Zakonodajni relikti Analiza rabe pojmov (ne)registrirana istospolna partnerska diskriminacije skupnost in (ne)sklenjena istospolnih parov partnerska zveza v veljavni zakonodaji Zakonodajni relikti diskriminacije istospolnih parov Analiza rabe pojmov (ne)registrirana istospolna partnerska skupnost in (ne) sklenjena partnerska zveza v veljavni zakonodaji Naslov Zakonodajni relikti diskriminacije istospolnih parov. Analiza rabe pojmov (ne)registrirana istospolna partnerska skupnost in (ne)sklenjena partnerska zveza v veljavni zakonodaji. Avtorja Kaja Gajšek in Peter Podržaj Urednica dr. Barbara Rajgelj Oblikovanje naslovnice Vid Godec Izdajatelj Zavod za kulturo raznolikosti Open Kraj in leto izida Ljubljana, 2025 Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 245185027 ISBN 978-961-94462-1-8 (PDF) Publikacija je bila izdana s sofinanciranjem Ministrstva za javno upravo RS, pri čemer stališča avtorjev ne KAZALO VSEBINE I. Uvodno 2 II. Odprava pravnega razlikovanja med zvezami raznospolnih in istospolnih parov ter problematika obstoja zastarele terminologije 3 III. Analiza 6 a) Zasnova analize in metodologija 6 b) Analiza veljavnih splošnih pravnih aktov 7 c) Analiza veljavnih zakonov 9 č) Analiza veljavnih podzakonskih aktov 18 IV. Sklepno 23 V. Priloge 24 a) Seznam zakonov in relevantnih odstavkov določb z označenimi deli, ki zajemajo obravnavane izraze in povezane besedne zveze 24 b) Seznam podzakonskih aktov in relevantnih odstavkov določb z označenimi deli, ki zajemajo obravnavane izraze in povezane besedne zveze 60 c) Seznam ministrstev, pristojnih za relevantne zakone in podzakonske akte 72 I. Uvodno Pričujoča analiza se osredotoča na preučitev pojavnosti pojmov (ne)registrirana istospolna partnerska skupnost in partnerska zveza v veljavni zakonodaji Republike Slovenije kljub odpravi razlikovanja med istospolnim in raznospolnimi zvezami s strani zakonodajalca, do česar je prišlo s preoblikovanjem partnerske zveze v zakonsko zvezo in nesklenjene partnerske zveze v zunajzakonsko skupnost. Kljub zakonskim spremembam in prizadevanju za odpravo diskriminacije med raznospolnimi in istospolnimi pari z vidika pravne klasifikacije njihovih zvez v veljavni zakonodaji namreč še vedno najdemo zastarele izraze, ki to razlikovanje ohranjajo. Uporaba teh zastarelih izrazov pri tem ni zgolj problem oziroma vprašanje tehnične narave, temveč gre tudi oziroma zlasti za vprašanje koherentnosti pravnega sistema oziroma njegove notranje skladnosti ter za vprašanje učinkovite ter celovite zagotovitve enakopravnosti. Cilj analize je prepoznati, na katerih točkah se v veljavni zakonodaji pojavljajo zastareli izrazi, povezani s preteklim razlikovanjem med zvezami istospolnih in raznospolnih parov oziroma zastarelimi instituti, izpostaviti problematiko rabe teh izrazov ter opredeliti predpise, ki jih je z vidika rabe teh izrazov treba ustrezno spremeniti za zagotovitev usklajenosti pravnega reda z novo ureditvijo, ki predvideva enako obliko formalnih partnerskih zvez (zakonsko zvezo in zunajzakonsko skupnost) ne glede na spol partnerjev. II. Odprava pravnega razlikovanja med zvezami raznospolnih in istospolnih parov ter problematika obstoja zastarele terminologije Leta 2005 je bil sprejet Zakon o registraciji istospolne partnerske skupnosti (v nadaljevanju: ZRIPS),1 ki je urejal pogoje in postopek za registracijo istospolne partnerske skupnosti, pravne posledice registracije, način prenehanja registrirane skupnosti ter razmerja med partnerjema po prenehanju registrirane istospolne partnerske skupnosti. 2 Zakon je partnerjem zagotavljal zgolj omejeno število pravic in obveznosti3 in je bil z več vidikov problematičen, pri čemer je neustavnost nekaterih njegovih določb ugotovilo tudi Ustavno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju: Ustavno sodišče).4 Leta 2016 je bil sprejet Zakon o partnerski zvezi (v nadaljevanju: ZPS),5 ki je ločeno urejal sklenjeno in nesklenjeno partnersko zvezo, pri čemer je napotil na smiselno uporabo določb zakona, ki je urejal zakonsko zvezo. Ureditev v ZPZ je istospolne partnerje v vseh pravnih posledicah izenačila s pari različnega spola, z izjemo poimenovanja zveze, posvojitev in biomedicinske pomoči.6 Leta 2022 je Ustavo sodišče odločalo o ustavni pritožbi istospolnega para, ki je vložil prošnjo za sklenitev zakonske zveze, upravna enota pa je prošnjo zavrnila na podlagi 16. člena takrat veljavnega Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju: ZZZDR),7 ki je kot pogoj za sklenitev zakonske zveze določal, da sta osebi različnega spola. Ustavno sodišče je v ustavni odločbi U-I-486/20-14 in Up-572/18-36 z dne 16. 6. 2022 odločilo, da sta bila prvi odstavek 3. člena v delu, v katerem je določal, da je zakonska zveza življenjska skupnost moža in žene, ter 16. člen ZZZDR v delu, v katerem je določal, da je za sklenitev zakonske zveze potrebno, da sta osebi, ki jo sklepata, različnega spola, v neskladju z Ustavo Republike 1 Zakon o registraciji istospolne partnerske skupnost, Uradni list RS, št. 65/05, 55/09 – odl. US, 18/16 – odl. US, 33/16 – ZPZ in 68/16 – ZPND-A. 2 Glej 1. člen ZRIPS. 3 Barbara Rajgelj, 2015, Pravni položaj istospolnih partnerstev in starševstva v Sloveniji: Sistemska analiza pravnega položaja istospolnih partnerstev in starševstva v slovenski zakonodaji, str. 11 (dostop: https://www.mirovni-institut.si/wp-content/uploads/2015/03/Pravni-polozaj-istospolnih-partnerstev-in- starsevstva_feb_2015.pdf). 4 Glej npr. U-I-425/06 z dne 2. 7. 2009 U-I-255/13 z dne 18. 2. 2016. 5 Zakon o partnerski zvezi, Uradni list RS, št. 33/16, 94/22 – odl. US in 5/23 – DZ-B. 6 Odstavek je povzet po Zagovornik načela enakosti, 2020, Ocena diskriminatornosti 3. in 4. člena ter prve alineje 22. člena Družinskega zakonika in Zakona o partnerski zvezi, ki določata pogoje za sklenitev zakonske in partnerske zveze in prvega stavka tretjega odstavka 2. člena in prvega stavka četrtega odstavka 3. člena Zakona o partnerski zvezi in prvega odstavka 213. in 223. člena Družinskega zakonika, ki določajo pogoje za dostop do skupne posvojitve, str. 7 - 8 (dostop: https://www.zagovornik.si/wp-content/uploads/2020/12/DZ-in-ZPZ_Ocena-diskriminatornosti.pdf). 7 Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, Uradni list RS, št. 69/04 – uradno prečiščeno besedilo, 101/07 – odl. US, 90/11 – odl. US, 84/12 – odl. US, 82/15 – odl. US, 15/17 – DZ in 30/18 – ZSVI. Slovenije (v nadaljevanju: Ustava).8 Prav tako je odločilo, da je bil v neskladju z Ustavo tudi prvi odstavek Družinskega zakonika (v nadaljevanju: DZ)9 v delu, v katerem je določal, da je zakonska zveza življenjska skupnost moža in žene, in Državnemu zboru naložilo odpravo neskladnosti. V obrazložitvi je Ustavno sodišče pojasnilo, da ureditev, ki partnerjem istega spola ne dovoljuje sklenitve zakonske zveze, ni v skladu s pravico istospolno usmerjenih oseb do nediskriminatorne obravnave glede sklenitve zakonske zveze iz prvega odstavka 14. člena v zvezi s 53. členom Ustave.10 Ustavno sodišče je v svoji odločbi kot obiter dictum nadalje pojasnilo, da bi se lahko tudi v zvezi z institutoma zunajzakonske skupnosti po takrat veljavnem 4. členu DZ in nesklenjene partnerske zveze po 3. členu ZPZ lahko zastavljalo vprašanje skladnosti s pravico do nediskriminatornega obravnavanja, saj je bil po takrat veljavni zakonski ureditvi tudi institut zunajzakonske skupnosti kot dalj časa trajajoče življenjske skupnosti dveh oseb, ki se ne odločita za potrditev te skupnosti v formalni obliki (zakonski zvezi), opredeljen kot dalj časa trajajoča življenjska skupnost moškega in ženske.11 Zakonodajalec je na podlagi navedene odločbe sprejel Zakon o spremembah družinskega zakonika (DZ-B),12 v katerem je določil, da preneha veljati ZPS ter v 3. členu določil preoblikovanje partnerske zveze v zakonsko zvezo, v 4. členu pa preoblikovanje nesklenjene partnerske zveze v zunajzakonsko skupnost. Kljub navedenim spremembam in preoblikovanju partnerske zveze v zakonsko ter nesklenjene partnerske zveze v zunajzakonsko skupnost, je v zakonodaji še vedno prisotno tako sklicevanje na ZRIPS in ZPS, ki ne veljata več, kot tudi navajanje instituta sklenjene oziroma nesklenjene partnerske zveze, pogosto pa celo starejšega instituta registrirane oziroma neregistrirane istospolne partnerske skupnosti. Navedeno je problematično z več vidikov. Gre za izraze, ki kljub izenačitvi zakonske zveze in zunajzakonske skupnosti za vse pare in odpravi ločenih institutov za istospolne pare ohranjajo ostanke ločevanja raznospolnih in istospolnih zvez. S tem se v pravnem redu ohranja razlikovanje, ki naj ne bi obstajalo več, za dosego dejanske pravne izenačitve raznospolnih in istospolnih zvez, kot je to predvidel zakonodajalec, pa je tako potrebno tudi preoblikovanje določb, ki vsebujejo zastarele pravne institute, ki na simbolni ravni še vedno vzpostavljajo diskriminatorno razlikovanje. 8 Ustava Republike Slovenije, Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97 – UZS68, 66/00 – UZ80, 24/03 – UZ3a, 47, 68, 69/04 – UZ14, 69/04 – UZ43, 69/04 – UZ50, 68/06 – UZ121,140,143, 47/13 – UZ148, 47/13 – UZ90,97,99, 75/16 – UZ70a in 92/21 – UZ62a. 9 Družinski zakonik, Uradni list RS, št. 15/17, 21/18 – ZNOrg, 22/19, 67/19 – ZMatR-C, 200/20 – ZOOMTVI, 94/22 – odl. US, 94/22 – odl. US, 5/23 in 34/24 – odl. US. 10 Glej 49. točko obrazložitve ustavne odločbe U-I-486/20-14 in Up-572/18-36 z dne 16. 6. 2022. 11 Glej 17. točko obrazložitve ustavne odločbe U-I-486/20-14 in Up-572/18-36 z dne 16. 6. 2022. 12 Zakon o spremembah družinskega zakonika, Uradni list RS, št. 5/23. Poleg navedenega je obravnavana zadeva problematična tudi z vidika koherentnosti pravnega reda. Iz načela pravne države in podnačela pravne varnosti in notranje skladnosti ter transparentnosti pravnega reda namreč izhaja zahteva, da morajo biti predpisi medsebojno usklajeni. Ta zahteva je tudi eden izmed temeljnih pogojev za predvidljivost pravnega urejanja in pravno varnost.13 Pravni red mora biti notranje skladen oziroma koherenten, zakoni in podzakonski akti pa morajo biti tako vsebinsko in terminološko usklajeni. Če se v zakonih in podzakonskih aktih še vedno pojavljajo sklici na ZRIPS in ZPS, ki ne veljata več, oziroma izrazi, ki se nanašajo na zastarela instituta (ne)registrirane istospolne partnerske skupnosti in (ne)sklenjene partnerske zveze, to ustvarja nekonsistentnost znotraj pravnega reda, prav tako pa lahko povzroča zmedo pri razlagi in razumevanju določb. 13 Franc Grad, 2012, Priprava predpisa in koherentnost pravnega reda, Pravni letopis, številka 1, str. 219 (dostop: http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7JXRSJ7I). III. Analiza a) Zasnova analize in metodologija Z analizo smo želeli ugotoviti, kateri veljavni zakoni in podzakonski akti še vedno vsebujejo zastarela izraza (ne)registrirana istospolna partnerska skupnost in (ne)sklenjena partnerska zveza oziroma sklic na zakone oziroma predpise, ki so v preteklosti te zveze urejali ločeno oziroma posebej. Izvedbe analize smo se lotili na sistematičen način, ki je temeljil na iskanju specifičnih pravnih izrazov v zakonih in podzakonskih predpisih, dostopnih na portalu Pravno- informacijskega sistema Republike Slovenije (v nadaljevanju: PISRS), ki med drugim vsebuje digitalizirano zbirko vseh neuradnih prečiščenih besedil (državnih) predpisov.14 Iz portala PISRS smo zajeli zgolj veljavne zakone in podzakonske akte, pri čemer smo iz analize izključili zakone o spremembah in dopolnitvah, ki posegajo v besedilo osnovnega zakona ter se osredotočili na neuradna prečiščena besedila predpisov, ki zajemajo vse spremembe in dopolnitve. Prav tako smo iz analize izključili intervencijske zakone, povezane z zajezitvijo in odpravo posledic epidemije COVID-19, ki so sicer še vedno veljavni, a vezani na specifični kontekst in obdobje epidemije. V analizi prav tako niso vključeni zakoni, ki izraza omenjajo zgolj v prehodnih in končnih določbah (npr. Zakon o vozniki).15 Iskalni nizi, ki smo jih uporabili pri analizi, so vključevali pojma “(ne)registrirana istospolna partnerska skupnost” in “partnerska zveza”, upoštevali pa smo tudi vse sklanjatvene oblike teh izrazov (npr. “v partnerski zvezi,” “partnerske zveze”, “istospolne partnerske skupnosti”), kakor tudi jezikovne variacije, vsebinsko povezane z izrazoma, kot so npr. “istospolne skupnosti”, “istospolni partnerji”, “oseba v partnerski zvezi”, “zakon, ki ureja registracijo partnerskih skupnosti”, da bi zajeli vse primere uporabe teh izrazov, ne glede na to, v kakšni obliki se pojavljajo. Pri analizi smo posebno pozornost namenili kontekstu uporabe izrazov. Tako smo v pregled zakonodaje vključili le tiste zakone in podzakonske akte, ki obravnavane izraze uporabljajo v smislu poimenovanja posebnega pravnega instituta, namenjenega urejanju razmerij 14 Služba Vlade Republike Slovenije za zakonodajo, 27. 3. 2024, Zaživel nov Pravno-informacijski sistem Republike Slovenije (PISRS) (dostop:https://www.gov.si/novice/2024-03-27-zazivel-nov-pravno-informacijski-sistem-republike- slovenije-pisrs/). 