1017
Boštjan M. Zupančič
Federacija je pogodbena skupnost
Pravna poanta amandmajev k slovenski ustavi ni zgolj afirmacija slovenske suverenosti. Ta suverenost se javlja v sobesedilu jugoslovanske federacije, zaradi česar vsaka suverenost države članice federacije drugače poantira koncept same federacije. Jasno, da žele na jugu iz tega napraviti ustavno krizo. Toda federacija kot pojmovanje določene skupnosti ni in ne more biti samo podrejanje članic večini, ampak je tudi nekaj, kar obstaja nad in posebej. Ključno vprašanje je, ali je jugoslovanska federacija kaj drugega kot zgolj velikosrbska hegemonija oziroma prevlada manj razvitega juga nad bolj razvitim severom, oziroma prevlada nekega bizantinskega pojmovanja nad srednjeevropsko racionalnostjo. Toda ne bi želel prav tega premočno poudarjati. Pravim, da imajo Srbi med seboj gospode, s katerimi bi se slovenska elita, če je je še kaj ostalo, prav lahko sporazumela. Ne verjamem, da je spor med srbskim in drugimi narodi v jugoslovanski skupnosti, ampak pravim, da je v štirideset letih tutele prišlo do takšne negativne selekcije, na jugu še močnej(š)e kot pri nas, da je racionalno sporazumevanje postalo oteženo. V današnji federaciji pa bi slepi na vsak način radi vodili slepe.
Slovenska reakcija na sistemsko iracionalnost v jugoslovanski skupnosti je individualistična. Srbska je hegemonistična. Ne ena ne druga nista produktivni. Nasprotje bi se zlahka preraslo, če bi se na obeh straneh pogajalske mize pojavljali ljudje, ki bi bili dostopni za racionalen dialog, torej moralno zreli in odgovorni ljudje. Slovenske ustavne premene so političen fenomen z ustavnopravnimi posledicami. Srbi vidijo v tem planiran Kučanov manever oziroma klimaks premeditirane protisrbske zarote. Pustimo ob strani dejstvo, da je med severom in jugom otežen dialog, ker gre za kulturen konflikt antropoloških razsežnosti. Nesporazumi so največkrat posledica nespameti in v sistemu, ki je sistemsko produciral nespamet in ji dajal prevlado, ne preseneča, če prav tako nastaja sistemski nesporazum.
Samokritično pa je treba poudariti, da je ravno v federaciji sporazumevanje temelj skupnosti. To je nekoliko protislovno, ker je ravno federacija izraz razlik med članicami, zaradi česar je sporazumevanje manj verjetno: bolj ko potrebuješ soglasje, manj je verjetno, da ga boš imel. Federacija je pogodbena skupnost prostovoljno pridruženih članic, od katerih ima vsaka pravico izostati iz skupnosti, če ji v njej ni več vzdržno. Pametna federativna politika torej gradi na skupnih interesih, na objektivno danih skupnih interesih. Teh je v Jugoslaviji dovolj, da bi se skupnost dalo obdržati. Povsem
1018                                                                                                           Boštjan M. Zupančič
jasno pa je, da histerija podivjane in režirane kolektivne podzavesti onemogoča razsodno pogajanje, ker ustvarja nabito atmosfero, v kateri je racionalen dialog nemogoč. Srbski voditelji so pogrešili, če so mislili, da se Slovenec poda pod hajduškimi grožnjami. Doživlja jih kot ponorele iracionalnosti in na smrt zresnjen razmišlja o gverili in o tem, kako bo branil svoj jezik in svojo neodvisnost.