notnih in besednih zapisov še doloèene
glasbene naloge oziroma vaje.«19
Rodila se je ideja o znameniti glasbeni slikanici, ki jo poznajo številni rodovi
osnovnošolcev, staršev in uèiteljev doma in v tujini. Ob nadaljnjem študiju literature o
uèbenikih je avtorico prevzela ideja o oblikovanju didaktiènih zbirk za posamezen razred.
Na tej ideji je pripravila koncept didaktiènih zbirk, ki ga je aprila 1982 poslala uredniku
DZS. Koncept je zasnovala na naslednjih izhodišèih:
1) glasbene vsebine morajo biti kakovostne in umetniško vredne,
2) izhajati je treba iz vsebin uènega naèrta,
3) glasbene metodiène koncepte je treba skrbno izbirati glede na podroèja
dejavnosti, vsebine ter izkušnje uèencev ter
4) upoštevati je treba tudi strokovne podlage sodobne vzgoje in izobraevanja.
Predlagala je, da naj didaktiène zbirke vsebujejo naslednje enote: priroènik za uèitelje,
uèbenik za uèence in zvoèno kaseto z glasbeno literaturo.20 Kot osrednje uèno gradivo je
bil mišljen uèbenik za uèence. Velike naèrte je imela tudi s priroèniki za uèitelje. elela jih
je oblikovati kot strokovne monografije na temo izbranih poglavij iz didaktike glasbe, s
posebnim poudarkom na metodiènih postopkih v povezavi z obravnavanjem vsebin iz
uènih naèrtov.21 Prvotni predlog je bil, da bi priroèniki izšli v štirih zvezkih. V uredništvu
DZS se je ob tem predlogu porajala bojazen preobsenosti monografij, zato se je avtorica
kasneje omejila na vsebinsko zasnovo priroènikov z najnujnejšimi usmeritvami za delo
uèitelja pri naèrtovanju in izvajanju pouka glasbene vzgoje.22
Predlagan koncept didaktiènih zbirk je vkljuèeval tudi zvoène zbirke. Te še danes
predstavljajo temeljno glasbeno literaturo, ob kateri si razvijamo in negujemo glasbeni
okus ter spoznavamo umetniško vredna dela iz zakladnice svetovne in domaèe glasbene
literature, pa tudi slovenske glasbene dedišèine in glasbene dedišèine drugih narodov.
Zvoène zbirke imajo posebno vrednost tudi zato, ker gre za avtentiène posnetke glasbe iz
arhiva RTV.23 Kasneje, skozi ponatise in nove izdaje, so se skladno z razvojem
tehnologije spreminjali nosilci zvoka, poslušalski program pa je vsebinsko ostal skoraj
enak do danes.
35
Bogdana Borota, POGLED NA DIDAKTIÈNE ZBIRKE ZA GLASBENO VZGOJO BREDE OBLAK ...
19 Breda Oblak (2. 4. 1982): Didaktièni komplet za osnovo šolo, rokopis, arhiv Brede Oblak.
20 Prav tam.
21 Pogovor z Bredo Oblak, 4. avgust 2017.
22 Prim. Breda Oblak (b. d.): Potreba po uènih gradivih in didaktiène zbirke za glasbeno vzgojo v osnovni
šoli, rokopis.
23 Breda Oblak je imela v èasu nastajanja didaktiènih zbirk prost dostop do bogatega glasbenega arhiva
RTV. Omogoèili so ji tudi strokovno spremstvo in tehnièno podporo. Pri tem je sodelovala z urednico
Pavlo Uršiè Kunej, ki je bila zadolena za dogovore in pogodbe s skladatelji in pesniki. Pogovor z Bredo
Oblak, 4. 8. 2017.
Koncept didaktiènih zbirk za glasbeno vzgojo je bil na DZS sprejet. Breda Oblak je
zaèela, kot pravi sama, neprièakovano in nenaèrtovano, veè kot 20-letno strokovno delo
snovanja uèbeniške literature za osnovno šolo.
Prva kontinuiteta izdajanja didaktiènih zbirk za glasbeno vzgojo za osemletko
Obdobje izdajanja didaktiènih zbirk delimo na dve kontinuiteti. Prva sovpada z
izdajanjem didaktiènih gradiv za 8-letno, druga pa za 9-letno osnovno šolo. Za obe
kontinuiteti velja, da so se uèna gradiva posodabljala z razvojem uènih naèrtov, potrebami
uèencev in uèiteljev ter v povezavi z zahtevami zalobe in njihovo politiko.
Prva kontinuiteta didaktiènih zbirk zajema obdobje med letoma 1983 in 1998. To je
obdobje intenzivnega dela, ki ga razberemo iz kronologije izdajanja prvih izdaj.24 Leta
1983 sta izšli didaktièni zbirki za prvi in drugi razred osnovne šole.25 Vsebinsko sta
izhajali iz uènih naèrtov za glasbeno vzgojo za ta razreda osnovne šole, zdrueval pa ju je
skupni naslov Od glasbenih doivetij in igre h glasbenim izkušnjam.26 V naslednjem letu
(1984) je izšla didaktièna zbirka za tretji razred,27 pa tudi priroènik za uèitelje za 4. razred
Glasbena vzgoja 4 in program poslušanja. Leta 1987 je izšel še delovni zvezek za 4. razred
Slovenske pesmi pevala, ko dete me je zibala. S tem je bilo zaokroeno izdajanje
didaktiènih zbirk za nije razrede osemletke, ki so pomenile prelomnico na podroèju uènih
gradiv. Pomen tega zgodovinskega dogodka se spominja tudi Breda Oblak. Objavljamo
njen spominski utrinek, v katerem so orisane okolišèine izdajanja didaktiènih zbirk ter
nekateri dejavniki uredniške politike, ki so vplivali na zunanjo podobo didaktiènih zbirk
in njihov nadaljnji razvoj.28
»Prva kontinuiteta se je zaèela spodbudno. Zbirki za 1. in 2. razred sta pomenili
neko preseneèenje tako v glasbenem kot širšem vzgojno-izobraevalnem krogu.
Zaloba s svojimi oblikovalci jima je namenila za tisti èas nadstandardno opremo.
Uèbenika sta bila bogato barvno ilustrirana, priroènik za uèitelje z zvoènimi
posnetki za oba razreda pa izdan v liènem ovitku, naslovljenem z Glasbena vzgoja.
Zbirka je preseneèala s tem, da je bila s svojo veèdelnostjo med prvimi tovrstnimi
didaktiènimi gradivi na Slovenskem, v okviru glasbene vzgoje pa sploh prvi
uèbenik za zaèetno stopnjo splošnega šolanja. Zastavljal je vprašanje ustrezne
realizacije. Od uèiteljev je terjal izbor glasbenih vsebin ter smiselno, ustvarjalno
pripravo in realizacijo uènih enot, pri èemer jih je usmerjal Priroènik. Ta je kot
36
GLASBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 27. zvezek
24 Celovit popis bibliografije Brede Oblak je bil prviè objavljen leta 2002 v prispevku Branke Rotar Pance,
Bibliografija Brede Oblak. Izšel je v reviji Glasbeno-pedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani,
zv. 4. V arhivu Brede Oblak najdemo ta seznam dopolnjen in popravljen. Kljuèni podatki pa so dostopni
tudi v vzajemni bazi podatkov COBIB.SI. Te podatke upoštevamo pri navajanju kronološkega zaporedja
prvih izdaj v tem besedilu.