15 Zakon o voznikih (Uradni list RS, št. 92/22 – uradno prečiščeno besedilo in 153/22) v prehodnih in končnih določbah v 103. členu npr. v prvem odstavku določa: (1) Do izteka uporabe Zakona o registraciji istospolne partnerske skupnosti (Uradni list RS, št. 65/05, 55/09 – odl. US, 18/16 – odl. US in 33/16 – ZPZ, v nadaljnjem besedilu: ZRIPS) se za zakonca oziroma zunajzakonskega partnerja po tem zakonu štejeta tudi partner iz registrirane istospolne partnerske skupnosti in partner, ki živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, ki ni registrirana po ZRIPS. istospolnih parov. V prikaz seznama zakonov, kjer se pojavi izraz partnerska zveza, posledično nismo vključili na primer Zakona o varstvu okolja (v nadaljevanju: ZVO-2),16 ki v sedmem odstavku 38. člena omenja pravno priznano partnersko zvezo, saj iz konteksta izhaja, da se nanaša na katerokoli obliko pravno priznane partnerske zveze (v kontekstu veljavne zakonodaje na zakonsko zvezo oziroma zunajzakonsko skupnost), in torej ne specifično na partnersko zvezo kot institut, ki je opredeljeval zvezo istospolnih parov.17 Iz analize smo izključili tudi Zakon o tujcih (ZTuj-2),18 ki sicer v več določbah omenja partnersko skupnost oziroma partnersko zvezo, saj iz besedila zakona ni jasno razvidno, ali se izraza uporabljata v kontekstu zastarelih institutov ali v smislu opisa oblik partnerskih zvez, ki jih morebiti priznavajo druge države. Iz enakega razloga je iz analize izpuščen tudi Zakon o začasni zaščiti razseljenih oseb (ZZZRO-1).19 Obravnava tega vprašanja in morebitne potrebe po spremembah ZTuj-2 in ZZZRO-1 tako zahteva bolj poglobljeno preučitev, ki presega okvire te analize. b) Analiza veljavnih splošnih pravnih aktov Iz analize vseh veljavnih splošnih pravnih aktov izhaja, da zastarela izraza partnerska zveza in/ali (ne)registrirana istospolna partnerska skupnost ter smiselno podobne izpeljave vsebuje 73 veljavnih splošnih pravnih aktov (veljavnih zakonov in podzakonskih aktov skupaj). 16 Zakon o varstvu okolja, Uradni list RS, št. 44/22, 18/23 – ZDU-1O, 78/23 – ZUNPEOVE, 23/24 in 21/25 – ZOPVOOV. 17 Glej sedmi odstavek 38. člena ZVO-2: (7) Za sorodstveno povezavo iz 2. točke prejšnjega odstavka se šteje krvno sorodstvo v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena, pravno priznane oblike partnerske zveze ter svaštvo do vštetega drugega kolena, čeprav je zakonska ali zunajzakonska skupnost prenehala ali če je lastnik poslovnega deleža skrbnik ali v razmerju rejništva z osebo, ki ima ali nadzira glasovalne pravice v organu upravljanja ali organu nadzora ali zastopa osebe iz 1. točke prejšnjega odstavka. 18 Zakon o tujcih, Uradni list RS, št. 46/25 – uradno prečiščeno besedilo. 19 Zakon o začasni zaščiti razseljenih oseb, Uradni list RS, št. 22/25. Od teh vsebuje 39 splošnih pravnih aktov (53,4 %) izraz (ne)registrirana istospolna partnerska skupnost, 28 (38,4 %) izraz partnerska zveza, 6 (8,2 %) pa tako izraz (ne)registrirana istospolna partnerska skupnost kot tudi izraz partnerska zveza. Pri tem 7 izmed omenjenih 51 zakonov vsebuje tudi sklic na zakon, ki je urejal registracijo partnerske skupnosti, eden na zakon, ki je urejal registracijo partnerske skupnosti, eden pa tako na zakon, ki je urejal partnersko zvezo, kot tudi na zakon, ki je urejal registracijo partnerske skupnosti. Izraz registrirana istospolna partnerska skupnost se najpogosteje pojavlja v Kazenskem c) Analiza veljavnih zakonov Zastarela izraza partnerska zveza in/ali (ne)registrirana istospolna partnerska skupnost ter smiselno podobne izpeljave vsebuje 50 veljavnih zakonov. Od teh vsebuje 35 zakonov (70 %) izraz (ne)registrirana istospolna partnerska skupnost, v 11 zakonih (22 %) se pojavi izraz partnerska zveza, v 4 zakonih (8 %) pa se v različnih členih istega zakona pojavi tako izraz (ne)registrirana istospolna partnerska skupnost kot tudi izraz partnerska zveza. zakoniku20 (10-krat), izraz partnerska zveza pa v Zakonu o matičnem registru21 (25-krat).22 Poleg navedenega 6 izmed omenjenih 50 zakonov vsebuje tudi sklic na zakon, ki je urejal registracijo partnerske skupnosti, eden pa tako na zakon, ki je urejal partnersko zvezo, kot tudi na zakon, ki je urejal registracijo partnerske skupnosti. Zgolj sklica na zakon, ki je urejal partnersko zvezo, ne vsebuje nobeden izmed analiziranih zakonov. i. Izraz (ne)registrirana istospolna partnerska skupnost in smiselno podobne izpeljave so prisotne v sledečih veljavnih zakonih: 1. Zakon o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre), Uradni list RS, št. 61/10, 40/11, 14/13, 99/13, 90/15, 88/16, 31/18, 73/18, 196/21 – ZDOsk, 84/23 – ZDOsk-1, 28/25 – odl. US in 36/25: - 17. člen (prvi odstavek), - 26. člen (četrti odstavek, 1., 2. in 3. točka), - 34.a člen (četrti odstavek, 1. in 3. točka), - 34.b člen (tretji odstavek, 1. in 3. točka). 2. Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (ZPDZC-1), Uradni list RS, št. 32/14, 47/15 – ZZSDT, 43/19, 121/21 – ZJN-3B in 78/23 – ZORR: - 9. člen, 20 Kazenski zakonik, Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo, 54/15, 6/16 – popr., 38/16, 27/17, 23/20, 91/20, 95/21, 186/21, 105/22 – ZZNŠPP, 16/23 in 107/24 – odl. US. 21 Zakon o matičnem registru, Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo in 67/19. 22 Brez prehodnih in končnih določb. - 17. člen (prvi odstavek, 1., 2. in 4. točka). 3. Zakon o varstvu javnega reda in miru (ZJRM-1), Uradni list RS, št. 70/06, 139/20 in 113/24: - 6. člen (četrti odstavek). 4. Zakon o dedovanju kmetijskih gospodarstev (ZDKG), Uradni list RS, št. 70/95, 54/99 – odl. US, 30/13 in 44/22 – ZKZ-G: - 2. člen (prvi in peti odstavek). 5. Zakon o davku na vodna plovila (ZDVP), Uradni list RS, št. 117/06 in 40/12 – ZUJF: - 7. člen (tretji odstavek). 6. Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1), Uradni list RS, št. 26/14, 90/15, 75/17 – ZUPJS-G, 14/18, 81/19, 158/20, 92/21, 153/22 in 36/25: - 5. člen (10. točka), - 8. člen (15. točka), - 28. člen (prvi in drugi odstavek), - 65. člen (drugi odstavek). 7. Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2), Uradni list RS, št. 117/06, 56/08, 76/08, 5/09, 96/09, 110/09 – ZDavP-2B, 43/10, 59/11, 24/12, 30/12, 94/12, 81/13, 50/14, 23/15, 82/15, 68/16, 69/17, 79/18, 66/19, 172/21, 105/22 – ZZNŠPP, 12/24 in 100/24: - 16. člen (drugi odstavek), - 17. člen (tretji odstavek). 8. Zakon o podpornem okolju za podjetništvo (ZPOP-1), Uradni list RS, št. 102/07, 57/12, 82/13, 17/15, 27/17, 13/18 – ZSInv in 40/23 – ZZrID-A: - 21. člen (tretji odstavek). 9. Zakon o davku na promet nepremičnin (ZDPN-2), Uradni list RS, št. 117/06 in 25/16 – odl. US: - 10. člen (šesta točka). 10. Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS), Uradni list RS, št. 62/10, 40/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 14/13, 56/13 – ZŠtip-1, 99/13, 14/15 – ZUUJFO, 57/15, 90/15, 38/16 – odl. US, 51/16 – odl. US, 88/16, 61/17 – ZUPŠ, 75/17, 77/18, 47/19, 189/20 – ZFRO, 54/22 – ZUPŠ-1, 76/23 – ZŠolPre-1B, 122/23 – ZŠtip- 1C, 22/25 – ZZZRO-1 in 40/25 – ZINR: - 10. člen (prvi odstavek, 1. točka, drugi odstavek, 1. točka, tretji odstavek, deveti odstavek, 2. točka), - 49. člen (tretji odstavek, 6. točka). 11. Kazenski zakonik (KZ-1), Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo, 54/15, 6/16 – popr., 38/16, 27/17, 23/20, 91/20, 95/21, 186/21, 105/22 – ZZNŠPP, 16/23 in 107/24 – odl. US: - 168. člen (četrti odstavek), - 170. člen (šesti odstavek), - 171. člen (šesti odstavek), - 224. člen, - 280. člen (tretji odstavek), - 281. člen (tretji odstavek), - 282. člen (četrti odstavek). 12. Zakon o prevzemih (ZPre-1), Uradni list RS, št. 79/06, 67/07 – ZTFI, 1/08, 68/08, 35/11 – ORZPre75, 105/11 – odl. US, 10/12, 38/12, 56/13, 63/13 – ZS-K, 25/14 in 75/15: - 8. člen (sedmi odstavek, 1. točka), - 22. člen (prvi odstavek, 1. točka). 13. Zakon o Slovenski tiskovni agenciji (ZSTAgen), Uradni list RS, št. 50/11 in 36/21: - 12. člen (osmi odstavek). 14. Zakon o Javnem štipendijskem, razvojnem, invalidskem in preživninskem skladu Republike Slovenije (ZJSRS), Uradni list RS, št. 78/06 – uradno prečiščeno besedilo, 106/12, 39/16, 11/18 – ZIZ-L, 139/20 in 17/22: - 16.a člen (drugi odstavek). 15. Zakon o upravnih taksah (ZUT), Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16, 30/18 – ZKZaš in 189/20 – ZFRO: - 28. člen (33. točka). 16. Zakon o lokalnih volitvah (ZLV), Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08, 83/12, 68/17, 93/20 – odl. US in 102/24: - 37. člen (četrti odstavek). 17. Zakon o davku na dediščine in darila (ZDDD), Uradni list RS, št. 117/06 in 36/16 – odl. US: - 9. člen (drugi odstavek). 18. Zakon o pridobivanju in presaditvi delov človeškega telesa zaradi zdravljenja (ZPPDČT), Uradni list RS, št. 56/15 in 186/21 – KZ-1I: - 3. člen (21. točka). 19. Zakon o prekrških (ZP-1), Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13, 74/14 – odl. US, 92/14 – odl. US, 32/16, 15/17 – odl. US, 73/19 – odl. US, 175/20 – ZIUOPDVE, 5/21 – odl. US in 38/24: - 48.a (prvi odstavek). 20. Zakon o katastru nepremičnin (ZKN), Uradni list RS, št. 54/21 in 85/24 – ZAID-A: - 46. člen (prvi odstavek, druga točka). 21. Zakon o duševnem zdravju (ZDZdr), Uradni list RS, št. 77/08, 46/15 – odl. US, 44/19 – odl. US, 109/23 in 136/23 – ZIUZDS: - 2. člen (deseti odstavek, prva točka). 22. Zakon o poštnih storitvah (ZPSto-2), Uradni list RS, št. 51/09, 77/10, 40/14 – ZIN-B in 81/15: - 9. člen (četrti odstavek, 3. točka). 23. Zakon o dohodnini (ZDoh-2), Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 9/12 – odl. US, 24/12, 30/12, 40/12 – ZUJF, 75/12, 94/12, 52/13 – odl. US, 96/13, 29/14 – odl. US, 50/14, 23/15, 55/15, 63/16, 69/17, 21/19, 28/19, 66/19, 39/22, 132/22 – odl. US, 158/22, 131/23 – ZORZFS, 104/24, 22/25 – ZZZRO-1 in 40/25 – ZINR: - 16. člen (tretji in sedmi odstavek), - 29. člen (prva točka). 24. Zakon o službi v Slovenski vojski (ZSSloV), Uradni list RS, št. 68/07, 58/08 – ZSPJS-I, 121/21 in 40/23: - 76. člen (tretji odstavek). 25. Zakon o javno-zasebnem partnerstvu (ZJZP), Uradni list RS, št. 127/06: - 52. člen (drugi odstavek). 26. Zakon o finančni upravi (ZFU), Uradni list RS, št. 25/14, 39/22, 14/23, 47/24 – odl. US in 104/24 – ZDDV-1O: - 49. člen (prvi odstavek, 9. točka). 27. Zakon o Slovenskem državnem holdingu (ZSDH-1), Uradni list RS, št. 25/14 in 140/22: - 2. člen (8. točka). 28. Zakon o javnem naročanju na področju obrambe in varnosti (ZJNPOV), Uradni list RS, št. 90/12, 90/14 – ZDU-1I, 52/16 in 122/23: - 75. člen (sedmi odstavek). 29. Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 93/07, 37/08 – ZST-1, 45/08 – ZArbit, 28/09, 51/10, 26/11, 17/13 – odl. US, 45/14 – odl. US, 53/14, 58/14 – odl. US, 54/15, 76/15 – odl. US, 11/18, 53/19 – odl. US, 66/19 – ZDavP-2M, 23/20 – SPZ-B, 36/21, 81/22 – odl. US in 81/22 – odl. US: - 4. člen (prvi odstavek, 19.b točka), - 200.b člen (drugi odstavek). 30. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US, 22/19 – ZPosS, 81/19, 203/20 – ZIUPOPDVE, 119/21 – ZČmIS-A, 202/21 – odl. US, 15/22, 54/22 – ZUPŠ-1, 114/23 in 136/23 – ZIUZDS: - 26. člen (drugi odstavek). 31. Zakon o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol), Uradni list RS, št. 22/25 – uradno prečiščeno besedilo: - 142. člen (drugi odstavek). 32. Zakon o javnem naročanju (ZJN-3), Uradni list RS, št. 91/15, 14/18, 121/21, 10/22, 74/22 – odl. US, 100/22 – ZNUZSZS, 28/23 in 88/23 – ZOPNN-F: - 91. člen (tretji odstavek). 33. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), Uradni list RS, št. 48/22 – uradno prečiščeno besedilo, 40/23 – ZČmIS-1, 78/23 – ZORR, 84/23 – ZDOsk- 1, 125/23 – odl. US in 133/23: - 7. člen (40. točka). 34. Zakon o zavarovalništvu (ZZavar-1), Uradni list RS, št. 93/15, 9/19, 102/20, 48/23, 78/23 – ZZVZZ-T in 84/24 – odl. US: - 18. člen (tretji odstavek, 1. točka). 35. Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1), Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13, 55/15, 15/17, 22/19 – ZPosS, 158/20 – ZIntPK-C, 18/21, 18/23 – ZDU-1O, 75/23 in 102/24: - 308.a člen (tretji odstavek). ii. Izraz partnerska zveza in smiselno podobne izpeljave so prisotne v sledečih veljavnih zakonih: 36. Družinski zakonik (DZ), Uradni list RS, št. 15/17, 21/18 – ZNOrg, 22/19, 67/19 – ZMatR-C, 200/20 – ZOOMTVI, 94/22 – odl. US, 94/22 – odl. US, 5/23 in 34/24 – odl. US: - 285. člen (prvi odstavek, 5. točka, tretji odstavek 3. točka), - 287. člen (tretji odstavek, 5. točka), - 288. člen (drugi odstavek, prva točka). 37. Zakon o osebnem imenu (ZOI-1), Uradni list RS, št. 20/06 in 43/19: - 15. člen (prvi in drugi odstavek), - 16. člen, - 17. člen (prvi, drugi in tretji odstavek), - 21. člen (prvi odstavek). 38. Zakon o matičnem registru (ZMatR), Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo in 67/19: - 2. člen (prvi odstavek), - 4. člen (prvi odstavek, 12. točka, 13. točka), - 10. člen (prvi, drugi in tretji odstavek), - 16. člen (drugi in tretji odstavek), - 17. člen (prvi odstavek, 2. in 3. točka, drugi odstavek), - 22. člen, - 28. člen (četrti odstavek), - 31. člen (drugi in tretji odstavek). 39. Zakon o prijavi prebivališča (ZPPreb-1), Uradni list RS, št. 52/16, 36/21, 3/22 – ZDeb in 62/24 – ZUOPUE: - 23. člen (tretji odstavek). 40. Zakon o osebni asistenci (ZOA), Uradni list RS, št. 10/17, 31/18 in 172/21H: - 11. člen (tretji odstavek, 1. točka). 41. Zakon o preprečevanju nasilja v družini (ZPND), Uradni list RS, št. 16/08, 68/16, 54/17 – ZSV-H in 196/21 – ZDOsk: - 2. člen (tretji odstavek), - 32. člen (drugi odstavek, 1. točka). 42. Zakon o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (ZSPDSLS-1), Uradni list RS, št. 11/18, 79/18 in 78/23 – ZORR: - 50. člen (sedmi odstavek, 1. točka), - 51. člen (sedmi odstavek, 1. točka). 43. Zakon o državnih blagovnih rezervah (ZBR-1), Uradni list RS, št. 23/24: - 34. člen (peti odstavek, 1. točka). 44. Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK), Uradni list RS, št. 69/11 – uradno prečiščeno besedilo, 158/20, 3/22 – ZDeb in 16/23 – ZZPri: - 7.a člen (prvi odstavek, 2. točka). 45. Zakon o nekaterih koncesijskih pogodbah (ZNKP), Uradni list RS, št. 9/19, 121/21 – ZJN-3B in 50/23: - 27. člen (četrti odstavek). 46. Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (ZPPDFT-2), Uradni list RS, št. 48/22, 145/22 in 17/25: - 66. člen (peti odstavek), - 149. člen (šesti odstavek, 1. točka). iii. Oba izraza in smiselno podobne izpeljave so prisotni v sledečih veljavnih zakonih: 47. Zakon o Radioteleviziji Slovenija (ZRTVS-1), Uradni list RS, št. 96/05, 109/05 – ZDavP-1B, 105/06 – odl. US, 26/09 – ZIPRS0809-B, 9/14 in 163/22: - 17.a člen (tretji odstavek), - 20. člen (tretji odstavek). 