Rimski boj na Lipavskem.
V 391. leto po rojstvu Kristovem je Teodosij Včliki bil za eesarja vzhodne ali carigradske države, a Valentinijaii II. je cesaril zapadnej ali rimskej strani. Tnj človek, Rabogost po imeni, bil je tedaj vojvoda galskim četam v zapadnej vojski. Ta je sam hotel biti za cesarja, in zat6 je Va-lentiujana skrivaj umoril v 15. dan maja 392. leta. Ali vedel je, da Eim-ljanom tujec ne bi ugajal na presfcolu, ter je na videz oddal svojo oblast Evgeniju, m6žu učeneniu rimskega rodfi, bivšemu poprčj za pisarja pri njem. Evgenij pošlje k Teodosiju v Carigrad pordčat, da se je Valentiaijan prestavil, in prosit, da bi ou posajen bil na prestolu rimskem. Dal je Teodosij sldm velike dari, a tega nij hotel reči, kdo bodi Rimljanom za cesarja. Dv6 leti je žena Teodosijeva, ki je bila Valentinijanova sestra, zaman plakala in pro-sila raoža svojega, da bi maščeval šurjakove *) smrti.
St<5prav 394. leta, kadar se mu je Ml svet mož puščdvnik zarekel, da pobedi (premore) sovražnika svojega, krene silno vojsko na zapad. PrešM je nže bil panonsko zemljo ia stal na slovenskein sv^tu vrhu gore Hrušice, predno je ugledal Evgenijev utrjen ostrog pod soboj v ravniai Lipavskej na reki Hiibelj **) po imeni. Udarita se naglo obč vojski. A Rabogost je stal krepko, dokler nij padla na zemljo noč in storila konec boju. Teodosi-jevih je ležalo maogo več na bojišči, nego li Evgenijevih; a Rabogost je ukazal, zasesti po noči vse klance in sotfeke po gorah, s pogibeljo pretžč vzhodnej vojski. Kadar se drugi dan pričnž bojevaDJe zopet, udari ljuta k r a š k a b u r j a, kakor Teodosiju pomagat. S hribov je vreščala v Ev-genijeve bojnike, da so bili od groze vsi preplašeni, ker njih večina tega do zdaj še nijso ni videli ni šlišali. Vihar jiin je potne oči zasipal s prahom in peskom ter leteča kopja  in  vzprčžene  strele (pušice) pod nebom obračal,
*) Moj šurjak je moje žene brat.
**) Hubelj, blja, m. Einiljani so ga iinenovali: fluvius Frigidus (mrzla voda)
168
da so se nazaj zasajdle svojim gospodarjem v lica in prsi. Tudi je mej' bojem prebegnilo nokoliko Evgenijevih boljarov, pregovorjeaih z velikim ob&-tanjem. Zmes ia gnžča je bila tolika, da je Teodosij z lahka iu do koaca razbil Evgenija, ter na Lipavskem bojišCi pri H6blji zopet v svojo roko prijžl oblast vsega rimakega cesarstva. Evgenija so vojaci prebodli kleč6č6ga pred cesarjevima nogama in prosečega milosti. A Kabogost je nekoliko duij taval po grmovji, predno si je tam porfnil sam svoj meč v prsi.             — b.