25 Uèbenik Moja prva glasbena slikanica, program poslušanja na zvoèni kaseti Moja prva glasbena
slikanica, uèbenik Druga glasbena slikanica, program poslušanja na zvoèni kaseti Druga glasbena
slikanica ter priroènik za uèitelje v 1. in 2. razredu osnovne šole Glasbena vzgoja.
26 Prim. Breda Oblak, 1983, Glasbena vzgoja, Priroènik za uèitelje v 1. in 2. razredu osnovne šole, od
glasbenih doivetij in igre h glasbenim izkušnjam, str. 8.
27 Delovni zvezek Kje pesem prebiva; priroènik za uèitelje v 3. razredu osnovne šole. Glasbena vzgoja;
program poslušanja na zvoèni kaseti.
28 Breda Oblak (b. d.), Spominski utrinek, rokopis.
reèeno – poleg napotkov za glasbene dejavnosti, vseboval širši izbor pesemskega
gradiva in primerov za poslušanje glasbe. Zvoèni posnetki namenoma niso bili
naslovljeni zato, da jih uèitelji ne bi prepušèali stihijskemu, nekontroliranemu
poslušanju. V priroèniku so bile zanje podane potrebne informacije, predvsem pa
naj bi primere tudi sami predhodno poslušali, doivljajsko prepoznavali … nato pa
jih smiselno umešèali v enote.
Ker je zunanja oprema zbirk povzroèala primerjavo z gradivi za druge predmete,
se je e v 3. razredu pojavilo vprašanje ekonomiènosti uporabe barv v uèbenikih
kot tudi ovojnih map. Od tod je sledila zbirka, v kateri je bilo dovoljeno obièajni,
èrno-beli izvedbi dodati le še eno barvo. S slikarko sva se odloèili za rdeèo z
monimi niansami. Sicer pa sem v tem uèbeniku prvikrat uporabila znaèilen zapis,
ki so ga v obdobju eksperimentalnega pouka odkrili uèenci na temelju svojih
predstav o glasbenem jeziku in njegovih parametrih. Priroènik je zapis dodatno
pojasnjeval uèiteljem. Primeri za poslušanje so izšli kot poprej na kasetah, vendar
tokrat v znaèilnih lastnih ovitkih.
V 4. razredu se je ponovno pojavila mapa Glasbena vzgoja s priroènikom in
zvoènima kasetama, v nadaljnjih razredih pa so sledili samostojni priroèniki s
kasetami v lastnih ovitkih. Od 4. razreda dalje se je postopoma uveljavljal notni
zapis, sicer pa se je ohranjala èrno-bela izvedba s še eno izmed izbranih barv,
barvno monotonost pa je deloma popestrilo slikovno informacijsko gradivo.«
Priroèniki od 1. do 4. razreda imajo enotno strukturo. V prvem poglavju so opisane
posamezne enote didaktiène zbirke ter splošne znaèilnosti glasbene vzgoje v posameznem
razredu. Temu sledi obseno poglavje Ciklusi glasbenih vsebin, v katerem so obravnavane
uène teme. Za vsako temo je narejen izbor pesemskega gradiva (v priroèniku oznaèeno z
A) in izbor glasbenih posnetkov s seznama programa za poslušanje (B) v povezavi z
obravnavanjem uènih enot iz delovnih zvezkov (C). Nekaj praznega prostora (È) pa je
namenjenega za zapisovanje dodatnih uènih gradiv ali drugih uèiteljevih zabelek.
Uène teme v priroènikih in delovnih zvezkih so bile skladne s predlaganimi temami v
uènih naèrtih in so vsebovale od dve do osem uènih enot. Vsaka uèna enota ima zapisan
potek izvajanja. Priroèniki so obsene, bogate zbirke glasbene literature, glasbenih
informacij, teoretiènih izhodišè, strokovnih usmeritev za uèinkovito naèrtovanje ter
izvajanje kompleksne in celovite glasbene vzgoje. Iz recenzije, ki je izšla ob izidu
didaktiènih kompletov za 1. in 2. razred povzemamo ugotovitev, da ima uèitelj kljub
visoki strukturiranosti priroènikov in podrobnih izpeljavah dejavnosti dovolj svobode za
ustvarjalno in samostojno naèrtovanje uène ure za glasbeno vzgojo.29
37
Bogdana Borota, POGLED NA DIDAKTIÈNE ZBIRKE ZA GLASBENO VZGOJO BREDE OBLAK ...
29 Prim. Vospernik, Hedvika (1983): Didaktièni komplet Brede Oblak za 1. in 2. razred OŠ. Grlica,
XXV/3–4, str. 59–61.
Po nekajletnem premoru je izšla didaktièna zbirka za 5. razred (1990).30 Po odzivih sodeè,
je bila zbirka teko prièakovana. Zanimanje in navdušenje so kazali tudi uèenci, ki so
avtorici pošiljali zapise, kot je na primer ta:31
»Nova knjiga mi je zelo všeè. e velikokrat sem jo prelistala. Zdaj laje spoznavam
svet glasbe. Posebno všeè pa mi je pesmarica. Tam je veliko lepih in znanih pesmi.
Najbolj pri srcu mi je pesem Lipa zelenela je. Ta pesem je zelo nena. Naša
tovarišica Mihaela Pihler nam jo zapoje tako lepo. Ta knjiga, ki jo imamo letos, se
mi bo še posebej vtisnila v spomin. Zahvaljujem se vam, ker ste vloili veliko truda,
da ste napisali to knjigo. Za vas pa sem spesnila kratko pesmico.«32
Tudi iz drugih arhivskih zapisov razberemo, da uporabniki didaktiènih gradiv hvalijo
obseno in raznovrstno pesemsko gradivo. Breda Oblak daje petju kot temeljni izvajalski
obliki velik pomen. Pesmi je izbirala skrbno. Po vsebini so blizu uèenèevemu doivljanju
in sprejemanju. Raznolikost programa je zagotovila, tako da je v pevski program uvrstila
ljudske in umetne pesmi razliènih ustvarjalcev, po nastanku starejše in novejše, glede na
kulturno okolje pa od blizu in daleè.33 Za 3. razred je kot dodatek k delovnemu zvezku
oblikovala pesmarico za uèence. Veè kot sto pesmi pa je zbrala v pesmarici Pesmi sveta
(1995), ki je izšla kot dodatno uèno gradivo za 6. razred oziroma višje razrede osemletke.