48. Zakon o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (ZPVPJN), Uradni list RS, št. 43/11, 60/11 – ZTP-D, 63/13, 90/14 – ZDU-1I, 60/17 in 72/19: - 44. člen (prvi odstavek, 3. točka), - 66. člen (prvi odstavek). 49. Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1), Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 40/09, 9/11 – ZP-1G, 96/12 – ZPIZ-2, 109/12, 54/15, 11/18, 200/20 – ZOOMTVI, 141/22 in 83/24: - 10. člen (4. točka), - 24. člen (prvi odstavek, 7. točka), - 36. člen (10. točka), - 82. člen (prvi odstavek, 6. točka). 50. Zakon o organiziranosti in delu v policiji (ZODPol), Uradni list RS, št. 15/13, 11/14, 86/15, 77/16, 77/17, 36/19, 66/19 – ZDZ, 200/20, 172/21, 105/22 – ZZNŠPP in 141/22: - 33. člen (četrti odstavek), - 86. člen (prvi odstavek, 8. točka), - 109.b člen (drugi in tretji odstavek). č) Analiza veljavnih podzakonskih aktov Iz analize izhaja, da zastarela izraza partnerska zveza in/ali (ne)registrirana istospolna partnerska skupnost ter smiselno podobne izpeljave vsebuje 23 veljavnih podzakonskih aktov. Od teh 23 podzakonskih aktov vsebujejo 4 podzakonski akti (17,4 %) izraz (ne)registrirana istospolna partnerska skupnost,23 v 17 podzakonskih aktih (73,9 %) se pojavi izraz partnerska zveza, v 2 (8,7 %) pa se pojavi tako izraz (ne)registrirana istospolna partnerska skupnost kot tudi izraz partnerska zveza. 23 Poleg navedenega se izraz registrirana istospolna partnerska skupnost pojavlja tudi v Pravilniku o zaključnem izpitu (Uradni list RS, št. 56/08, 50/10, 23/11 in 28/25) in v Pravilniku o poklicni maturi (Uradni list RS, št. 44/08, 9/09, 40/11, 42/24 in 28/25), ki sta neveljavna predpisa, ki se še uporabljata. Četudi se navedena podzakonska akta še vedno uporabljata, nista več veljavna, zato v analizi nista zajeta, saj smo se pri analizi omejili na veljavne predpise. Izraz registrirana istospolna partnerska skupnost se v vseh relevantnih podzakonskih aktih pojavi enkrat oziroma dvakrat, izraz partnerska zveza pa se najpogosteje pojavi v Pravilniku o izvrševanju zakona o matičnem registru24 (38-krat), vključno z naslovom poglavja “Vpis zakonske oziroma partnerske zveze” in v 6 naslovih prilog pravilnika. En podzakonski akt vsebuje sklic na zakon, ki je urejal registracijo partnerske skupnosti, eden pa na zakon, ki je urejal partnersko zvezo. i. Izraz (ne)registrirana istospolna partnerska skupnost in smiselno podobne izpeljave so prisotne v sledečih veljavnih zakonih: 1. Pravilnik o prepovedi približevanja določeni osebi, kraju ali območju, Uradni list RS, št. 49/14: - 2. člen (3. točka). 2. Uredba o varovanju določenih oseb, prostorov, objektov in okolišev objektov, ki jih varuje policija, Uradni list RS, št. 63/13, 23/20, 144/20 in 102/22: - 3. člen (12. točka). 3. Pravilnik o splošni maturi, Uradni list RS, št. 29/08, 40/11 in 42/24: - 11. člen (peti odstavek), - 15. člen (prvi odstavek). 4. Pravilnik o delovodskih in poslovodskih izpitih, Uradni list RS, št. 68/09: - 9. člen (prvi odstavek, 3. točka). ii. Izraz partnerska zveza in smiselno podobne izpeljave so prisotne v sledečih veljavnih zakonih: 5. Pravilnik o izvrševanju zakona o matičnem registru, Uradni list RS, št. 40/05, 69/09, 77/16, 102/20 in 108/22: - 2. člen (prvi odstavek, 1. in 2. točka), - 19. člen (prvi in tretji odstavek), - 20. člen, - 21. člen (prvi, drugi in tretji odstavek), - 30. člen (drugi odstavek), 24 Pravilnik o izvrševanju zakona o matičnem registru, Uradni list RS, št. 40/05, 69/09, 77/16, 102/20 in 108/22. - 33. člen (četrti odstavek), - 35. člen (drugi odstavek), - 38. člen (prvi in drugi odstavek), - 42. člen (drugi odstavek), - 53. člen (prvi odstavek, 3. točka, tretji in peti odstavek), - 54. člen (prvi odstavek), - priloge 5, 6, 7, 17, 18, 19. 6. Pravilnik o pogojih in načinu opravljanja mrliško pregledne službe, Uradni list RS, št. 99/22: - 10. člen (tretji odstavek). 7. Uredba o načinu uveljavljanja in dodelitve pravic ožjim družinskim članom po smrti policista in v primeru njegove invalidnosti, Uradni list RS, št. 3/18: - 1. člen (prvi odstavek, 7. točka), - 2. člen (1. točka), - 3. člen (drugi odstavek, 2. točka), - 17. člen (prvi odstavek). 8. Pravilnik o merilih za trajanje, primerih in pogojih dopusta sodnikov, Uradni list RS, št. 27/03 in 63/17: - 11. člen (3. točka). 9. Pravilnik o merilih za trajanje, primerih in pogojih dopusta državnih tožilcev, Uradni list RS, št. 4/12 in 71/17: - 11. člen (3. točka). 10. Pravilnik o diplomatski, konzularni in službeni izkaznici, Uradni list RS, št. 17/20: - 2. člen (1. točka). 11. Uredba o koncesiji za rabo termalne vode iz vrtine V-11/13 za ogrevanje in potrebe kopališča Dolenjske Toplice, Uradni list RS, št. 19/18 in 44/22 – ZVO-2: - 10. člen (osmi odstavek). 12. Uredba o koncesiji za rabo termalne vode iz vrtine TOP-1/05 za ogrevanje in potrebe kopališča v Kopačnici, Uradni list RS, št. 26/18 in 44/22 – ZVO-2: - 10. člen (osmi odstavek). 13. Uredba o koncesiji za rabo termalne vode iz vrtine JAN-1/04 za ogrevanje in potrebe kopališča v Termah Gaja, Uradni list RS, št. 159/21 in 44/22 – ZVO-2: - 10. člen (osmi odstavek). 14. Uredba o koncesijah za rabo vode za odvzem naplavin na delih reke Save, Save Dolinke, Soče, Tolminke in Bače, Uradni list RS, št. 163/21 in 44/22 – ZVO-2: - 11. člen (osmi odstavek). 15. Uredba o koncesiji za rabo termalne vode iz vrtine Mt-2/61 za ogrevanje in potrebe kopališča v Rimski Čardi, Uradni list RS, št. 77/23: - 10. člen (osmi odstavek). 16. Uredba o koncesiji za rabo vode za proizvodnjo pijač iz izvira Polina, Uradni list RS, št. 129/20 in 44/22 – ZVO-2: - 10. člen (osmi odstavek). 17. Uredba o koncesiji za rabo termalne vode iz vrtine V-18/18 za ogrevanje in potrebe kopališča v Čateških Toplicah, Uradni list RS, št. 44/21 in 44/22 – ZVO-2: - 10. člen (osmi odstavek). 18. Uredba o koncesiji za rabo vode za proizvodnjo pijač iz vrtine CM-1, Uradni list RS, št. 90/21 in 44/22 – ZVO-2: - 10. člen (osmi odstavek). 19. Uredba o koncesiji za rabo vode za proizvodnjo pijač iz vrtin D-3/07 in DAN-4/13, Uradni list RS, št. 71/19 in 44/22 – ZVO-2: - 10. člen (osmi odstavek). 20. Uredba o koncesiji za rabo vode za proizvodnjo pijač iz vrtine P-1/06, Uradni list RS, št. 7/20 in 44/22 – ZVO-2: - 10. člen (osmi odstavek). 21. Uredba o izvajanju podukrepa pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020, Uradni list RS, št. 55/15, 38/16, 84/16, 19/17, 66/18, 50/19, 4/20, 6/22 in 32/24: - 5. člen (šesti odstavek, 1. točka), - 6. člen (prvi odstavek, 3. točka, tretji odstavek, 1. točka). iii. Oba izraza in smiselno podobne izpeljave ter sklicevanje na zakona, ki sta urejala te zveze, so prisotni v sledečih veljavnih podzakonskih aktih: 22. Pravilnik o sofinanciranju socialnovarstvenih programov, Uradni list RS, št. 70/16, 34/19, 40/21 in 17/22: - 9. člen (peti odstavek). 23. Pravilnik o izvedbi javnega natečaja za izbiro umetniških del v javnih investicijskih projektih, Uradni list RS, št. 9/18: - 3. člen (peti odstavek). IV. Sklepno Iz analize je razvidno, da več veljavnih zakonov in podzakonskih aktov še vedno vsebuje zastarele izraze (sklenjene oziroma nesklenjene) partnerske zveze in registrirane oziroma neregistrirane istospolne partnerske skupnosti oziroma sklic na zastarelo zakonodajo. Kot že pojasnjeno, uporaba teh izrazov ohranja simbolno razlikovanje med istospolnimi in raznospolnimi pari, obenem pa krni koherentnost pravnega reda. Pričujoča analiza je pokazala, da gre za sistematično težavo, ki zahteva celovit in sistematičen pristop k spremembi terminologije v zakonodaji, da bo ta skladna z obstoječo ureditvijo, ki izenačuje zveze raznospolnih in istospolnih parov ter ne razlikuje med različnimi oblikami teh zvez. Nenazadnje je to potrebno tudi zato, ker nomotehnika z vidika umeščenosti predpisa v celotni pravni sistem zahteva skladnost predpisov s hierarhično višjim predpisom (npr. podzakonskega akta z zakonom) in s predpisi iste ravni (medsebojna usklajenost zakonov).25 Smiselno bi bilo, da v luči pričujoče analize pristojna ministrstva preučijo relevantne veljavne zakone in podzakonske akte ter predvidijo potrebne spremembe. V ta namen v prilogi dodajamo seznam zakonov in podzakonskih aktov z označenimi deli, ki zajemajo obravnavane izraze in povezane besedne zveze, ter seznam ministrstev, ki so pristojna za posamezne zakone in podzakonske akte. Alternativno bi bilo smiselno razmisliti tudi o možnosti, da se sprejme t. i. omnibus zakon, ki bi poskrbel za prilogitev terminologije v vseh veljavnih zakonih. Pri tem bi bilo, kot že omenjeno, treba preučiti tudi ustreznost rabe relevantnih terminov v ZTuj-2 in ZZZRO-1. V vsakem primeru je pri vseh spremembah treba podrobneje preučiti, ali je črtanje oziroma druga prilagoditev v konkretnem primeru ustrezna oziroma primerna, zlasti z vidika nediskriminatorne obravnave in varstva pravic istospolnih parov. 25 Franc Grad, 2012, Priprava predpisa in koherentnost pravnega reda, Pravni letopis, številka 1, str. 214 (dostop: http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7JXRSJ7I). V. Priloge a) Seznam zakonov in relevantnih odstavkov določb z označenimi deli, ki zajemajo obravnavane izraze in povezane besedne zveze26 1. Zakon o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre), Uradni list RS, št. 61/10, 40/11, 14/13, 99/13, 90/15, 88/16, 31/18, 73/18, 196/21 – ZDOsk, 84/23 – ZDOsk-1, 28/25 – odl. US in 36/25: 17. člen (upoštevanje preživnine osebam, ki so jih starši dolžni preživljati) (1) Osebam, ki so poročene, živijo v življenjski skupnosti, ki je po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo, ali v registrirani istospolni partnerski skupnosti ali postanejo starši in skrbijo za otroka in so jih zaradi šolanja dolžni preživljati starši, se ob izpolnjevanju drugih pogojev po tem zakonu in po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, v lastni dohodek šteje preživnina, ki jo prejemajo na podlagi izvršljivega pravnega naslova. [...] 26. člen (merila za določitev višine minimalnega dohodka) [...] (4) Kot prva odrasla oseba v družini se: 1. v primeru zakoncev oziroma oseb, ki živita v življenjski skupnosti, ki je po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo, ali v registrirani istospolni partnerski skupnosti, od katerih nobena nima statusa aktivne osebe, šteje tista oseba, ki uveljavlja pravico do denarne socialne pomoči, razen če je na njeni strani podan krivdni razlog iz tega zakona, 2. v primeru zakoncev oziroma oseb, ki živita v življenjski skupnosti, ki je po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo, ali v registrirani istospolni partnerski skupnosti, ki imata obe status aktivne osebe, šteje tista oseba, ki uveljavlja pravico do denarne socialne pomoči oziroma tista oseba, ki ima status delovno aktivne osebe, razen če je na njeni strani podan krivdni razlog iz tega zakona, 3. v primeru zakoncev oziroma oseb, ki živita v življenjski skupnosti, ki je po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo, ali v registrirani istospolni partnerski skupnosti, od katerih ima ena status aktivne osebe, šteje tista oseba, ki ima status aktivne osebe, razen če je na njeni strani podan krivdni razlog iz tega zakona, 4. v primeru enostarševske družine, šteje tista oseba, ki je roditelj. [...] 34.a člen (posebna oblika izredne denarne socialne pomoči po smrti družinskega člana) 26 Besedilo, ki zajema obravnavane izraze in povezane besedne zveze, je označeno z odebeljeno in podčrtano pisavo. Zaradi obsežnosti nekaterih določb so v določenih primerih navedene le relevantne točke odstavka oziroma določbe, zlasti v primeru definicij pojmov oziroma izrazov. [...] (4) Kot družinski člani umrlega iz tega člena se štejejo naslednje osebe: 1. zakonec oziroma oseba, s katero je umrli živel v življenjski skupnosti, ki je po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo oziroma oseba, s katero je umrli živel v registrirani istospolni partnerski skupnosti, 2. otroci in pastorki, 3. starši oziroma oseba, s katero eden izmed staršev živi v zakonski zvezi ali v življenjski skupnosti, ki je po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo ali v registrirani istospolni partnerski skupnosti, 4. bratje ali sestre, nečaki ali nečakinje ter vnuki ali vnukinje. [...] 34.b člen (posebna oblika izredne denarne socialne pomoči kot pomoč pri kritju stroškov pogreba) [...] (3) Kot družinski člani umrlega iz tega člena se štejejo naslednje osebe: 1. zakonec oziroma oseba, s katero je umrli živel v življenjski skupnosti, ki je po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo oziroma oseba, s katero je umrli živel v registrirani istospolni partnerski skupnosti; 2. otroci in pastorki, 3.starši oziroma oseba, s katero eden izmed staršev živi v zakonski zvezi ali v življenjski skupnosti, ki je po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo ali v registrirani istospolni partnerski skupnosti, 4. bratje ali sestre, nečaki ali nečakinje ter vnuki ali vnukinje. [...] 2. Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (ZPDZC-1), Uradni list RS, št. 32/14, 47/15 – ZZSDT, 43/19, 121/21 – ZJN-3B in 78/23 – ZORR: 9. člen (sorodstvena pomoč) Za sorodstveno pomoč se šteje brezplačno opravljanje del in storitev, kadar jih posameznik opravlja za zakonca ali osebo, s katero živi v zunajzakonski skupnosti, partnerja v registrirani istospolni skupnosti ali za osebe, s katerimi je v sorodstvu v ravni vrsti ali stranski vrsti do vštetega tretjega kolena ter v sorodstvu po svaštvu do vštetega drugega kolena. 17. člen (kratkotrajno delo) (1) Za kratkotrajno delo se šteje brezplačno opravljanje dela v mikrodružbi ali zavodu z najmanj enim in največ 10 zaposlenimi ali pri samozaposleni osebi z največ 10 zaposlenimi, kadar ga opravljajo: - zakonec ali zunajzakonski partner ali partner v registrirani istospolni skupnosti lastnika ali solastnika mikrodružbe ali zavoda ali samozaposlene osebe, - zakonec ali zunajzakonski partner ali partner v registrirani istospolni skupnosti enega od staršev lastnika ali solastnika mikrodružbe ali zavoda ali samozaposlene osebe, - oseba, s katero je lastnik ali solastnik mikrodružbe ali zavoda ali samozaposlene osebe v sorodu v ravni vrsti do prvega kolena, - starši in otroci zakonca ali zunajzakonskega partnerja ali partnerja v registrirani istospolni skupnosti lastnika ali solastnika mikrodružbe ali zavoda ali samozaposlene osebe. [...] 3. Zakon o varstvu javnega reda in miru (ZJRM-1), Uradni list RS, št. 70/06, 139/20 in 113/24: 6. člen (nasilno in drzno vedenje) [...] (4) Če so prekrški iz prejšnjih odstavkov storjeni proti zakoncu ali zunajzakonskem partnerju ali partnerju v registrirani istospolni skupnosti, bivšemu zakoncu ali zunajzakonskem partnerju ali partnerju v registrirani istospolni skupnosti, krvnemu sorodniku v ravni vrsti, posvojitelju ali posvojencu, rejniku ali rejencu, skrbniku ali varovancu te osebe ali proti osebi, ki živi s storilcem v skupnem gospodinjstvu, se kršitelj kaznuje z globo od 150.000 tolarjev do 300.000 tolarjev. 4. Zakon o dedovanju kmetijskih gospodarstev (ZDKG), Uradni list RS, št. 70/95, 54/99 – odl. US, 30/13 in 44/22 – ZKZ-G: 2. člen [prvi odstavek] Zaščitena kmetija po tem zakonu je kmetijska oziroma kmetijsko-gozdarska gospodarska enota, ki je v lasti ene fizične osebe ali lasti, solasti ali skupni lasti zakonskega para ali oseb, ki živita v registrirani istospolni partnerski skupnosti, ali v solasti enega od staršev in otroka ali posvojenca oziroma njegovega potomca in obsega najmanj 5 ha in ne več kot 100 ha primerljive kmetijske površine. [...] [peti odstavek] Za dedovanje med partnerjema registrirane istospolne partnerske skupnosti veljajo enaka pravila kot veljajo za dedovanje med zakoncema. 5. Zakon o davku na vodna plovila (ZDVP), Uradni list RS, št. 117/06 in 40/12 – ZUJF: 7. člen (posebno pravilo za plovila, ki se uporabljajo za zasebne namene in za opravljanje dejavnosti) [...] (3) Za družinske člane lastnikov, zaposlenih oziroma uporabnikov po drugem odstavku tega člena se šteje: zakonec ali oseba, s katero ta oseba živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, ki ima po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, enake pravne posledice kot zakonska zveza, oseba, s katero ta oseba živi v registrirani istospolni partnerski skupnosti, otrok, posvojenec in pastorek ali otrok osebe, s katero ta oseba živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, ki ima po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, enake pravne posledice kot zakonska zveza, ali otrok osebe, s katero ta oseba živi v registrirani istospolni partnerski skupnosti ter starši in posvojitelji fizične osebe. [...] 6. Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1), Uradni list RS, št. 26/14, 90/15, 75/17 – ZUPJS-G, 14/18, 81/19, 158/20, 92/21, 153/22 in 36/25: 5. člen (pomen posameznih pojmov) Pojmi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen: [...] 10. registrirana istospolna partnerska skupnost je urejena skupnost dveh žensk ali dveh moških, ki pred pristojnim organom registrirata svojo skupnost v skladu z zakonom, ki ureja registracijo istospolne partnerske skupnosti; [...] 8. člen (zavarovanci za starševsko varstvo) Zavarovanci za starševsko varstvo so: [...] 15. zakonci, zunajzakonski partnerji in registrirani istospolni partnerji uslužbencev ministrstva, pristojnega za zunanje zadeve ali ministrstva, pristojnega za obrambo, napotenih na delo v tujino; [...] 28. člen (pravica osebe, ki dejansko neguje in varuje otroka do očetovskega dopusta) (1) Ne glede na 25. člen tega zakona ima pravico do očetovskega dopusta tudi druga oseba ter materin zakonec, materin zunajzakonski partner in partner ali partnerka registrirane istospolne partnerske skupnosti, ki dejansko neguje in varuje otroka, na način in pod pogoji iz tega poglavja. (2) Pod pogoji iz prejšnjega odstavka ima pravico do očetovskega dopusta zakonec, zunajzakonski partner ali partner registrirane istospolne partnerske skupnosti osebe, ki koristi materinski dopust. [...] 65. člen (primeri, ko pravica na pripada) [...] (2) Pravice do starševskega dodatka tudi nima mati oziroma oče, katerega zakonec, zunajzakonski partner ali partner registrirane istospolne partnerske skupnosti prejema nadomestilo po tem zakonu, plačilo prispevkov za socialno varnost zaradi pravice do dela s krajšim delovnim časom od polnega zaradi starševstva, plačilo prispevkov za socialno varnost v primeru štirih ali več otrok ali delno plačilo za izgubljeni dohodek po tem zakonu za istega otroka. [...] 7. Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2), Uradni list RS, št. 117/06, 56/08, 76/08, 5/09, 96/09, 110/09 – ZDavP-2B, 43/10, 59/11, 24/12, 30/12, 94/12, 81/13, 50/14, 23/15, 82/15, 68/16, 69/17, 79/18, 66/19, 172/21, 105/22 – ZZNŠPP, 12/24 in 100/24: 16. člen (transferne cene) [...] (2) Za družinske člane se po tem členu šteje zakonec ali oseba, s katero fizična oseba živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, ki ima po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, enake pravne posledice kot zakonska zveza, ali partner oziroma partnerica (v nadaljnjem besedilu: partner), s katerim fizična oseba živi v registrirani istospolni partnerski skupnosti, po zakonu, ki ureja registracijo istospolne partnerske skupnosti, otrok, posvojenec in pastorek ali otrok osebe, s katero fizična oseba živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, ki ima po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, enake pravne posledice kot zakonska zveza ali otrok partnerja, s katerim fizična oseba živi v registrirani istospolni partnerski skupnosti, po zakonu, ki ureja registracijo istospolne partnerske skupnosti, ter starši in posvojitelji fizične osebe. [...] 17. člen (cene med povezanimi osebami rezidenti) [...] (3) Za družinske člane se po tem členu šteje zakonec ali oseba, s katero fizična oseba živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, ki ima po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, enake pravne posledice kot zakonska zveza, ali partner, s katerim fizična oseba živi v registrirani istospolni partnerski skupnosti, po zakonu, ki ureja registracijo istospolne partnerske skupnosti, otrok, posvojenec in pastorek ali otrok osebe, s katero fizična oseba živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, ki ima po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, enake pravne posledice kot zakonska zveza, ali otrok partnerja, s katerim fizična oseba živi v registrirani istospolni partnerski skupnosti, po zakonu, ki ureja registracijo istospolne partnerske skupnosti, ter starši in posvojitelji fizične osebe. [...] 8. Zakon o podpornem okolju za podjetništvo (ZPOP-1), Uradni list RS, št. 102/07, 57/12, 82/13, 17/15, 27/17, 13/18 – ZSInv in 40/23 – ZZrID-A: 21. člen (komisija za dodelitev sredstev) [...] (3) Predsednik in člani komisije ne smejo biti z vlagatelji ali vlagateljicami (v nadaljnjem besedilu: vlagatelji), ki kandidirajo za dodelitev sredstev, interesno povezani v smislu poslovne povezanosti, sorodstvenega razmerja (v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena), v zakonski zvezi, v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti moškega in ženske, ki nista sklenila zakonske zveze, v svaštvu do vštetega drugega kolena ali v registrirani istospolni partnerski skupnosti po zakonu, ki ureja registracijo istospolne partnerske skupnosti, tudi če so te zveze, razmerja oziroma skupnosti že prenehale. [...] 9. Zakon o davku na promet nepremičnin (ZDPN-2), Uradni list RS, št. 117/06 in 25/16 – odl. US: 10. člen (oprostitve plačila davka) Davek se ne plačuje od: - prenosa nepremičnin na diplomatska in konzularna predstavništva, akreditirana v Republiki Sloveniji, če velja vzajemnost, in na mednarodne organizacije, če to določajo mednarodne pogodbe, ki obvezujejo Republiko Slovenijo; - prenosa nepremičnin iz naslova razlastitev ali drugih zakonskih ukrepov oziroma na podlagi prodajne pogodbe, ki je bila sklenjena namesto razlastitve; - prenosa nepremičnin, ki imajo status kulturnega spomenika, pod pogojem, da je kulturni spomenik dostopen za javnost ali da je namenjen izvajanju kulturne dejavnosti, o čemer lastnik sklene z ministrstvom, pristojnim za kulturo, sporazum z neomejenim trajanjem; - prenosa zemljišč v okviru komasacij v skladu s predpisi o urejanju prostora in prenosa kmetijskih zemljišč v okviru drugih agrarnih operacij v skladu s predpisi o kmetijskih zemljiščih; - prenosa nepremičnin v postopkih prisilne izterjave obveznih dajatev v skladu z zakoni; - prenosa nepremičnin pri razdelitvi premoženja med zakonci in zunajzakonskimi partnerji ob prenehanju ali v času trajanja zakonske zveze oziroma zunajzakonske skupnosti ali registrirane istospolne partnerske zveze; - prenosa nepremičnin pri razdrtju pogodbe o prenosu nepremičnine; - prenosa nepremičnin pri razdelitvi premoženja – nepremičnin med družbenike ali delničarje v postopkih likvidacije družbe; - prenosa nepremičnin v okviru materialnih statusnih preoblikovanj, kot jih ureja zakon o gospodarskih družbah; - prenosa nepremičnin kot stvarnega vložka ob ustanovitvi ali dokapitalizaciji pravne osebe. 10. Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS), Uradni list RS, št. 62/10, 40/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 14/13, 56/13 – ZŠtip-1, 99/13, 14/15 – ZUUJFO, 57/15, 90/15, 38/16 – odl. US, 51/16 – odl. US, 88/16, 61/17 – ZUPŠ, 75/17, 77/18, 47/19, 189/20 – ZFRO, 54/22 – ZUPŠ-1, 76/23 – ZŠolPre-1B, 122/23 – ZŠtip-1C, 22/25 – ZZZRO-1 in 40/25 – ZINR: 10. člen (1) Poleg vlagatelja se pri ugotavljanju materialnega položaja upoštevajo naslednje osebe: 1. zakonec oziroma oseba, s katero vlagatelj živi v zunajzakonski skupnosti, ki je po predpisu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo oziroma oseba, s katero vlagatelj živi v registrirani istospolni partnerski skupnosti; 2. otroci in pastorki, ki so jih vlagatelj ali oseba iz prejšnje točke dolžni preživljati po zakonu. (2) Če je vlagatelj oseba iz 2. točke prejšnjega odstavka, se poleg njega pri ugotavljanju materialnega položaja upoštevajo: 1. starši oziroma eden izmed staršev, ki mu je vlagatelj dodeljen v varstvo in vzgojo, in oseba, s katero eden izmed staršev živi v zakonski ali zunajzakonski skupnosti, ki je po predpisu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo ali v registrirani istospolni partnerski skupnosti; 2. bratje in sestre oziroma pastorki, ki so jih osebe iz prejšnje točke dolžne preživljati po zakonu, ki ureja družinska razmerja. (3) Če starši vlagatelja iz prejšnjega odstavka ne živijo v zakonski oziroma zunajzakonski skupnosti oziroma v registrirani istospolni partnerski skupnosti, se pri ugotavljanju materialnega položaja vlagatelja upošteva le tisti izmed staršev kot se starši sporazumejo oziroma kateremu je bil vlagatelj dodeljen v varstvo in vzgojo. Upošteva se tudi oseba, s katero tisti od staršev, kot se starši sporazumejo oziroma kateremu je bil vlagatelj dodeljen v varstvo in vzgojo, živi v zakonski ali zunajzakonski skupnosti, ki je po predpisu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo ali v registrirani istospolni partnerski skupnosti. [...] (9) Če je vlagatelj iz drugega odstavka tega člena poročen ali živi v zunajzakonski skupnosti ali postane roditelj ter skrbi za otroka, se pri ugotavljanju materialnega položaja upoštevajo: 1. zakonec oziroma oseba, s katero vlagatelj živi v zunajzakonski skupnosti, ki je po predpisu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo; 2. oseba, s katero vlagatelj živi v registrirani istospolni partnerski skupnosti, 3. otroci in pastorki, ki so jih vlagatelj ali oseba iz prejšnje točke dolžni preživljati po zakonu. [...] 49. člen [...] (3) Zbirke podatkov iz prejšnjega odstavka vsebujejo naslednje podatke osebe in njenega zakonitega zastopnika: 1. osebno ime; 2. EMŠO; 3. številko, datum izdaje in čas veljavnosti dovoljenja za prebivanje tujca; 4. stalno oziroma začasno prebivališče v Republiki Sloveniji; 5. podatke, ki se nanašajo na družinska razmerja (število družinskih članov, podatek, ali gre za enostarševsko družino ali dvostarševsko družino, razmerje do vlagatelja); 6. podatke, ki se nanašajo na vrsto življenjske skupnosti (zakonska zveza, zunajzakonska skupnost, registrirana istospolna partnerska skupnost); 7. podatke o statusu (podatek, ali se šola, podatek o zaposlitvi oziroma brezposelnosti, podatek o upokojitvi); 8. podatke, katere dohodke iz 12. člena tega zakona ima in v kateri višini; 9. podatke, katero premoženje iz 17. člena tega zakona ima in v kateri vrednosti; 10. podatke o višini prejemkov iz 5. člena tega zakona oziroma subvencij oziroma plačil iz 6. člena tega zakona; 11. podatek o številki odločbe. [...] 