Didaktiène zbirke ter metode uèenja in pouèevanja glasbe, kot jih je razvila Breda Oblak,
so bile in so še danes moèno prisotne v šolskem okolju. Zato nas ne preseneèajo takratne
prošnje pedagoških delavcev po nadaljnjih izdajah. Vodja ene izmed študijskih skupin je
avtorici naslovila pismo, iz katerega navajamo izsek: 34
»Na sestanku glasbenih pedagogov v Mariboru smo se s hvalenostjo spomnili na
Vaše odlièno delo za nas glasbene pedagoge in za naše uèence. Preprièani smo, da
je Vaše delo enkratno in nepogrešljivo … Zelo pa pogrešamo nadaljevanje teh
uèbenikov in zato se obraèamo na vas s prošnjo in eljo, da bi èim prej izdali
nadaljevanje, to pa sta seveda uèbenika za 7. in 8. razred. S tem bi pridobil
predmet glasba neko zaokroenost in celovitost.«
Poèakati je bilo treba na leto 1994, ko so zaèele izhajati še didaktiène zbirke za zadnja tri
leta osemletke. Didaktièna zbirka za 6. razred je izšla 1994,35 za 7. razred 1997,36 leto za
tem pa še za 8. razred.37 Tudi tokrat so bili odmevi strokovne javnosti spodbudni in
pohvalni, na primer: »Uèbenik za 7. razred je èudovit. e 6. je perfekten, v tem poslednjem
pa si daleè presegla vse podobne evropske, ki jih poznam. Z eno besedo – dobremu
38
GLASBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 27. zvezek
30 Uèbenik Z glasbo po Jugoslaviji ter priroènik in program poslušanja Glasbena vzgoja 5.
31 Rokopis Tanje Mikliè, uèenke 5. razreda Osnovne šole Šlandrove brigade iz Domal, je v arhivu Brede
Oblak.
32 Pesem je del rokopisa v arhivu Brede Oblak.
33 Prim. Breda Oblak, 2001, Glasbena slikanica 3, priroènik za uèitelje.
34 Korpar, Alenka (b. d.). Pismo Bredi Oblak, rokopis.
35 Uèbenik Z glasbo po svetu; priroènik za uèitelje za 6. razred Glasbena vzgoja 6; program poslušanja.
36 Uèbenik Z glasbo skozi èas; priroènik za uèitelje za 7. razred Glasbena vzgoja 7; program poslušanja.
37 Uèbenik Od romantike do danes; program poslušanja. Priroènik za uèitelje za 8. razred Glasbena vzgoja 8
je izšel leta 2000.
uèitelju daje iztoènice za poglobljeno in široko razlago, slabega pa sili k temu, da poglobi
svoje znanje.«38
V didaktiènih zbirkah za zadnje triletje imajo še posebej veliko vrednost zbirke
raznovrstnih glasbenih posnetkov. Posnetki dosegajo visoke kriterije umetniške
vrednosti. Na splošno ugotavljamo, da je celovit izbor glasbene literature za poslušanje
nastal iz premišljene vizije oblikovanja avtentiènega glasbenega okolja za uèenje in
pouèevanje glasbe.
Celotna didaktièna zbirka ima veè ponatisov in dopolnjenih izdaj. Na posodabljanje so
vplivali dogodki, povezani z osamosvajanjem Slovenije in s spremembami politiènega
sistema. Vplive razberemo v manjših redakcijskih popravkih in vsebinskih prilagoditvah
v didaktiènih zbirkah za 1., 3. in 5. razred. Vsebinske prilagoditve se niso izvedle na naèin
zmanjševanja pomena in umetniške vrednosti glasbenih vsebin. Avtorica je domiselno, z
namenom, da bi se ohranilo bogastvo glasbe in vsebin o glasbeni kulturi iz krajev
nekdanje Jugoslavije, didaktiène zbirke za 5. razred Z glasbo po Jugoslaviji preimenovala
v Z glasbo doma in v sosednjih deelah. V njih je vselej izpostavila slovensko ljudsko
dedišèino ali umetno glasbo slovenskih skladateljev.
Didaktiène zbirke so pritegnile pozornost strokovnih delavcev iz osnovnih šol z
madarskim uènim jezikom. Breda Oblak je prisluhnila njihovim potrebam in prilagodila
delovne zvezke do 4. razreda,39 tako da so bili napisani dvojezièno, v slovenšèini in
madaršèini. S tem se je zakljuèila 1. kontinuiteta izdajanja didaktiènih zbirk in nova
šolska reforma (1998), ki je uvedla 9-letno osnovno šolo. Breda Oblak je bila vodilna tudi
pri posodabljanju uènih naèrtov za glasbeno vzgojo za devetletko.40 Izdajanje didaktiènih
zbirk se je prevesilo v 2. kontinuiteto.
Druga kontinuiteta izdajanja didaktiènih zbirk za glasbeno vzgojo za devetletko
Obdobje druge kontinuitete izdajanja didaktiènih zbirk za glasbeno vzgojo je krajše od
prve. Zajema èas med letoma 1999 in 2004. Razdelimo ga na dve fazi. Prva faza je
potekala med letoma 1999 in 2002. Nanaša se na zaèetno uvajanje devetletke v prvo in
tretje triletje. Dopolnjene in posodobljene didaktiène zbirke so bile izdane pri DZS. Druga
faza je potekala med letoma 2002 in 2004, ko se je devetletka uvajala v drugo triletje.
Didaktiène zbirke za drugo triletje so bile izdane pri zalobi Izolit.
Filozofska in teoretièna izhodišèa v uènih naèrtih za glasbeno vzgojo so ostala enaka.
Posodabljali so se le nekateri elementi, kot so cilji in vsebine. Bistveni premik pa je bil v
modelih pouèevanja. V ospredje sta stopila uèno-ciljni in procesno-razvojni model
39
Bogdana Borota, POGLED NA DIDAKTIÈNE ZBIRKE ZA GLASBENO VZGOJO BREDE OBLAK ...
38 Bitenc, Janez (1999). Pismo za Bredo Oblak, rokopis.
39 V letu 1987 za 1., 2. in 3. razred, v 1988 pa za 4. razred.
40 Breda Oblak je bila leta 1995 imenovana za èlanico v Nacionalni kurikularni svet za strokovno pripravo in
vodenje kurikularne prenove programov vrtcev, osnovne šole, gimnazij, poklicnega in strokovnega
izobraevanja ter izobraevanja odraslih. Istega leta je bila imenovana tudi za predsednico Predmetnega
podroèja komisije za glasbo. Na komisiji so pripravili osnutek novega uènega naèrta za devetletko, ki je
bil kot predlog oblikovan leta 1998, potrjen in objavljen pa v letu 2001. Prenova uènih naèrtov je bila
logièna posledica leta 1996 sprejetega Zakona o osnovni šoli, ki je uvedel devetletko.
pouèevanja. V uènih naèrtih in didaktiènih zbirkah so procesni vidiki pouèevanja
nakazani s podnaslovi:
– 1. triletje, Od igre in glasbenih doivetij h glasbenim izkušnjam;
– 2. triletje, Od glasbenih izkušenj k razumevanju temeljnih izraznih prvin,
zakonitosti in glasbenokulturnih okolij ter
– 3. triletje, Od glasbenih izkušenj k razumevanju glasbe in poznavanju njenega
razvoja.
Procesni vidiki naèrtovanja vzgojno-izobraevalnega pa:
– na ravni operativnih ciljev po podroèjih glasbenega izvajanja, poslušanja in
ustvarjanja;
– s tematsko-informativnimi vsebinami ter s svetovanimi glasbeno-umetniškimi
vsebinami.41
Uène vsebine so bile razdeljene na tematsko-informativne in glasbenoumetniške. Bile so
predlagane oziroma svetovane. Uèitelj jih je izbiral ali dopolnjeval po lastni presoji.
Naèrtovanje vzgojno-izobraevalnega dela je bilo fleksibilno tudi na ravni
medpredmetnega povezovanja. Veèjo ciljno zavezanost pa je predstavljal katalog znanja s
temeljnimi standardi znanj po razredih ter temeljnimi in minimalnimi standardi znanj ob
zakljuèku triletja.
Tako kot v prvi so bili tudi v drugi kontinuiteti uèni naèrti izhodišèe za posodabljanje
didaktiènih zbirk. Posodobitve so najbolj opazne v delovnih zvezkih za prvo triletje.
Njihova novost je v obravnavi glasbenih pojmov in z njimi povezanih vidikov glasbenega
razvoja in glasbenega opismenjevanja.
V razvoju didaktiènih zbirk prepoznavamo kontinuiteto, na ravni zaloniške politike pa
diskontinuiteto, zaznamovana z novo vizijo razvoja DZS, sprejeto 1993.42 Zaloba je
postala še bolj trno usmerjena. V ospredju so bili cilji zalobe kot
prodajno-promocijskega centra.43 Na novonastale okolišèine so vplivale tudi nenehno
spreminjajoèe se zahteve komisij za potrjevanje uèbenikov, še zlasti v povezavi z uènimi
gradivi, ki jih uporabljajo uèenci. Uèenci so imeli v rokah enkrat uèbenik, drugiè delovni
uèbenik ali delovni zvezek. Tudi nova prilonost, da bi bili priroèniki oblikovani kot
strokovne monografije o izbranih temah s podroèja didaktike glasbe, je bila v zalobi
spregledana.44
40
GLASBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 27. zvezek
41 Breda Oblak, 2002, Moja glasba 4, priroènik za uèitelje, str. 12.
42 23. septembra 1993 je bila na povezavi https://www.sta.si/30316/dzs-odslej-drzni-znanilci-sprememb
objavljena naslednja novica: »Dosedanja Dravna zaloba Slovenije (DZS) ohranja dosedanjo kratico kot
preteno zasebna druba (64 % : 36 %), še marsikaj drugega in veè kot zgolj zaloba in kot korporacija, ki
se trno uveljavlja v Evropi in svetu, pa je e najmanj pred tremi leti prerasla ozke okvire starega imena;
zato se odslej DZS, d. d., bere Drzni znanilci sprememb, sta povedala direktor drube Adi Rogelj in
njegov namestnik Janko Štokoviè ...«
43 Na spletni strani podjetja DZS, d. o. o., lahko preberemo: »Je eden najveèjih trgovcev s pisarniškimi in
šolskimi potrebšèinami, strokovnjak pri oskrbi z uèbeniki in delovnimi zvezki ter velik ponudnik
promocijskih daril in tiskovin.« Dostopno na http://icarus.dzs.si/index.php?menu_id=5&content_id=
3&par_id=5 (11. 11. 2017).
44 Pogovor z Bredo Oblak, avgust 2017.
Kljub spreminjajoèim se okolišèinam je Breda Oblak uspešno zaèela s pripravo
didaktiènih gradiv za devetletko. Zaloniki so z izdajanjem posodobljenih oziroma novih
uènih gradiv sledili postopni vpeljavi devetletnega osnovnošolskega izobraevanja.
Najprej so bile izdane didaktiène zbirke za prvo in tretje triletje. Leta 1999 je izšla
Glasbena slikanica 1 za 1. razred. Uèbenik so uporabljali 6-letni otroci, zato je Breda
Oblak še posebno pozornost namenila vizualizaciji glasbe ter postopnemu usvajanju
pojmovnega znanja. Leta 2000 sta izšli še Glasbena slikanica 2 za 2. razred in Glasbena
slikanica 3 za 3. razred. Isto leto je bil izdan tudi uèbenik za 7. razred Glasba do 18.
stoletja, naslednje leto pa še uèbenik za 8. razred Glasba v 18. in 19. stoletju, uèbenik za 9.
razred Glasba v 20. stoletju pa leta 2002. Kasneje, leta 2005, je avtorica priredila uèbenike
za 3. triletje še za osnovne šole z italijanskim jezikom.
Po tem intenzivnem obdobju izdajanja posodobljenih didaktiènih zbirk za prvo in tretje
triletje je prišlo na DZS do kadrovskih sprememb na mestu urednika uènih gradiv za
glasbeno vzgojo.45 Spremembe so se dogajale tudi na podroèju oblikovanja in
raèunalniške obdelave slikovnega, ki so se pokazale zlasti v novih izdajah po letu 2012.46
V teh izdajah so, predvidevamo, da zaradi tenje po ekspeditivnosti in hitri obdelavi
podatkov, nekatere nedoslednosti še posebej v slikovnih glasbenih zapisih.47
Na zalobi so se pojavile tudi nedoreèenosti glede potreb po novih avtorjih za didaktiène
zbirke za drugo triletje. V teh neobièajnih in prikritih okolišèinah je Breda Oblak sprejela
ponudbo zalobe Izolit iz Trzina in pri tej zalobi med letoma 2002 in 2004 izdala
didaktiène zbirke za drugo triletje.48 Po zgledu drugih zalob so bili pri isti zalobi izdani
še predlogi èasovne razvrstitve ciljev in vsebin za 4., 5. in 6. razred ter uène priprave za
glasbeno vzgojo za èetrti in peti razred devetletke.49
Po tej situaciji, ko je DZS ostala brez eminentne in v strokovnih krogih cenjene avtorice
didaktiènih zbirk za glasbeno vzgojo, je zaloba še naprej izdajala ponatise, pa tudi nove
natise didaktiènih zbirk za 1. in 3. triletje.
Kako naprej po letu 2017?
Novo prelomno leto za uèbeniško literaturo Brede Oblak je leto 2017. Zaloba je izbor in
priredbe glasbenih vsebin za prvo triletje izdala v medpredmetnem uènem kompletu Naša
ulica.50 Delovni zvezki za 1., 2. in 3. razred so podnaslovljeni z Glasbena umetnost.
Najbolj prepoznavne didaktiène enote, avtorsko zasnovane glasbene slikanice, so s tem
41
Bogdana Borota, POGLED NA DIDAKTIÈNE ZBIRKE ZA GLASBENO VZGOJO BREDE OBLAK ...
45 Upokojila se je dolgoletna urednica Pavla Uršiè Kunej. Pogovor z Bredo Oblak, oktober 2017.
46 Prvotne matrice, ki jih je naslikala Marija Prelog, niso bile veè primerne. Raèunalniška obdelava je
zahtevala tudi nov tip slikovnega gradiva. Nove ilustracije je po likovnih predlogah Marije Prelog
oblikovala Mojca Sekuliè.