11. Kazenski zakonik (KZ-1), Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo, 54/15, 6/16 – popr., 38/16, 27/17, 23/20, 91/20, 95/21, 186/21, 105/22 – ZZNŠPP, 16/23 in 107/24 – odl. US: Posebne določbe o pregonu 168. člen [...] (4) Če so dejanja iz 158. do 162. in 166. člena tega zakonika storjena proti pokojni osebi, se začne pregon na zasebno tožbo zakonca, osebe, s katero je pokojnik živel v zunajzakonski skupnosti, partnerja iz registrirane istospolne partnerske skupnosti, njegovih otrok ali posvojencev, staršev ali posvojiteljev, bratov ali sester. Posilstvo 170. člen [...] (6) Če so bila dejanja iz prvega, tretjega ali petega odstavka tega člena storjeni proti osebi, s katero storilec živi v zakonski, zunajzakonski skupnosti ali registrirani istospolni skupnosti, se pregon začne na predlog. Spolno nasilje 171. člen [...] (6) Če so bila dejanja iz prvega, tretjega ali petega odstavka tega člena storjeni proti osebi, s katero storilec ali storilka živi v zakonski, zunajzakonski skupnosti ali registrirani istospolni partnerski skupnosti, se pregon začne na predlog. Pregon, kadar je storilec v bližnjem razmerju z oškodovancem 224. člen Za kaznivo dejanje iz 204., 205., prvega, drugega, četrtega in petega odstavka 208., 210., 211., prvega in drugega odstavka 215. in 220. člena tega zakonika, ki so bila storjena proti zakoncu ali osebi, s katero živi v zunajzakonski skupnosti, ali partnerju iz registrirane istospolne partnerske skupnosti, krvnemu sorodniku v ravni vrsti, bratu ali sestri ali drugemu krvnemu sorodniku v stranski vrsti do vštetega tretjega kolena, sorodniku po svaštvu do vštetega drugega kolena, posvojitelju ali posvojencu, rejniku ali rejencu ali proti drugim osebam, s katerimi živi storilec v skupnem gospodinjstvu, se pregon začne na zasebno tožbo. Opustitev ovadbe, da se pripravlja kaznivo dejanje 280. člen [...] (3) Kdor ne naznani, da se pripravlja kaznivo dejanje iz prvega odstavka tega člena, se ne kaznuje, če je storilec zakonec, oseba, s katero živi v zunajzakonski skupnosti ali registrirani istospolni partnerski skupnosti, krvni sorodnik v ravni vrsti, brat ali sestra, posvojitelj ali posvojenec. Če se katera od oseb, navedenih v tem odstavku, ne kaznuje za opustitev ovadbe iz prvega odstavka tega člena, se za opustitev ovadbe ne kaznuje niti njen zakonec ali oseba, s katero živi v zunajzakonski skupnosti niti partner iz registrirane istospolne partnerske skupnosti. Opustitev ovadbe kaznivega dejanja ali storilca 281. člen [...] (3) Kdor opusti ovadbo, se ne kaznuje, če je storilec zakonec, oseba, s katero živi v zunajzakonski skupnosti ali registrirani istospolni partnerski skupnosti, krvni sorodnik v ravni vrsti, brat ali sestra, posvojitelj ali posvojenec ali če je zagovornik, zdravnik ali spovednik storilca. Ker se katera od oseb iz tega odstavka razen zagovornika, zdravnika ali spovednika ne kaznuje za opustitev ovadbe iz prvega odstavka tega člena, se za opustitev ovadbe ne kaznuje niti njen zakonec niti oseba, s katero živi v zunajzakonski skupnosti niti partner iz registrirane istospolne partnerske skupnosti. Pomoč storilcu po storitvi kaznivega dejanja 282. člen [...] (4) Za dejanje iz prvega ali drugega odstavka tega člena se ne kaznuje zakonec storilca, oseba, s katero živi v zunajzakonski skupnosti ali v registrirani istospolni partnerski skupnosti, ali krvni sorodnik v ravni vrsti, brat ali sestra, posvojitelj ali posvojenec. Ker se katera od oseb iz tega odstavka ne kaznuje za kaznivo dejanje iz prvega ali drugega odstavka, se za pomoč storilcu pri storitvi kaznivega dejanja iz prvega ali drugega odstavka tega člena ne kaznuje niti njegov zakonec ali oseba, s katero živi v zunajzakonski skupnosti niti partner iz registrirane istospolne partnerske skupnosti. [...] 12. Zakon o prevzemih (ZPre-1), Uradni list RS, št. 79/06, 67/07 – ZTFI, 1/08, 68/08, 35/11 – ORZPre75, 105/11 – odl. US, 10/12, 38/12, 56/13, 63/13 – ZS-K, 25/14 in 75/15: 8. člen (usklajeno delovanje) [...] (7) Za ožje družinske člane posamezne osebe po tem zakonu se štejejo: 1. zakonec te osebe oziroma oseba, s katero živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, ki ima po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, enake pravne posledice kakor zakonska zveza (v nadaljnjem besedilu: zunajzakonska skupnost), ali s katero živi v registrirani istospolni partnerski skupnosti; 2. otroci oziroma posvojenci te osebe, ki nimajo polne poslovne sposobnosti, in 3. druge osebe, ki nimajo polne poslovne sposobnosti in so osebi dodeljene v skrbništvo. [...] 22. člen (izjeme pri obveznosti dati prevzemno ponudbo) (1) Oseba, ki je dosegla prevzemni prag, ni dolžna dati prevzemne ponudbe, če ga je dosegla s pridobitvijo vrednostnih papirjev: 1. na podlagi neodplačnega posla, sklenjenega med zakoncema, zunajzakonskima partnerjema, partnerjema v registrirani istospolni skupnosti ali osebami, ki so v sorodstvu v ravni vrsti do vključno tretjega kolena, ali na podlagi razdelitve premoženja ob razvezi ali razveljavitvi zakonske zveze, ob prenehanju zunajzakonske skupnosti ali registrirane istospolne partnerske skupnosti; 2. na podlagi dedovanja; 3. pri izvedbi združitve ali delitve delniške družbe z zamenjavo za vrednostne papirje pravne osebe, ki je zaradi združitve ali delitve prenehala, če namen združitve ali delitve ni bil prevzem ciljne družbe; 4. zaradi prenosa vrednostnih papirjev s prevzemnika po izvedeni prevzemni ponudbi na osebe, ki so ali za katere se šteje, da so pri njej delovale usklajeno, ali na koncernsko povezane družbe; 5. s pridobitvijo večinskega deleža v prevzemniku, katere namen ni bil prevzem ciljne družbe, ali 6. s pridobitvijo vrednostnih papirjev, ki so ji bili izročeni kot vložki pri ustanovitvi ali povečanju njenega osnovnega kapitala in ki ima položaj holdinške družbe; 7. na podlagi izvršljive odločbe, izdane v kazenskem oziroma prekrškovnem postopku. [...] 13. Zakon o Slovenski tiskovni agenciji (ZSTAgen), Uradni list RS, št. 50/11 in 36/21: 12. člen (nadzorni svet) [...] (8) Ožji družinski član iz zadnje alinee prejšnjega odstavka je zakonec ali oseba, s katero živi oseba iz osme alinee prejšnjega odstavka v zunajzakonski skupnosti ali registrirani istospolni partnerski skupnosti, njen otrok, vnuk in starš ter druga oseba, ki živi z njo v skupnem gospodinjstvu. [...] 14. Zakon o Javnem štipendijskem, razvojnem, invalidskem in preživninskem skladu Republike Slovenije (ZJSRS), Uradni list RS, št. 78/06 – uradno prečiščeno besedilo, 106/12, 39/16, 11/18 – ZIZ-L, 139/20 in 17/22: 16.a člen [...] [drugi odstavek] Za namene tega zakona se za družinske člane delavca iz prejšnjega odstavka štejejo zakonec oziroma zunajzakonski partner, otroci, posvojenci in otroci zakonca ali zunajzakonskega partnerja ter starši oziroma posvojitelj, kot jih opredeljujejo predpisi o zakonski zvezi in družinskih razmerjih in partner, ki živi z delavcem v registrirani istospolni partnerski skupnosti. 15. Zakon o upravnih taksah (ZUT), Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16, 30/18 – ZKZaš in 189/20 – ZFRO: 28. člen Taks so oproščeni naslednji dokumenti in dejanja: [...] 33. dokumenti in dejanja v zvezi s sklenitvijo zakonske zveze ali z uradnim dejanjem registracije istospolne partnerske skupnosti; [...] 16. Zakon o lokalnih volitvah (ZLV), Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08, 83/12, 68/17, 93/20 – odl. US in 102/24: 37. člen [...] [četrti odstavek] Predsednik, član volilnega odbora in njun namestnik ne more biti zakonec, oče, mati, otrok, sestra ali brat, posvojitelj ali posvojenec kandidata v volilni enoti, v kateri je ta volilni odbor imenovan, niti ne more živeti s kandidatom v zunajzakonski skupnosti ali registrirani istospolni partnerski skupnosti. [...] 17. Zakon o davku na dediščine in darila (ZDDD), Uradni list RS, št. 117/06 in 36/16 – odl. US: 9. člen (davčne oprostitve) [...] (2) Z zavezanci iz 1. točke prvega odstavka tega člena so izenačeni zet, snaha, pastorek in dedič ali obdarjenec, ki je živel z zapustnikom ali darovalcem v registrirani istospolni partnerski skupnosti. [...] 18. Zakon o pridobivanju in presaditvi delov človeškega telesa zaradi zdravljenja (ZPPDČT), Uradni list RS, št. 56/15 in 186/21 – KZ-1I: 3. člen (pomen izrazov) (pomen izrazov) (1) Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo: [...] 21. »osebe, ki so bile umrlemu blizu« so: zakonec ali zunajzakonski partner, partner iz registrirane istospolne partnerske skupnosti, starši, stari starši, druge polnoletne osebe, ki so: otroci, vnuki, bratje in sestre ter osebe, ki so bile z umrlim v zaupnem razmerju in to lastnost vsaj verjetno izkažejo; [...] 19. Zakon o Radioteleviziji Slovenija (ZRTVS-1), Uradni list RS, št. 96/05, 109/05 – ZDavP-1B, 105/06 – odl. US, 26/09 – ZIPRS0809-B, 9/14 in 163/22: 17.a člen [...] (3) Ožji družinski člani iz 5. točke prejšnjega odstavka so zakonec oziroma oseba, s katero živi v zunajzakonski skupnosti, sklenjeni ali nesklenjeni partnerski zvezi, otroci ter vnuki in starši ter druge osebe, ki živijo v skupnem gospodinjstvu. [...] 20. člen [...] (3) Ožji družinski člani iz prejšnjega odstavka so zakonec ali oziroma oseba, s katero živi v zunajzakonski skupnosti ali registrirani istospolni partnerski skupnosti, otroci oziroma posvojenci ter vnuki in starši oziroma posvojitelji ter druge osebe, ki živijo v skupnem gospodinjstvu. [...] 20. Zakon o prekrških (ZP-1), Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13, 74/14 – odl. US, 92/14 – odl. US, 32/16, 15/17 – odl. US, 73/19 – odl. US, 175/20 – ZIUOPDVE, 5/21 – odl. US in 38/24: 48.a člen (1) Določbe tega zakona, ki veljajo za zakonca, veljajo enako tudi za osebo, ki je registrirala istospolno partnersko skupnost po zakonu, ki ureja registracijo istospolne partnerske skupnosti. Določbe tega zakona, ki veljajo za osebo, ki živi v zunajzakonski skupnosti, veljajo enako tudi za istospolno usmerjeno osebo, ki živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, vendar ni registrirala partnerske skupnosti po zakonu, ki ureja registracijo istospolne partnerske skupnosti, in tudi ni razlogov, zaradi katerih bi bila taka partnerska skupnost neveljavna. [...] 21. Zakon o organiziranosti in delu v policiji (ZODPol), Uradni list RS, št. 15/13, 11/14, 86/15, 77/16, 77/17, 36/19, 66/19 – ZDZ, 200/20, 172/21, 105/22 – ZZNŠPP in 141/22: 33. člen (pomoč posameznikov) [...] (4) Ožji družinski člani (zakonec, zunajzakonski partner, partner iz registrirane istospolne partnerske skupnosti, otroci ter posvojenci) posameznika iz prejšnjega odstavka so skupaj upravičeni tudi do enkratne denarne pomoči v višini zadnjih šestih mesečnih plač tega posameznika oziroma šestih osnovnih plač policista v najnižjem plačnem razredu, če je to zanje ugodneje. [...] 86. člen (pravice družinskih članov po smrti policista) (1) Ožjim družinskim članom policista, ki je pri opravljanju operativnega ali drugega nevarnega dela izgubil življenje, pripadajo tudi naslednje pravice: psihološka pomoč in podpora ob smrti policista; - štipendiranje otrok in posvojencev, ki se šolajo v osnovni in srednji šoli, ter študentov, vendar ne dlje, kakor do leta, v katerem dopolnijo 27 let starosti; - prednost pri vpisu v dijaški ali študentski dom; - kritje stroškov šolske malice ali bonov za študentsko prehrano; -prednost pri vpisu v javni vrtec, zasebni vrtec s koncesijo in zasebni vrtec, ki se financira iz občinskega proračuna; - povračilo stroškov javnega vrtca, zasebnega vrtca s koncesijo ali zasebnega vrtca, ki se financira iz občinskega proračuna; - brezplačno svetovanje in nudenje informacij v zvezi z urejanjem zadev, povezanih s smrtjo policista; -prednost pri zaposlitvi brezposelnega zakonca, zunajzakonskega partnerja, partnerja partnerske zveze, otroka v policiji pod pogojem, da izpolnjuje pogoje za zasedbo delovnega mesta, določene v 44. členu tega zakona; - brezplačna uporaba počitniških zmogljivosti ministrstva deset let po smrti policista, in sicer sedem dni v letu. [...] 109.b člen [...] (2) Vojni veteran lahko zaprosi za podaljšanje najemne pogodbe iz prejšnjega odstavka za nedoločen čas, če to stanovanje pomeni njegovo edino stanovanje, in če on ali njegov zakonec, zunajzakonski partner ali partner iz partnerske zveze ali njegov družinski član iz četrtega odstavka tega člena, ki z njim stalno prebiva in je naveden v najemni pogodbi, ni lastnik ali solastnik drugega stanovanja ali nepremične, ki je primerna za bivanje, in če on in njegov zakonec, zunajzakonski partner ali partner iz partnerske zveze ali njegov družinski član iz četrtega odstavka tega člena, ki z njim stalno prebiva in je naveden v najemni pogodbi, ne razpolaga s finančnimi sredstvi ali nepremičnino, ki mu omogoča nakup stanovanja oziroma nepremičnine, primerne za bivanje, ki je primerljivo s stanovanjem, v katerem biva (primerljiva tržna cena). (3) V primeru smrti vojnega veterana lahko zaprosi za podaljšanje najemne pogodbe iz prvega odstavka tega člena za nedoločen čas tudi njegov zakonec, zunajzakonski partner ali partner iz partnerske zveze. 22. Zakon o katastru nepremičnin (ZKN), Uradni list RS, št. 54/21 in 85/24 – ZAID-A: 46. člen (prepoved izdelave elaborata) (1) Postopkov za izdelavo elaborata ne sme izvajati in elaborata ne sme potrditi pooblaščeni geodet: 1. če je v katastrskem postopku stranka, 2. če je stranka ali njen zakoniti zastopnik ali pooblaščenec z njim v krvnem sorodstvu v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena ali če je z njim v zakonski zvezi, ali v svaštvu do vštetega drugega kolena, četudi je zakonska zveza prenehala, ali zunajzakonski skupnosti, ali registrirani istospolni partnerski skupnosti, oziroma če kot stranka nastopa pravna oseba, katere družbenik, zakoniti zastopnik ali pooblaščenec je oseba, ki je z njim v krvnem sorodstvu v ravni vrsti do vštetega drugega kolena ali je z njim v zakonski zvezi, ali zunajzakonski skupnosti, ali registrirani istospolni partnerski skupnosti; 3. če je skrbnik, posvojitelj, posvojenec ali rejnik stranke, njenega zakonitega zastopnika ali pooblaščenca; 4. če je bil udeležen v postopku na prvi stopnji ali je sodeloval pri odločanju. [...] 23. Zakon o duševnem zdravju (ZDZdr), Uradni list RS, št. 77/08, 46/15 – odl. US, 44/19 – odl. US, 109/23 in 136/23 – ZIUZDS: 2. člen Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen: [...] 