47 Pogovor z Bredo Oblak, avgust 2017.
48 Leta 2002 Moja glasba 4 ter priroènik za uèitelje in program poslušanja na zgošèenki; leta 2003 Moja
glasba 5 ter priroènik za uèitelje in program poslušanja na zgošèenki; leta 2004 Moja glasba 6 ter
priroènik za uèitelje in program poslušanja na zgošèenki. Delo ilustratorja je prevzel Damijan Stepanèiè.
49 Èasovno razvrstitev ciljev in vsebin sta napisali Breda Oblak in Milka Ajtnik, uène priprave pa Bogdana
Borota.
50 V kompletu so še delovni zvezki za matematiko, slovenšèino in spoznavanje okolja.
izgubile svojo identiteto.51 Breda Oblak, pa tudi drugi strokovnjaki s podroèja glasbene
pedagogike, ugotavljamo, da se najnovejše izdaje delovnih zvezkov za glasbeno umetnost
odmikajo od prvotnega koncepta 3-delnih didaktiènih zbirk. V omenjeni izdaji so se
izgubile nekatere posebnosti in podrobnosti, znaèilne za glasbo ter njeno doivljanje,
spoznavanje in ustvarjanje. Pomanjkljivosti na likovni in tehnièni ravni krnijo
elementarno orientacijo v glasbenih slikovnih zapisih, ki so bistveni del inovativne
metode glasbenega opismenjevanja, kot jo je razvila Breda Oblak.
Spremembe so dobrodošle, èe vodijo v razvoj stroke in dvig kakovosti prakse. Zato
današnji trenutek klièe po raziskavah in strokovnih razpravah o nadaljnjem razvoju
uèbeniške literature za glasbeno vzgojo. V strokovni javnosti se odpirajo aktualna
vprašanja o: preuèitvi potreb po nadaljnjem posodabljanju oziroma novem snovanju uènih
gradiv; strokovnem recenziranju didaktiènih gradiv; usposobljenosti uèiteljev za kritièno
izbiranje in rabo uènih gradiv v pedagoški praksi ter zaloniških politikah na podroèju
(glasbene) uèbeniške literature.52
Znanstvene obravnave didaktiènih zbirk za glasbeno vzgojo
Didaktiène zbirke za glasbeno vzgojo Brede Oblak so temeljna strokovna literatura s
podroèja didaktike glasbe. Citirane so v nepregledni mnoici publikacij in prispevkov s
širšega podroèja edukacijskih ved, glasbene pedagogike in kulturno-umetnostne vzgoje.
So navdih in, al, tudi predmet posnemanja. Kot dejavnik kakovosti glasbene vzgoje v
slovenskih osnovnih šolah so nenehen izziv za raziskovanje. Èeprav celovite študije
vpliva rabe didaktiènih gradiv in pristopov k uèenju in pouèevanju glasbe, kot jih je
razvila Breda Oblak, še ni opravljene, v nadaljevanju navajamo bistvene raziskave, s
katerimi opredeljujemo znanstveni doprinos didaktiènih zbirk k razvoju strokovnega
podroèja didaktike glasbe.
Prvo študijo o didaktiènih zbirkah v povezavi s sodobnimi psihološkimi spoznanji o
uèenju in pouèevanju je leta 2002 opravila Cveta Razdevšek-Puèko. To je obenem tudi
prva raziskava o znanstveni vrednosti glasbeno-pedagoškega dela Brede Oblak.
Zasnovana je na hipotezi, da je za kakovostno vzgojno-izobraevalno delo z uèenci vloga
uèitelja kljuèna in nenadomestljiva.53 Cveta Razdevšek-Puèko je prouèila besedila v
priroènikih za uèitelje ter glede na argumentacijo in analitièni pristop potrdila
raziskovalno tezo, da priroèniki za uèitelje temeljijo, spodbujajo in omogoèajo
42
GLASBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 27. zvezek
51 Ilustratorka glasbenih uènih gradiv v Naši ulici je Mojca Sekuliè Fo. Imena slikarke Marije Prelog, ki je
po idejnih osnutkih Brede Oblak naslikala glasbene slikanice, ni veè v kolofonu. Razberemo pa nov
podatek, da je izbor in priredbo uènih gradiv opravila Marija Pisk.
52 Omenjene teme so bile aktualne in delno obravnavane na mednarodnem znanstvenem simpoziju Izzivi
sodobne glasbene pedagogike, ki je bil posveèen 80-letnici zaslune profesorice doktorice Brede Oblak.
Simpozij je organizirala Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani, 15. in 16. novembra 2017.
53 Prim. Breda Oblak (2004), Glasbena slikanica 1, Priroènik za uèitelje za prvi razred devetletne osnovne
šole, str. 7. Breda Oblak daje uèitelju velik pomen pri udejanjanju kontinuirane, sistematiène in
kompleksno naravnane glasbene vzgoje, ko ugotavlja, da »njeno kakovost zagotavljajo uèitelji, ki èutijo
odgovornost do otrokovega glasbenega razvoja in ki znajo v njegovo doivljanje priklicati vrednote, ki jih
ponuja glasba.«
udejanjanje sodobnega psihološkega pojmovanja uèenja in pouèevanja.54 Pri tem je
ugotovila zasnovo sodobno naravnanega procesno-razvojnega modela pouèevanja e v
èasu,55 ko ta paradigma v strokovni javnosti še niti ni bila obravnavana kot splošna
usmeritev sodobnega šolskega kurikuluma. Istoèasno z omenjeno ugotovitvijo je bila v
raziskavi ovrena bojazen, da bi vsebine in usmeritve za pouèevanje glasbe uèitelje
utesnjevale in ukalupljale v ponavljanje vnaprej izdelanih vzorcev pouèevanja.
Razdevšek-Puèko ugotavlja, da se je Breda Oblak tej nevarnosti izognila, ko je odprtost
novega uènega naèrta za glasbeno vzgojo za devetletko podkrepila z didaktiènimi gradivi,
v katerih so vsebine in didaktièni modeli svetovani ter dopolnjeni s priporoèili, da si
uèitelji sami ustvarjalno oblikujejo lastne kombinacije dejavnosti in vsebin.56
Procesno-razvojne razsenosti naèrtovanja glasbenih dejavnosti je poglobljeno raziskala
tudi Barbara Sicherl-Kafol. V uvodu k prispevku Procesno naèrtovanje didaktiènih
gradiv za glasbeno vzgojo v zaèetnem obdobju osnovne šole ugotavlja, da procesne narave
glasbenega uèenja ni enostavno ujeti v didaktièna gradiva, saj »to namreè pomeni
zdruitev premišljenega pedagoško-psihološkega in glasbenega sistema s koherentno
zgradbo in sistematiko z ustvarjalno svobodo, ki uèitelju in uèencu dopušèa monost
lastne nadgradnje gradiva.« (Sicherl-Kafol, 2002, str. 86).