10. Najbližja oseba je posameznik, ki ga določi oseba. Če oseba svoje najbližje osebe ne določi, je najbližja oseba po tem zakonu določena po naslednjem izključujočem vrstnem redu: - zakonec, zunajzakonski partner ali partner iz registrirane istospolne partnerske skupnosti, - polnoletni otroci oziroma posvojenci, - starši oziroma posvojitelji, - polnoletni bratje ali sestre, - stari starši, - polnoletni vnuki. [...] 24. Zakon o poštnih storitvah (ZPSto-2), Uradni list RS, št. 51/09, 77/10, 40/14 – ZIN-B in 81/15: 9. člen (komisija) [...] (4) Predsednik in člani komisije ne smejo biti s ponudniki interesno povezani v smislu poslovne povezanosti ali sorodstvenega razmerja. Za take osebe se štejejo zlasti: 1. osebe, ki so zaposlene pri enem od izvajalcev poštnih storitev ali so člani nadzornega sveta ali upravnega odbora katerega izmed izvajalcev poštnih storitev; 2. osebe, ki imajo lastninske deleže v višini več kot 100.000 eurov v vsaj eni družbi, ki izvaja poštne storitve, ali v družbi, ki ima vsaj 25‑odstotni lastniški delež v družbah, ki izvajajo poštne storitve; 3. osebe, katerih zakonec ali oseba, s katero živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, ki ima po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja enake pravne posledice kakor zakonska zveza, ali s katero živi v registrirani istospolni partnerski skupnosti ali sorodnik v ravni vrsti do vključno drugega kolena je član nadzornega sveta ali upravnega odbora v družbah, ki izvajajo poštne storitve ali ima lastninske deleže v višini več kot 100.000 eurov v vsaj eni družbi, ki izvaja poštne storitve, ali v družbi, ki ima vsaj 25‑odstotni lastniški delež v družbah, ki izvajajo poštne storitve. 25. Zakon o dohodnini (ZDoh-2), Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 9/12 – odl. US, 24/12, 30/12, 40/12 – ZUJF, 75/12, 94/12, 52/13 – odl. US, 96/13, 29/14 – odl. US, 50/14, 23/15, 55/15, 63/16, 69/17, 21/19, 28/19, 66/19, 39/22, 132/22 – odl. US, 158/22, 131/23 – ZORZFS, 104/24, 22/25 – ZZZRO-1 in 40/25 – ZINR: 16. člen (splošna pravila) [...] (3) Povezana oseba po tem zakonu je družinski član ali katerakoli oseba, ki jo nadzira ali običajno nadzira zavezanec. Za družinskega člana se šteje zakonec zavezanca, prednik ali potomec zavezanca ali njegovega zakonca, zakonec prednika ali potomca zavezanca ali njegovega zakonca, bratje in sestre oziroma polbratje in polsestre ter posvojenci in posvojitelji. Za družinskega člana se šteje tudi partner oziroma partnerica, s katerim zavezanec živi v registrirani istospolni partnerski skupnosti, po zakonu, ki ureja registracijo istospolne partnerske skupnosti (v nadaljnjem besedilu: partner v istospolni skupnosti). Šteje se, da oseba nadzira drugo osebo, kadar ima lastniški delež ali pravico do lastniškega deleža v višini najmanj 25% v obliki vrednosti vseh deležev ali v obliki glasovalne pravice na podlagi lastniških deležev v konkretni osebi. Za namene določitve nadzora se šteje, da ima določena oseba v lasti vse lastniške deleže, ki jih ima neposredno ali posredno v lasti katerakoli oseba, ki je povezana s to določeno osebo. [...] (7) Za družinskega člana iz 4. točke prvega odstavka 37. člena, iz 39. člena ter iz petega odstavka 97. člena tega zakona se šteje zakonec zavezanca ali otrok, posvojenec in pastorek zavezanca ali otrok zunajzakonskega partnerja ter starši in posvojitelji zavezanca. Za družinskega člana po tem odstavku se šteje tudi partner v istospolni skupnosti in otrok partnerja v istospolni skupnosti. [...] 29. člen (dohodki, povezani z družinskimi razmerji) Dohodnine se ne plača od: 1. preživnine, ki jo prejme fizična oseba na podlagi sodne odločbe, sporazuma ali dogovora o preživljanju, sklenjenega po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih ali po predpisih o registraciji istospolne partnerske skupnosti in od nadomestila preživnine, izplačanega na podlagi zakona, ki ureja jamstveni in preživninski sklad; 2. nagrade in povračila stroškov skrbniku v skladu z zakonom, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja. 26. Zakon o službi v Slovenski vojski (ZSSloV), Uradni list RS, št. 68/07, 58/08 – ZSPJS-I, 121/21 in 40/23: 76. člen (vsebina in upravičenci) [...] (3) Do celostne skrbi so v skladu s tem zakonom upravičeni tudi družinski člani pripadnikov stalne sestave oziroma drugih pripadnikov med opravljanjem vojaške službe, če je tako določeno s tem zakonom. Za družinske člane se štejejo zakonec, zunajzakonski partner in partner iz registrirane istospolne partnerske skupnosti v skladu s predpisi (v nadaljnjem besedilu: zakonec) ter otroci ali posvojenci oziroma pastorki (v nadaljnjem besedilu: otroci) do polnoletnosti, če s tem zakonom ni drugače določeno. Otroci, nad katerimi je podaljšana roditeljska pravica v skladu s predpisi, imajo po tem zakonu pravice, dokler traja podaljšana roditeljska pravica. [...] 27. Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1), Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 40/09, 9/11 – ZP-1G, 96/12 – ZPIZ-2, 109/12, 54/15, 11/18, 200/20 – ZOOMTVI, 141/22 in 83/24: 10. člen Posamezni izrazi iz tega zakona imajo naslednji pomen: [...] [4. točka] - ožji družinski člani so: zakonec oziroma oseba, s katero oseba, zoper katero se izvršuje kazenska sankcija, živi v življenjski skupnosti, ki je po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo, oseba, s katero je oseba, zoper katero se izvršuje kazenska sankcija, v partnerski zvezi po zakonu, ki ureja partnerske zveze, sorodnik v ravni črti, sorodnik v stranski črti do drugega kolena, posvojenec, posvojitelj, očim, mačeha, pastorek in pastorka; [...] 24. člen (1) Obsojencu, ki je na prostosti, se sme na njegovo prošnjo ali z njegovo privolitvijo na prošnjo ožjih družinskih članov, rejnika in skrbnika ali na predlog pristojnega centra odložiti izvršitev kazni zapora: 1. če ni zmožen nastopiti kazni zaradi bolnišničnega zdravljenja; 2. če v njegovi ožji družini kdo umre ali je huje bolan in je nujno potrebna obsojenčeva pomoč; 3. če mu je potrebna odložitev, da bi lahko opravil ali dokončal neodložljiva poljska ali sezonska dela ali dela, ki jih je povzročila naravna nesreča ali kakšna druga nesreča, pa v svoji družini nima za delo drugih sposobnih članov; 4. če mora opraviti določeno delo, ki ga je začel, in bi nastala občutnejša škoda, če ga ne bi opravil; 5. če mu je potrebna odložitev, da konča šolo ali opravi izpit, za katerega se je pripravljal; 6. če je odložitev potrebna, da obsojenec poskrbi za varstvo in vzgojo otrok ali v primerih, ko bi se lahko bistveno poslabšale bivanjske razmere njegove družine, o čemer da mnenje pristojni center, na območju katerega prebiva obsojenčeva družina; 7. če so skupaj z njim obsojeni njegov zakonec oziroma oseba, ki z obsojencem živi v življenjski skupnosti, ki je po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo, oseba, s katero je oseba, zoper katero se izvršuje kazenska sankcija, v partnerski zvezi po zakonu, ki ureja partnerske zveze, ali drugi člani skupnega gospodinjstva ali že prestajajo kazen in bi bilo ogroženo preživljanje starih, bolnih ali mladoletnih družinskih članov, če bi vsi obsojeni hkrati prestajali kazen zapora; 8. če ima obsojenka otroka, ki še ni star eno leto, ali če je obsojenka noseča in do poroda ni ostalo več kot pet mesecev, ali če ima otroka, ki še ni star dve leti, in zahtevajo posebni zdravstveni, socialni ali drugi razlogi, da sama skrbi zanj; 9. če mu je potrebna odložitev, da dokonča program zdravljenja odvisnosti, v katerega je vključen in bi njegova prekinitev ogrozila uspešno dokončanje programa, če to predlaga pristojni center. [...] 36. člen Podatki o obsojencu, ki se zbirajo med izvrševanjem kazni zapora in se uporabljajo pri izdelavi in dopolnjevanju osebnega načrta obsojenca, obsegajo: - podatke o osebnosti in vedenju obsojenca, - podatke o ukrepih, potrebnih za osebni načrt in pripravo na življenje po prestani kazni, - podatke o dovoljenju za prebivanje tujca, - podatke o zdravstvenem stanju in morebitni invalidnosti obsojenca, - podatke o socialnih razmerah obsojenca in njegove družine ter odnosih v družini, - podatke, ki opredeljujejo varnostno oceno obsojenca, - psihološka oziroma psihiatrična izvedeniška mnenja ter poročila in podatki centrov za socialno delo, če je to potrebno za obravnavo obsojenca, - podatke o doseženih rezultatih njegove obravnave med izvrševanjem kazni zapora, - podatke o ukrepih in dosežkih na področju priprave na odpust, - podatke, ki se nanašajo na družinski status (samski, poročen, vdovec, življenjska skupnost, ki je po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo, ali partnerska zveza po zakonu, ki ureja partnerske zveze), - podatke, ki se nanašajo na stanovanjske, bivalne in družinske razmere, - podatke o izobrazbi in pridobljenih znanjih, - podatke o dosedanjih zaposlitvah, - podatke o socialnem in ekonomskem stanju, o plači pred nastopom kazni zapora, drugih prejemkih, lastništvu nepremičnin in obveznostih preživljanja, - podatke o samomorilni ogroženosti, - fotografijo iz 29. člena tega zakona, - podatke o kazenskih postopkih, ki tečejo pri sodiščih zaradi utemeljenega suma storitve kaznivih dejanj pred nastopom kazni zapora in po njem, - podatke o odprtih kazenskih postopkih in pravdnih postopkih, v katerih je bilo odločeno o škodi glede kaznivega dejanja. 82. člen (1) Na prošnjo obsojenca, ali z njegovo privolitvijo na prošnjo njegovih ožjih družinskih članov, rejnika in skrbnika lahko direktor zavoda, kadar za to ne obstajajo varnostni zadržki, prekine prestajanje kazni zapora: 1. če obsojencu zavod zaradi njegove hude bolezni, poškodbe ali potrebnega zdravljenja, ki ni bolnišnično zdravljenje, ne more zagotoviti potrebne zdravstvene oskrbe ali nege; 2. če obsojenec brez tuje pomoči ni sposoben opravljati vsaj ene od osnovnih življenjskih potreb v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zavod pa mu te pomoči ne more zagotoviti; 3. če v njegovi ožji družini kdo umre ali je huje bolan in je nujno potrebna obsojenčeva pomoč; 4. če mu je potrebna prekinitev, da bi lahko opravil neodložljiva poljska ali sezonska dela ali dela, ki jih je povzročila naravna nesreča ali kakšna druga nesreča, pa v svoji družini nima za delo drugih sposobnih članov; 5. če je prekinitev potrebna, da obsojenec poskrbi za varstvo in vzgojo otrok ali v primerih, ko bi se lahko bistveno poslabšale bivanjske razmere njegove družine, o čemer da mnenje pristojni center, na območju katerega prebiva obsojenčeva družina; 6. če so skupaj z obsojencem obsojeni njegov zakonec oziroma oseba, ki z obsojencem živi v življenjski skupnosti, ki je po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo, ali v registrirani istospolni partnerski skupnosti po zakonu, ki ureja registracijo istospolne partnerske skupnosti, ali drugi člani skupnega gospodinjstva, ali že prestajajo kazen in bi bilo ogroženo preživljanje starih, bolnih ali mladoletnih družinskih članov, če bi vsi obsojeni hkrati prestajali kazen zapora; 7. če ima obsojenka otroka, ki še ni star eno leto, ali če je obsojenka noseča in do poroda ni ostalo več kot pet mesecev, ali če ima otroka, ki še ni star dve leti, in zahtevajo posebni zdravstveni, socialni ali drugi razlogi, da sama skrbi zanj. [...] 28. Zakon o javno-zasebnem partnerstvu (ZJZP), Uradni list RS, št. 127/06: 52. člen (strokovna komisija) [...] (2) Predsednik in člani komisije ne smejo biti s kandidatom, njegovim zastopnikom, članom uprave, nadzornega sveta, ustanoviteljem, družbenikom ali delničarjem s kontrolnim deležem ali pooblaščencem v poslovnem razmerju ali kako drugače interesno povezani, v sorodstvenem razmerju v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena, v zakonski zvezi ali svaštvu do vštetega drugega kolena, četudi je zakonska zveza že prenehala, ali živeti z njim v zunajzakonski skupnosti ali pa v registrirani istospolni partnerski skupnosti. Javni partner v komisijo ne sme imenovati osebe, ki je bila zaposlena pri kandidatu ali je kako drugače delala za kandidata, če od prenehanja zaposlitve ali drugačnega sodelovanja še ni pretekel rok treh let. Izpolnjevanje pogojev za imenovanje v komisijo potrdi vsak član s pisno izjavo. [...] 29. Zakon o finančni upravi (ZFU), Uradni list RS, št. 25/14, 39/22, 14/23, 47/24 – odl. US in 104/24 – ZDDV-1O: 49. člen (vsebina davčnega registra) (1) Davčni register vsebuje za fizične osebe naslednje podatke: 1. davčno številko, 2. podatek o zavezanosti za posamezno vrsto davka, 3. identifikacijske podatke: osebno ime, spol, datum in kraj ter država rojstva, datum smrti, enotno matično številko občana, 4. podatke o državljanstvu, 5. podatek o rezidentskem statusu zavezanca, in številko za davčne namene, dodeljeno v državi rezidentstva, pri zavezancu, ki ima status nerezidenta, 6. naslov stalnega in začasnega prebivališča, naslov za vročanje (občina, naselje, ulica, hišna številka, dodatek k hišni številki, oznaka stanovanja, poštna številka in datum prijave prebivališča) in časovna veljavnost naslova za vročanje, 7. številke plačilnih računov v Republiki Sloveniji in zunaj nje, 8. druge podatke o fizični osebi (zaposlena/nezaposlena, delodajalec, podatek o tem, ali je prijavljena na zavodu za zaposlovanje, upokojenec, kmet, študent, dijak), 9. podatke o družini (osebno ime in naslov stalnega ali začasnega prebivališča ter davčna številka zakonca oziroma osebe, s katero živi oseba v življenjski skupnosti, ki je po predpisih, ki urejajo zakonska in družinska razmerja, v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo oziroma osebe, s katero živi oseba v registrirani istospolni partnerski skupnosti, osebno ime in naslov stalnega in začasnega prebivališča vzdrževanih družinskih članov ter njihove davčne številke), 10. podatke o osebah, ki so pooblaščene za zastopanje fizične osebe (davčna številka, osebno ime, naslov prebivališča, vrsta zastopnika, meje pooblastil za zastopanje, datum podelitve pooblastila, datum prenehanja pooblastila, podatki o elektronskem potrdilu), 11. kontaktne podatke (telefonska številka, elektronski naslov in drugi kontaktni podatki), 12. podatke o kapitalskih naložbah doma in v tujini (firma, sedež, organizacijska oblika podjetja, višina in datum naložbe), 13. razlog za vpis (stalno prebivališče, začasno prebivališče, doseganje obdavčljivih dohodkov, obdavčljivo premično premoženje, obdavčljivo nepremično premoženje, opravljanje dejavnosti, drugo), 14. podatke o postopkih zaradi insolventnosti, 15. podatke o obveznem socialnem zavarovanju, 16. podatke o osebni elektronski identiteti in podatke o sredstvih elektronske identifikacije. [...] 