Na podlagi argumentacije je Barbara Sicherl-Kafol potrdila, da didaktièna gradiva
omogoèajo procesno naèrtovanje glasbene vzgoje na afektivno-socialnem,
psihomotoriènem in kognitivnem podroèju glasbenega razvoja. Kot osrednje argumente
je izpostavila znaèilne pristope k uèenju in pouèevanju, ki vkljuèujejo: uèenje iz
neposredne glasbene izkušnje, rabo metode igre in naèela doivljanja, doiveto
poustvarjanje in estetsko oblikovanje pesmi, doivljajsko recepcijo kot osrednji cilj
poslušanja glasbe, ustvarjalnost, psihomotorièno uèenje in urjenje izvajalskih spretnosti,
usklajevanje gibanja za glasbo, oblikovanje glasbenih predstav ter razvoj zvoène zaznave
in elementarnih glasbenih sposobnosti.
Inovativen ter na vsebinski in tehnièni ravni najbolj prepoznaven element kontinuitete v
didaktiènih zbirkah za prvo triletje je slikovni glasbeni zapis. Zasnovan je na principu
vizualizacije zvoka in glasbenih vsebin. Breda Oblak ga je razvila v inovativno metodo
glasbenega opismenjevanja. To podroèje je raziskovala Branka Rotar Pance. Muhovièeve
ugotovitve o uporabnosti vizualizacije v izobraevanju in znanosti je aplicirala na
glasbeno podroèje. Na primerih iz glasbenih slikanic in priroènikov je tako oblikovala
predpostavke, da vizualizirana predstavitev glasbenih vsebin ob soèasni zvoèni zaznavi
dviga pozornost, intenzivira zaznavo in usvajanje temeljnih glasbenih parametrov,
spodbuja estetsko interpretacijo ter poglablja glasbena doivetja (Rotar Pance, 2002).
43
Bogdana Borota, POGLED NA DIDAKTIÈNE ZBIRKE ZA GLASBENO VZGOJO BREDE OBLAK ...
54 Sodobnost je bila v raziskavi opredeljena z naslednjimi kazalniki: pojmovanje uèenja kot procesa aktivne
konstrukcije znanja (kognitivno-konstruktivistièno in humanistièno pojmovanje), metauèenje,
ustvarjalno uèenje kot najvišja oblika uèenja, zabavno in sprošèeno uèenje, veèèutno in celostno uèenje
ter razvoj razliènih inteligentnosti v povezavi z medpredmetnim povezovanjem (Razdevšek-Puèko,
2002).
55 Razdevšek Puèkova omenjeno trditev argumentira na osnovi argumentacije besedila v priroèniku za 5.
razred osemletne osnovne šole (1992), str. 10: »Temeljni namen lastnega glasbenega izraanja uèencev ni
v vrednosti produkta, temveè v aktivnosti, ko uèenec komunicira v umetniškem jeziku. Pri tem dejavno
odkriva pojem in zakonitosti.« (prav tam, str. 9).
56 Prim. Breda Oblak (1997), Glasbena vzgoja 7, Priroènik za uèitelje.
Avtorica raziskave je izoblikovala teoretiène premise o povezavah med vizualizacijo
glasbenih vsebin ter spodbujanjem glasbenih izkustev, poglabljanjem glasbenih doivetij
in navajanjem na relacijsko glasbeno mišljenje. V raziskavi tudi predpostavlja, da
vizualizacija omogoèa transformacijo iz èutno-nazornega v glasbeno-pojmovno podroèje
in obratno (prav tam). Navedene trditve predstavljajo izziv za izpeljavo temeljne
empiriène raziskave o konceptu glasbenega opismenjevanja, kot ga je razvila Breda
Oblak, ter njegovem doprinosu k dvigu sporazumevalnih zmonosti na glasbenem
podroèju.
Pri vizualizaciji glasbenih vsebin igra pomembno vlogo simbol, nekonvencionalni znak,
ki ga v prvi vrsti razume in zna uporabiti tisti, ki ga »izumi«. Tega se je pri oblikovanju
simbolnega slikovnega zapisa zavedala tudi Breda Oblak, ko je simbole razvijala skupaj z
otroki, v konkretni pouèevalni situaciji.57 Posebnost glasbenega simbola je, da ima dve
podobi: zvoèno in slikovno. Med njima mora biti vzpostavljena iva miselna povezava, da
lahko tisto, kar vidimo, tudi slišimo, in tisto, kar slišimo, tudi prepoznamo v slikovni
podobi (Borota, 2007). To povezavo lahko ob pomoèi sodobne tehnologije vzpostavimo
tudi v raèunalniškem okolju. Tega izziva se je lotila Bogdana Borota, ki je zasnovala in
skupaj s sodelavci in študenti UP FAMNIT razvila visoko interaktivno raèunalniško
okolje na primeru slikovnega zapisa ritmiènih vsebin iz uèbenika Glasbena slikanica 3.58
S tem je potrdila monost prenosa uènih gradiv iz didaktiènih zbirk v raèunalniško okolje,
ki omogoèa interaktivno ter samostojno in/ali asinhrono sodelovalno uèenje med uèenci
na razliènih lokacijah. Uèinkovitost prenosa metode vizualizacije v raèunalniško okolje se
kae v takojšnji povratni zvoèni informaciji, monosti individualnega in skupinskega
asinhronega uèenja ter v prilagajanju tempa uèenja posamezniku. Izvedena študija
primera nakazuje monosti nadaljnjega razvoja uèbeniških gradiv Brede Oblak,
podprtega z informacijsko-komunikacijsko tehnologijo.
Zanimiva je tudi raziskava o besedišèu v uèbenikih Brede Oblak za 3. in 4. razred.59
Raziskava je zasnovana na izhodišèu, da se uèenci veè nauèijo iz uèbenika, v katerem je
veè novega besedišèa, ki se pojavlja v veè razliènih povedih, in v katerem so glasbeni
pojmi podkrepljeni z bogato slikovno razlago (Rebec, 2011). Rezultati raziskave so
pokazali, da se uèenci hipotetièno veè nauèijo z uèbenikom za 4. razred Moja glasba 4
Brede Oblak kot z uèbenikom za 4. razred druge avtorice. Uèbenik Brede Oblak vsebuje
veè novih besed, tudi frekvence pojavljanja le-teh so višje kot v drugem uèbeniku. Pri
posredovanju glasbenih pojmov je uèbenik Moja glasba 4 nazornejši v primerjavi z
drugim uèbenikom, ker ima veè povedi, v katerih se novi glasbeni pojmi pojavljajo v
razliènih besednih zvezah, te pa uèencu olajšujejo njihovo razumevanje. Slikovno gradivo
44
GLASBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 27. zvezek
57 Breda Oblak je v pogovoru omenila, kako je ob prilonosti izvajanja hospitacijske ure glasbene vzgoje v
novomeški osnovni šoli skupaj z otroki oblikovala simbole za zapis zlogovnega ritma izštevanke Kri,
kra, kralj Matja. Te simbole je uporabila v uèni enoti Glasbeni pogovori, posnemanje v glasbi v
Glasbeni slikanici 3
58 Raèunalniško okolje in raziskava sta bila izvedena v okviru doktorske disertacije Bogdane Borote, Vplivi
sodobne informacijsko-komunikacijske tehnologije na pouk glasbe (2007), pod mentorstvom Brede
Oblak in Andreja Brodnika.