30. Zakon o Slovenskem državnem holdingu (ZSDH-1), Uradni list RS, št. 25/14 in 140/22: 2. člen (pomen izrazov) Posamezni izrazi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo: [...] 8. Družinski člani so: osebe v krvnem sorodstvu v ravni vrsti do katerega koli kolena, v stranski vrsti do četrtega kolena in osebe v zakonski zvezi ali svaštvu do drugega kolena, ne glede na to, ali je zakonska zveza prenehala ali ne, ter skrbniki ali skrbnice, posvojitelji ali posvojiteljice (v nadaljnjem besedilu: posvojitelj) in posvojenci ali posvojenke (v nadaljnjem besedilu: posvojenec). V tem zakonu se zunajzakonska skupnost in registrirana istospolna partnerska skupnost obravnavata smiselno enako kakor zakonska zveza. [...] 31. Zakon o javnem naročanju na področju obrambe in varnosti (ZJNPOV), Uradni list RS, št. 90/12, 90/14 – ZDU-1I, 52/16 in 122/23: 75. člen (odločitev o oddaji naročila) [...] (7) Šteje se, da obstaja neposredna ali posredna povezava s ponudnikom iz prejšnjega odstavka, če je oseba iz prejšnjega odstavka v zakonski zvezi, zunajzakonski skupnosti, registrirani istospolni partnerski skupnosti, skupnem gospodinjstvu, krvnem sorodstvu v ravni vrsti, krvnem sorodstvu v stranski vrsti do vštetega tretjega kolena, sorodstvu po svaštvu do vštetega drugega kolena, posvojitelj, posvojenec, rejnik, rejenec, v zasebnem poslovnem ali delovnopravnem razmerju s ponudnikom, njegovim družbenikom z več kot 25 % lastniškim deležem, zakonitim zastopnikom ali prokuristom. [...] 32. Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 93/07, 37/08 – ZST-1, 45/08 – ZArbit, 28/09, 51/10, 26/11, 17/13 – odl. US, 45/14 – odl. US, 53/14, 58/14 – odl. US, 54/15, 76/15 – odl. US, 11/18, 53/19 – odl. US, 66/19 – ZDavP-2M, 23/20 – SPZ-B, 36/21, 81/22 – odl. US in 81/22 – odl. US: 4. člen (Dolžnost posredovanja podatkov) [prvi odstavek] Državni organi, nosilci javnih pooblastil, druge pravne osebe, samostojni podjetniki posamezniki (v nadaljnjem besedilu: podjetnik) ter zasebniki so za namene izvršbe dolžni na zahtevo sodišča ali izvršitelja brezplačno posredovati naslednje podatke, ki se nanašajo na dolžnika: 1. osebno ime, 2. naslov stalnega ali začasnega prebivališča, 3. datum rojstva, 4. EMŠO, 5. davčno številko, 6. podatke o višini plače, drugih osebnih prejemkov in njihovih izplačevalcih ter podatke o rubežih in administrativnih prepovedih na plačo in druge osebne prejemke, 7. številke denarnih računov pri organizacijah za plačilni promet, stanje in promet na teh računih ter podatke o rubežih na teh računih, 8. številke računov vrednostnih papirjev in drugih finančnih instrumentov ter stanje in promet na teh računih, 9. podatke o obstoju in stanju drugih dolžnikovih depozitov pri banki, borznoposredniški družbi ali drugi osebi, 10. podatke o delnicah in deležih v gospodarski družbi ali drugi udeležbi v pravni osebi, 11. podatke o nepremičninah, na katerih ali glede katerih ima dolžnik premoženjske pravice, 12. podatke iz evidence registriranih motornih in priklopnih vozil, 13. podatke iz registra plovil in letal, 14. podatke iz drugih evidenc premičnega premoženja, 15. podatke o pokojninskem in zdravstvenem zavarovanju, 16. podatke o življenjskih in premoženjskih zavarovanjih, 17. podatke davčne uprave iz dohodninskih napovedi za zadnja tri leta, 18. podatke o drugih premoženjskih pravicah dolžnika, 19. identifikacijske podatke iz 16.a člena tega zakona o pogodbenih strankah, prepis listine o razpolaganju, če je nima, pa podatke o vsebini pravnega posla, ki se nanašajo na: a) odplačna razpolaganja, s katerimi je dolžnik v zadnjem letu z dejanjem ali opustitvijo razpolagal s svojim premoženjem v korist tretjih oseb, b) odplačna razpolaganja, s katerimi je dolžnik v zadnjih treh letih z dejanjem ali opustitvijo razpolagal s svojim premoženjem v korist zakonca, zunajzakonskega partnerja ali partnerja iz registrirane istospolne partnerske skupnosti, sorodnika v ravni vrsti ali stranski vrsti do četrtega kolena ali sorodnika v svaštvu do četrtega kolena, c) neodplačna razpolaganja, razen običajnih priložnostnih daril, nagradnih daril in daril iz hvaležnosti, če so sorazmerna premoženjskim možnostim dolžnika, storjena v zadnjih treh letih. [...] 200.b člen (Povezane osebe) [...] [drugi odstavek] Za povezane fizične osebe se štejejo sorodniki v krvnem sorodstvu v ravni vrsti do kateregakoli kolena, v stranski vrsti do četrtega kolena, skrbnik in varovanec, posvojitelj in posvojenec, zakonca, osebi, ki živita v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, ki ima po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo, enake pravne posledice kot sklenitev zakonske zveze, osebi, ki živita v registrirani istospolni partnerski skupnosti, ter osebe v svaštvu do drugega kolena povezane osebe. [...] 33. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US, 22/19 – ZPosS, 81/19, 203/20 – ZIUPOPDVE, 119/21 – ZČmIS-A, 202/21 – odl. US, 15/22, 54/22 – ZUPŠ-1, 114/23 in 136/23 – ZIUZDS: 26. člen (izjeme od obveznosti objave) [...] (2) Družinski člani po tem zakonu so: - zakonec oziroma oseba, ki je zadnji dve leti pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi živela z delodajalcem v življenjski skupnosti, ki je po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo, oziroma partner v registrirani istospolni skupnosti (v nadaljnjem besedilu: zakonec ali zunajzakonski partner), - otroci, posvojenci in otroci zakonca ali zunajzakonskega partnerja, - starši – oče, mati, zakonec ali zunajzakonski partner starša, posvojitelj ter - bratje in sestre. 34. Zakon o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol), Uradni list RS, št. 22/25 – uradno prečiščeno besedilo: 142. člen (udeleženci pritožbenega postopka) [...] (2) Pritožnik je fizična ali pravna oseba, ki naj bi ji bile z dejanjem ali opustitvijo dejanja policista pri opravljanju policijskih nalog kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Če meni, da je oseba izgubila življenje zaradi posledic dejanja ali opustitve dejanja policista pri opravljanju policijskih nalog, ki pomenijo kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, lahko pritožbo vloži tudi njen vdovec, ali oseba, ki je z njo živela v zunajzakonski skupnosti ali registrirani istospolni partnerski skupnosti, oče, mati, posvojitelj, polnoletni brat, polnoletna sestra, polnoletni polbrat, polnoletna polsestra, polnoletni otrok, polnoletni posvojenec ali polnoletni pastorek (v nadaljnjem besedilu: svojci). Kdor koli od svojcev lahko namesto pritožnika nadaljuje pritožbeni postopek, če pritožnik med postopkom umre. Nadaljevanje pritožbenega postopka lahko zahteva v roku 30 dni od smrti pritožnika. Če več svojcev želi vložiti pritožbo ali namesto pritožnika nadaljevati pritožbeni postopek, ima prednost tisti, ki je prvi vložil pritožbo ali prvi zahteval nadaljevanje pritožbenega postopka. [...] 35. Zakon o javnem naročanju (ZJN-3), Uradni list RS, št. 91/15, 14/18, 121/21, 10/22, 74/22 – odl. US, 100/22 – ZNUZSZS, 28/23 in 88/23 – ZOPNN-F: 91. člen (preprečevanje nasprotja interesov) [...] (3) Šteje se, da obstaja neposredna ali posredna povezava s ponudnikom iz prejšnjega odstavka, če je oseba iz prejšnjega odstavka v zakonski zvezi, zunajzakonski skupnosti, registrirani istospolni partnerski skupnosti, skupnem gospodinjstvu, krvnem sorodstvu v ravni vrsti, krvnem sorodstvu v stranski vrsti do vštetega tretjega kolena, sorodstvu po svaštvu do vštetega drugega kolena, posvojitelj, posvojenec, rejnik, rejenec, v zasebnem poslovnem ali delovnopravnem razmerju s ponudnikom, njegovim družbenikom z več kot pet odstotnim lastniškim deležem, zakonitim zastopnikom ali prokuristom. [...] 36. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), Uradni list RS, št. 48/22 – uradno prečiščeno besedilo, 40/23 – ZČmIS-1, 78/23 – ZORR, 84/23 – ZDOsk-1, 125/23 – odl. US in 133/23: 7. člen (pomen izrazov) Pojmi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen: [...] 40. vdovska pokojnina: pokojninski prejemek, ki pripada preživeli zakonski partnerici ali partnerju (v nadaljnjem besedilu: partner) po umrlem zavarovancu ali uživalcu pokojnine, ob izpolnjevanju določenih pogojev pa tudi razvezanemu zakoncu, partnerju v zunajzakonski skupnosti ali partnerju v registrirani istospolni partnerski skupnosti, če izpolnjuje pogoje, ki jih določa ta zakon; [...] 37. Zakon o zavarovalništvu (ZZavar-1), Uradni list RS, št. 93/15, 9/19, 102/20, 48/23, 78/23 – ZZVZZ-T in 84/24 – odl. US: 18. člen (skupina povezanih oseb in ožji družinski član) [...] (3) Za ožje družinske člane posamezne osebe po tem zakonu se štejejo: 1. njen zakonec ali oseba, s katero živi v življenjski skupnosti, ki ima po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, enake pravne posledice kot zakonska zveza, partner registrirane istospolne partnerske skupnosti in partner v neregistrirani istospolni partnerski skupnosti; 2. otrok te osebe ali osebe iz prejšnje točke, ki nima polne poslovne sposobnosti; 3. druga oseba, ki jo je ta oseba dolžna preživljati. 38. Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1), Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13, 55/15, 15/17, 22/19 – ZPosS, 158/20 – ZIntPK-C, 18/21, 18/23 – ZDU-1O, 75/23 in 102/24: 308.a člen (razkritje nasprotja interesov za zastopanje) [...] (3) Za ožjega družinskega člana osebe iz prejšnjega odstavka se štejejo: - zakonec ali oseba, s katero živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, ki ima po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, enake pravne posledice kakor zakonska zveza, ali s katero živi v registrirani istospolni partnerski skupnosti, - otroci in posvojenci, ki nimajo polne poslovne sposobnosti, in - druge osebe, ki nimajo polne poslovne sposobnosti in so ji dodeljene v skrbništvo. [...] 39. Družinski zakonik (DZ), Uradni list RS, št. 15/17, 21/18 – ZNOrg, 22/19, 67/19 – ZMatR-C, 200/20 – ZOOMTVI, 94/22 – odl. US, 94/22 – odl. US, 5/23 in 34/24 – odl. US: 285. člen (vsebina zbirk osebnih podatkov na področju posvojitev) (1) Zbirka osebnih podatkov o kandidatih za posvojitelje vsebuje: - datum rojstva; - državljanstvo; - spol; - podatke o statusu (izobrazbi, zaposlitvi, samozaposlitvi, statusu dijaka/študenta, upokojitvi, statusu kmeta, statusu gospodinje); - podatke, ki se nanašajo na vrsto življenjske skupnosti (zakonska zveza, zunajzakonska skupnost, sklenjena partnerska zveza, nesklenjena partnerska zveza, samski stan, razveza, vdovstvo); - datum vpisa; - identifikacijsko številko, ki je kandidatu ali kandidatoma za posvojitelja dodeljena ob vnosu v informacijski sistem; - številko upravnega spisa. [...] (3) Zbirka osebnih podatkov o bioloških starših otroka, ki potrebuje posvojitev, vsebuje: - starost ob vnosu v informacijski sistem; - podatke o statusu (izobrazbi, zaposlitvi, samozaposlitvi, statusu dijaka/študenta, upokojitvi, statusu kmeta, statusu gospodinje); - podatke, ki se nanašajo na vrsto življenjske skupnosti (zakonska zveza, zunajzakonska skupnost, sklenjena partnerska zveza, nesklenjena partnerska zveza, samski stan, razveza, vdovstvo); - državljanstvo. [...] 287. člen (vsebina zbirk osebnih podatkov na področju preživnin) [...] (3) Zbirka osebnih podatkov o zavezancih za preživnine vsebuje: - osebno ime; - EMŠO; - naslov prebivališča; - državljanstvo; -razmerje do upravičenca do preživnine (mati, oče, zakonec, zunajzakonski partner, partner v sklenjeni partnerski zvezi, partner v nesklenjeni partnerski zvezi, otrok, drugo). [...] 288. člen (zbiranje osebnih podatkov) [...] (2) Centri za socialno delo za namen izvajanja javnih pooblastil po tem zakoniku brezplačno pridobivajo osebne podatke iz obstoječih zbirk osebnih podatkov naslednjih upravljavcev: - Ministrstva za notranje zadeve – podatke o posamezniku in družinskih članih (osebno ime, datum rojstva, EMŠO, državljanstvo, prebivališče, datum smrti), podatke o sklenjenih zakonskih zvezah in razvezah ter o sklenjenih partnerskih zvezah in razvezah partnerskih zvez iz centralnega registra prebivalstva in podatke o dovoljenju za prebivanje tujca; - izvajalcev vzgojne in izobraževalne dejavnosti – podatke o vključitvi v vzgojni ali izobraževalni zavod; - Ministrstva za zdravje, Inštituta za varovanje zdravja in drugih izvajalcev zdravstvene dejavnosti – podatke o zdravstvenem stanju ali invalidnosti ob pisni privolitvi posameznika; - Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Republike Slovenije – podatke o zavarovancih in uživalcih pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja; - Javnega jamstvenega in preživninskega sklada Republike Slovenije – podatke o izplačanem nadomestilu preživnine; - Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje – podatke o brezposelnih osebah, o datumu in razlogih prenehanja vodenja v evidenci brezposelnih oseb ter o razlogih za prenehanje izplačevanja materialnih pravic; - centrov za socialno delo – podatke iz zbirk podatkov po zakonu, ki ureja starševsko varstvo in družinske prejemke (osebno ime, EMŠO upravičenca in vrsta pravice), po predpisih, ki urejajo področje socialnega varstva (osebno ime, EMŠO upravičenca in vrsta pravice ali storitve), podatke o preživninah, ki jih je vpisal drug krajevno pristojen center za socialno delo (osebno ime, EMŠO upravičenca; osebno ime, EMŠO zakonitega zastopnika; osebno ime, EMŠO zavezanca; višina preživnine; datum, od katerega je preživnina določena), podatke o postavitvi pod skrbništvo in imenovanju skrbnika ali skrbnika za posebni primer po tem zakoniku (osebno ime, EMŠO varovanca; osebno ime, EMŠO skrbnika; datum pravnomočnosti odločbe o postavitvi pod skrbništvo; vrsta skrbništva) ter podatke iz zbirk podatkov po zakonu, ki ureja izvajanje rejniške dejavnosti (osebno ime, EMŠO otroka; osebno ime, EMŠO rejnika; datum namestitve v rejništvo; časovna omejenost rejništva); - delodajalcev – podatke o zaposlitvi; - upravljavca registra transakcijskih računov – podatke o transakcijskih računih: številki računa in nazivu izvajalca plačilnega prometa, ki vodi transakcijski račun. [...] 