59 Empirièno raziskavo je izvedla Kristina Rebec, pod mentorstvom Majde Kavèiè Baša, v diplomskem dela
Razvijanje poimenovalne zmonosti v slovenskem jeziku pri glasbeni vzgoji: Breda Oblak, Moja glasba 4,
in Albinca Pesek, Glasba 4 (2011).
v uèbeniku Moja glasba 4, ki ima funkcijo razlage glasbenih pojmov, je v primerjavi z
uèbenikom drugega avtorja bogatejše (Rebec, 2011).
Navedene raziskave potrjujejo znanstveni doprinos didaktiènih zbirk Brede Oblak k
razvoju glasbene pedagogike, še posebej didaktike glasbe. Pri tem je treba omeniti, da na
tem mestu nismo obravnavali številnih raziskav o uporabi didaktiènih zbirk, ki so bile
izvedene v okviru zakljuènih del na študijskih programih pedagoških fakultet in
akademije, ki izobraujejo bodoèe uèitelje in vzgojitelje, pa tudi bodoèe ustvarjalce in
umetnike.
Sklepne ugotovitve
Didaktiène zbirke za glasbeno vzgojo Brede Oblak pišejo zgodovino glasbene
pedagogike na Slovenskem in zgodovino uèbeniške literature. Veè kot trideset let so
temeljna strokovna in uèbeniška literatura za glasbeno vzgojo. So tudi prve didaktiène
zbirke za uèenje in pouèevanje v vseh razredih osnovne šole. Z raziskavami je potrjeno, da
sledijo sodobnim psihološkim spoznanjem o uèenju in pouèevanju ter podpirajo
procesno-razvojno naèrtovanje vzgojno-izobraevalnega dela. Z inovativnim konceptom
glasbenega opismenjevanja in metodo vizualizacije, zlasti v didaktiènih zbirkah za prvo in
drugo triletje, se spodbuja celovit glasbeni razvoj in poglablja procese percepcije in
recepcije glasbenih vsebin. Raba simbola kot nosilca zvoène in slikovne informacije v
glasbenih zapisih omogoèa nadgradnjo uènih vsebin v raèunalniškem okolju. In kar ni
nezanemarljivo, raziskava na primeru uèbenika za 4. razred je potrdila teoretièno
hipotezo, da se uèenci z uèbeniki Brede Oblak nauèijo veè.
Raziskava z zgodovinske perspektive nam je omogoèila poglobljen vpogled v širok
kontekst snovanja didaktiènih zbirk med letoma 1983 in 2004. Dve kontinuiteti razvoja
didaktiènih zbirk nista nakljuèje. Prva, med letoma 1983 in 1998, je sovpadala z
okolišèinami projekta eksperimentalnega pouka (1963–1971), v katerem sta bila
evalvirana nova koncepta uène ure in kompleksne glasbene vzgoje ter z ugodno
zaloniško politiko in dejavniki, povezanimi z novimi uènimi naèrti. Tako se 3-delne
didaktiène zbirke za osemletko vsebinsko navezujejo na uèni naèrt iz leta 1983, z
osrednjim poudarkom na redefiniranih podroèjih glasbenih dejavnosti. Te strokovne
podlage so omogoèile vpeljavo kompleksne glasbene vzgoje v prakso, ki je uspešno
potekala ob pomoèi priroènikov za uèitelje, delovnih zvezkov za uèence ter glasbeno
bogatih zvoènih zbirkah. Didaktiène zbirke Brede Oblak so v tem obdobju doivele pravi
razcvet. Uèitelji in uèenci so posamezne izdaje èakali nestrpno in z velikim
prièakovanjem. Podpora strokovne javnosti in zalobe je bila velika.
Šolska reforma leta 1998 je bila povod za zaèetek druge kontinuitete razvoja didaktiènih
zbirk, tokrat za devetletko. Vsebinske posodobitve uènih gradiv se kaejo v premikih od
snovnega k pojmovnemu konceptu uèenja ter v premikih od uèno-snovnega k
procesno-razvojnemu modelu naèrtovanja vzgojno-izobraevalnega dela. To obdobje pa
je, al, pospremljeno z nedoreèenostjo zaloniške politike, kar privede do dejstva, da so
didaktiène zbirke za drugo triletje izdane pri drugi zalobi. Nadaljnje posodabljanje
45
Bogdana Borota, POGLED NA DIDAKTIÈNE ZBIRKE ZA GLASBENO VZGOJO BREDE OBLAK ...
didaktiènih zbirk je zaznamovano z zaloniškimi posegi, ki so posledica razvoja nove
tehnologije in še bolj trno usmerjene zalobe.
Kot novo prelomno leto na nadaljnji poti uèbeniške literature Brede Oblak štejemo leto
2017. Izbor glasbenih vsebin je zaloba vkljuèila v medpredmetni uèbeniški komplet za
prvo triletje. Delovni zvezki so podnaslovljeni z Glasbena umetnost. Z novo vizualno
podobo in porušenim glasbenim kontekstom 3-delno zasnovanih didaktiènih zbirk so
znamenite glasbene slikanice v sodobni globalizaciji uènih gradiv in metod pouèevanja
izgubile svojo identiteto.
Z globokim spoštovanjem do opravljenega poslanstva Brede Oblak na podroèju
uèbeniške literature za glasbeno vzgojo naslavljamo apel na strokovno javnost in
zalonike po ohranjanju njene avtorske glasbeno-didaktiène dedišèine.
Literatura
Bitenc, Janez (1997). Pismo za Bredo Oblak. Rokopis v arhivu Brede Oblak.
Borota, Bogdana (2003). Uène priprave k delovnemu zvezku Brede Oblak Moja glasba 4.
za 3. razred osemletke in 4. razred devetletke.
http://www.zalozba-izolit.si/katalog/ucne_priprave/ (8. 10. 2017).
Borota, Bogdana (2006). Uène priprave k didaktièni zbirki Brede Oblak Moja glasba 5.
http://www.zalozba-izolit.si/katalog/ucne_priprave/ (8. 10. 2017).
Borota, Bogdana (2007). Vplivi sodobne informacijsko-komunikacijske tehnologije na
pouk glasbe. Doktorska disertacija. Ljubljana: Akademija za glasbo Univerze v
Ljubljani.
Borota, Bogdana (2017). Pogovor z Bredo Oblak o okolišèinah snovanja didaktiènih
zbirk za glasbeno vzgojo. Zapisi v arhivu Bogdane Borote.
Golob, Vinko (1963). Problematika glasbene vzgoje v splošnoizobraevalnih in
glasbenih šolah. Grlica, let. IX, št. 3, str. 34–44.
II. zvezni seminar za glasbeno vzgojo (b. a.) (1960). Grlica, let. VI, št. 5, str. 70–75.
Je, Jakob (1972/73). Beseda mlajših glasbenih uèiteljev. Grlica, let. XXI, št. 1-2, str.
2–3.
Je, Jakob (1979). Iz aktiva glasbenih pedagogov. Grlica, let. XXI, št. 1-2, str. 13–14.
Korpar, Alenka (b. d.). Pismo Bredi Oblak. Rokopis je v arhivu Brede Oblak.
Mikliè, Tanja (1990). Pismo Bredi Oblak. Rokopis je v arhivu Brede Oblak.
Oblak, Breda (1982). Didaktièni komplet za osnovno šolo. Rokopis v arhivu Brede
Oblak.
Oblak, Breda (1983). Glasbena vzgoja. Priroènik za uèitelje v 1. in 2. razredu osnovne
šole. Ljubljana: DZS.
46
GLASBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 27. zvezek
Oblak, Breda (1995). Izvor in pojmovanje strukture uènega naèrta za splošni glasbeni
pouk. Glasbeno-pedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani, zv. 1, 17–27.
Oblak, Breda (1997). Glasbena vzgoja 7. Priroènik za uèitelje. Ljubljana: DZS.
Oblak, Breda (1998). Uèni naèrt. Program osnovnošolskega izobraevanja, Glasbena
vzgoja. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, Zavod RS za šolstvo.
Oblak, Breda (2001). Glasbena slikanica 3. Priroènik za uèitelje. Ljubljana: DZS.
Oblak, Breda (2002). Moja glasba 4. Priroènik za uèitelje. Ljubljana: DZS.
Oblak, Breda (2004). Glasbena slikanica 1. Priroènik za uèitelje za prvi razred
devetletne osnovne šole. Ljubljana: DZS.
Oblak, Breda (2016). Narativni izraz poti skozi glasbeno šolstvo. Glasbeno-pedagoški
zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani, zv. 25, str. 9–24.
Oblak, Breda (b. d.). Potreba po uènih gradivih in didaktiène zbirke za glasbeno vzgojo v
osnovni šoli. Rokopis v arhivu Brede Oblak.
Oblak, Breda (b. d.). Spominski utrinek. Rokopis v arhivu Brede Oblak.
Oblak, Breda, Ajtnik, Milka (b. d.). Predlog èasovne razvrstitve ciljev in vsebin glasbene
vzgoje v 3. razredu osemletne in 4. razredu devetletne osnovne šole.
http://www.zalozba-izolit.si/katalog/predlogi_casovnih_razvrstitev/ (8. 10. 2017).
Oblak, Breda, Ajtnik, Milka (b. d.). Predlog èasovne razvrstitve ciljev in vsebin glasbene
vzgoje v 4. razredu osemletne in 5. razredu devetletne osnovne šole.
http://www.zalozba-izolit.si/katalog/predlogi_casovnih_razvrstitev/ (8. 10. 2017).
Oblak, Breda, Ajtnik, Milka (b. d.). Predlog razvrstitve ciljev in vsebin v uènih sklopih
glasbenega pouka v 6. Razredu devetletne osnovne šole in v 5. razredu osemletne
osnovne šole.http://www.zalozba-izolit.si/katalog/predlogi_casovnih_razvrstitev/
(8. 10. 2017).
Razdevšek-Puèko, C. (2002). Didaktièna zbirka za pouk glasbene vzgoje v osnovni šoli
avtorice Brede Oblak spodbuja uèitelje k pouèevanju v skladu s sodobnimi psihološkimi
spoznanji o uèenju in pouèevanju. Glasbeno-pedagoški zbornik Akademije za glasbo v
Ljubljani, zv. 4, str. 7–14.
Rebec, Kristina (2011). Razvijanje poimenovalne zmonosti v slovenskem jeziku pri
glasbeni vzgoji: Breda Oblak, Moja glasba 4, in Albinca Pesek, Glasba 4. Diplomsko
delo. Koper: Pedagoška fakulteta Univerze na Primorskem.
Rotar Pance, Branka (2002). Vizualizacija v glasbenih slikanicah Brede Oblak.
Glasbeno-pedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani, zv. 4, str. 26–32.
Rotar Pance, Branka (2002). Bibliografija Brede Oblak. Glasbeno-pedagoški zbornik
Akademije za glasbo v Ljubljani, zv. 4, str. 99–108.
Sicherl-Kafol, Barbara (2001). Celostna glasbena vzgoja. Ljubljana: Debora.
47
Bogdana Borota, POGLED NA DIDAKTIÈNE ZBIRKE ZA GLASBENO VZGOJO BREDE OBLAK ...
Sicherl-Kafol, Barbara (2002). Procesno naèrtovanje didaktiènih gradiv za glasbeno
vzgojo v zaèetnem obdobju osnovne šole. Glasbeno-pedagoški zbornik Akademije za
glasbo v Ljubljani, zv. 4, str. 15–25.
Uèni naèrt za glasbeno vzgojo v osnovni šoli (1983). Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.
Vospernik, Hedvika (1983). Didaktièni komplet Brede Oblak za 1. in 2. razred OŠ.
Grlica, let. XXV, št. 3-4, str. 59–61.
Vrbanèiè, Ivan (1979). Iz VI. kongresa glasbenih pedagogov Jugoslavije. Grlica, let.
XXI, št. 4-5, str. 26–28.
Za napredek glasbene vzgoje (b. a.) (1960). Grlica, let. VI, št. 1, str. 12–14.
Summary
Didactic sets for music education by Breda Oblak are the first didactic material designed
for the whole span of compulsory basic education. They are an important element of
modern, innovative, flexible, and interactive environment for music. In the present paper
they are analysed from a diachronic perspective so that the logic of designing the didactic
sets is presented in relation to some factors of the renewal of basic education and of the
development of modern approaches to learning and teaching music. The central purpose
of the outline of the circumstances and of evaluation of music-educational
approaches—as identified based on the didactic materials—is to define the scientific
contribution of the latter to the development of musical pedagogy and of basic school
didactics of music. The subject of the research are primarily written sources from Breda
Oblak’s archive. Causal relations and retrospection of events between 1983 and 2002 have
also been formed based on an interview with Breda Oblak.
The whole period of designing the didactic sets is divided into two continuities that both in
terms of time and content coincide with the renewal of syllabi for 8- and 9-year basic
school. Comparison between them indicates a shift from the model of planning and
teaching based on learning matter to one focused on the development process. Based on
the analysis of materials and of results of previous scientific discussions of the didactic
sets we determine an important scientific contribution of Breda Oblak’s professional work
to the development of didactics of music and of musical pedagogy in Slovenian space. In
this context we particularly highlight: the justification of educational areas of musical
activities, the definition of the complex design of musical activity and comprehensive
music education, activity-based approach to learning and teaching music, the method of
visualisation of musical contents, and the shaping of a musically rich supporting
environment, which shows in singing and listening programmes for the teaching of
musical education/the art of music across the whole vertical of basic education.
48
GLASBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 27. zvezek