40. Zakon o osebnem imenu (ZOI-1), Uradni list RS, št. 20/06 in 43/19: 15. člen (sprememba priimka ob sklenitvi zakonske ali partnerske zveze) (1) Zakonec ali partner lahko ob sklenitvi zakonske ali partnerske zveze obdrži svoj priimek, izbere priimek zakonca ali partnerja, svojemu priimku doda priimek zakonca ali partnerja ali izbere priimek zakonca ali partnerja in temu priimku doda svoj priimek. (2) Če je izbrani priimek iz prejšnjega odstavka sestavljen iz več besed oziroma nedeljivih celot ali iz več besed oziroma nedeljivih celot in črk, lahko zakonec ali partner ob sklenitvi zakonske ali partnerske zveze da izjavo o izbiri osebnega imena za pravni promet iz 4. člena tega zakona. 16. člen (priimek po sklenitvi zakonske ali partnerske zveze s tujcem) Če državljan Republike Slovenije sklene zakonsko ali partnersko zvezo pred organi tuje države z državljanom te države, lahko izbrani priimek po sklenitvi zakonske ali partnerske zveze v Republiki Sloveniji uporablja v obliki in na način, kakor se uporablja v državi zakonca ali partnerja, v skladu z veljavnimi predpisi te države ter v skladu z razpoložljivim naborom črk in znakov za zapis osebnega imena v Republiki Sloveniji, ki je urejen v skladu s podzakonskim aktom, ki ureja vpis osebnega imena v matični register. 17. člen (sprememba priimka po vpisu razveze, razveljavitve ali neobstoja zakonske ali partnerske zveze) (1) Ob razveljavitvi ali razvezi zakonske ali partnerske zveze razvezana zakonca ali partnerja obdržita priimek, ki sta ga izbrala ob sklenitvi zakonske ali partnerske zveze. (2) Zakonec ali partner, ki je ob sklenitvi zakonske ali partnerske zveze spremenil priimek, lahko pri pristojnem organu v letu dni po pravnomočnosti sodne odločbe o razvezi ali razveljavitvi zakonske ali partnerske zveze oziroma v letu dni po podpisu notarskega zapisa ali druge enakovredne listine o sporazumni razvezi da izjavo, da želi imeti priimek, ki ga je imel pred sklenitvijo te zakonske ali partnerske zveze. Izjavo lahko da le, če v času trajanja zakonske ali partnerske zveze priimka ni spreminjal. (3) Po vpisu neobstoječe zakonske ali partnerske zveze posameznik pridobi priimek, ki ga je imel pred sklenitvijo zakonske ali partnerske zveze, če priimka v času trajanja zakonske ali partnerske zveze ni spreminjal. 21. člen (veljavnost in vpis spremembe osebnega imena) (1) Sprememba osebnega imena velja od dneva, ko je bila podana izjava o priznanju očetovstva, izjava o priimku po razvezi ali razveljavitvi zakonske ali partnerske zveze oziroma od dneva pravnomočnosti odločbe o posvojitvi, sprememba priimka zaradi sklenitve zakonske ali partnerske zveze pa velja od dneva sklenitve zakonske ali partnerske zveze. [...] 41. Zakon o matičnem registru (ZMatR), Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo in 67/19: 2. člen (Pojem matičnega registra) [prvi odstavek] Matični register je računalniško vodena baza podatkov, v katero se vpisujejo matična dejstva: rojstvo, zakonska ali partnerska zveza in smrt ter druga dejstva, določena z zakonom. Matični register je razvid osebnih stanj državljank in državljanov Republike Slovenije (v nadaljevanju: državljanov Republike Slovenije) in razvid rojstev, zakonskih ali partnerskih zvez in smrti tujih državljank in državljanov (v nadaljevanju: tujcev), ki so nastala na območju Republike Slovenije. [...] 4. člen (Podatki, ki se vpisujejo v matični register) [prvi odstavek] V matični register se za državljane Republike Slovenije vpisujejo: 1. podatki o rojstvu: priimek in ime, spol, dan, mesec, leto, ura in kraj rojstva, za tujino tudi država, državljanstvo, EMŠO; podatki o starših: priimek in ime, EMŠO, državljanstvo, prebivališče; 2. podatki o otroku: priimek in ime, spol, dan, mesec, leto in kraj rojstva, za tujino tudi država, državljanstvo, EMŠO, prebivališče; 3. izjava o izbiri osebnega imena za pravni promet; 4. priznanje, ugotovitev in izpodbijanje očetovstva ali materinstva; 5. posvojitev; 6. sprememba osebnega imena; 7. odvzem starševske skrbi in prenehanje tega ukrepa; 8. podelitev starševske skrbi sorodniku in prenehanje tega ukrepa; 9. skrbništvo in prenehanje tega ukrepa; 10. pridobitev in prenehanje državljanstva; 11. sprememba spola; 12. podatki o sklenitvi zakonske ali partnerske zveze: dan, mesec, leto in kraj sklenitve zakonske ali partnerske zveze, za tujino tudi država; podatki o zakoncu ali partnerju: priimek in ime, EMŠO, državljanstvo, prebivališče, priimek po sklenitvi zakonske ali partnerske zveze; 13. neveljavnost, prenehanje in neobstoj zakonske ali partnerske zveze; 14. podatki o smrti: dan, mesec, leto, ura in kraj smrti, za tujino tudi država; 15. pravna podlaga vpisa (vrsta listine, kdo jo je izdal in kje se hrani); 16. popravki napak in spremembe že vpisanih podatkov; 17. datumi, oznake, statusi in drugi tehnični podatki, potrebni za vodenje podatkovne baze; 18. prepoved posredovanja osebnih podatkov iz 29. člena tega zakona. [...] 10. člen (Pristojnost za vpis zakonske ali partnerske zveze) Sklenitev zakonske ali partnerske zveze vpiše matičar pristojnega organa na območju katerega je kraj, kjer je bila zakonska ali partnerska zveza sklenjena. Sodišče odločbo, s katero izreče zakonsko ali partnersko zvezo za neveljavno ali razveže zakonsko ali partnersko zvezo ali ugotovi neobstoj zakonske ali partnerske zveze, pošlje pristojnemu organu v 15 dneh od dneva njene pravnomočnosti. Notar notarski zapis o sporazumni razvezi zakonske ali partnerske zveze pošlje pristojnemu organu v osmih dneh po podpisu notarskega sporazuma. 16. člen (Podlage za vpis iz tujine) Rojstvo, zakonska ali partnerska zveza in smrt državljana Republike Slovenije v tujini, se vpiše v matični register v Republiki Sloveniji. Podlaga za vpis je izpisek iz matičnega registra oziroma matične knjige pristojnega tujega organa. Če v izpisku o sklenjeni zakonski ali partnerski zvezi pristojnega tujega organa ni vpisan podatek o priimku zakoncev ali partnerjev po sklenitvi zakonske ali partnerske zveze, se ta podatek vpiše na podlagi izjave zakoncev ali partnerjev. V primeru, da izpiska iz tujine ni mogoče pridobiti, se lahko vpiše rojstvo, sklenitev zakonske ali partnerske zveze ali smrt v matični register v Republiki Sloveniji na podlagi odločbe pristojnega organa, če obstajajo dokazi o nastalem matičnem dejstvu. [...] 17. člen (Pristojnost za vpis matičnih dejstev iz tujine) Rojstvo, sklenitev zakonske ali partnerske zveze in smrt po prvem odstavku prejšnjega člena v matični register vpiše: 1. rojstvo – matičar pristojnega organa na območju katerega je kraj, kjer so imeli otrokovi starši zadnje stalno prebivališče ali v katerem je imel eden od staršev zadnje stalno prebivališče. Če so starši imeli zadnje stalno prebivališče v različnih krajih v Republiki Sloveniji, sami določijo v katerem izmed teh krajev se otroka vpiše matični register; 2. sklenitev zakonske ali partnerske zveze – matičar pristojnega organa, na območju katerega je kraj, kjer sta imela zakonca ali partnerja zadnje stalno prebivališče. Če sta imela zadnje stalno prebivališče v različnih krajih v Republiki Sloveniji, določita zakonca ali partnerja sama v katerem izmed teh krajev se vpiše sklenitev zakonske ali partnerske zveze; 3. smrt – matičar pristojnega organa, na območju katerega je kraj, kjer je imel umrli zadnje stalno prebivališče. Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko rojstvo, sklenitev zakonske ali partnerske zveze ali smrt vpiše tudi matičar drugega pristojnega organa, ki je izpisek iz matičnega registra oziroma matične knjige pristojnega tujega organa pridobil ali mu je bil predložen. 22. člen (Obveščanje o vpisu tujca) O rojstvu, sklenitvi zakonske ali partnerske zveze ali smrti tujca mora matičar v treh dneh od vpisa, v skladu z določili sklenjene mednarodne pogodbe, posredovati izpisek iz matičnega registra ministrstvu, pristojnemu za zunanje zadeve oziroma pristojnemu tujemu diplomatskemu ali konzularnemu predstavništvu, zaradi posredovanja državi, katere državljan je vpisani. 28. člen (Osebe, upravičene do izdaje izpiskov in potrdil) [...] [četrti odstavek] Ožji družinski člani po tem zakonu so: zakonec ali partner, zunajzakonski partner ali partner iz nesklenjene partnerske zveze, otroci in starši umrlega. 31. člen (Povezovanje matičnega registra) [...] [drugi odstavek] Matični register se z uporabo EMŠO lahko povezuje z evidencami ali drugimi zbirkami osebnih podatkov sodišč, iz katerih se posredujejo podatki o izpodbijanju očetovstva ali materinstva, posvojitvi, odvzemu starševske skrbi in prenehanju tega ukrepa, podelitvi starševske skrbi sorodniku in prenehanju tega ukrepa, skrbništvu in prenehanju tega ukrepa, neveljavnosti, prenehanju in neobstoju zakonske ali partnerske zveze, ugotovitvi smrti in razglasitvi pogrešanca za mrtvega zaradi vpisa spremembe osebnega stanja v matični register na podlagi tega zakona. Iz matičnega registra se v evidenco sodišč posredujejo podatki za potrebe sestave smrtovnice, skladno z zakonom, ki ureja področje dedovanja. [tretji odstavek] Matični register se z uporabo EMŠO lahko povezuje z evidencami notarjev, iz katerih se posredujejo podatki o razvezi zakonske ali partnerske zveze zaradi vpisa spremembe osebnega stanja v matični register na podlagi tega zakona. [...] 42. Zakon o prijavi prebivališča (ZPPreb-1), Uradni list RS, št. 52/16, 36/21, 3/22 – ZDeb in 62/24 – ZUOPUE: 23. člen (zavrnitev prijave stalnega prebivališča) [...] (3) Če niso izpolnjeni pogoji za prijavo stalnega prebivališča iz prvega odstavka tega člena, na naslov pa se prijavlja ožji družinski član že prijavljenega posameznika, upravna enota uvede postopek preverjanja resničnosti prijave iz prejšnjega člena. Kot ožji družinski član štejejo polnoletni otrok, vnuk, zakonec ali partner partnerske zveze, zunajzakonski partner ali partner iz nesklenjene partnerske zveze, razvezani zakonec ali partner partnerske zveze, ki mu je s sodno odločbo prisojena preživnina, pa tudi njihovi starši in stari starši. [...] 43. Zakon o osebni asistenci (ZOA), Uradni list RS, št. 10/17, 31/18 in 172/21H: 11. člen (osebni asistent) [...] (3) Osebno asistenco uporabniku opravljata največ dva družinska člana uporabnika za polni delovni čas. Za družinskega člana uporabnika se šteje: - zakonec ali zunajzakonski partner, partner partnerske zveze ali nesklenjene partnerske zveze, - otrok ali otrok osebe iz prejšnje alineje, - starš ali starš osebe iz prve alineje tega odstavka, - brat ali sestra, - vnuk, vnukinja, - sorodnik po svaštvu do vštetega drugega kolena. [...] 44. Zakon o preprečevanju nasilja v družini (ZPND), Uradni list RS, št. 16/08, 68/16, 54/17 – ZSV-H in 196/21 – ZDOsk: 2. člen (opredelitev družinskih članov) [...] (3) Za družinskega člana po tem zakonu se šteje tudi novi zakonec ali zunajzakonski partner ali partner v sklenjeni ali nesklenjeni partnerski zvezi družinskega člana ali otrok katerega od družinskih članov iz prvega odstavka tega člena. 32. člen (zbiranje podatkov) [...] (2) Centri za socialno delo pri izvajanju nalog na podlagi tega zakona brezplačno pridobivajo podatke, ki jih potrebujejo za namene iz 30. člena tega zakona in za namene zbiranja podatkov po zakonu, ki ureja socialno varstvo, iz obstoječih zbirk podatkov naslednjih upravljavcev: - Ministrstva za notranje zadeve – podatke o posamezniku in družinskih članih (ime in priimek, spol, datum rojstva, podatke o državljanstvu, podatke o prebivališču), podatke o sklenjenih zakonskih zvezah, razvezah in sklenjenih partnerskih zvezah iz centralnega registra prebivalstva in podatke o gospodinjstvu iz drugih evidenc Ministrstva za notranje zadeve; - policije – podatke o izdanih odredbah za prepoved približevanja; - izvajalcev vzgojne in izobraževalne dejavnosti – podatke o vključitvi v vzgojno izobraževalni zavod ter podatke iz zbirke podatkov o otrocih in mladostnikih, ki potrebujejo pomoč in svetovanje; - Ministrstva za zdravje, Nacionalnega inštituta za javno zdravje in drugih izvajalcev zdravstvene dejavnosti – podatke o zdravstvenem stanju oziroma invalidnosti; - Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Republike Slovenije – podatke o zavarovancih in uživalcih pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja; - Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada Republike Slovenije – podatke o izplačanem nadomestilu preživnine; - Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje – podatke o brezposelnih osebah ter o datumu in razlogih prenehanja vodenja v evidenci brezposelnih oseb in razlogih prenehanja izplačevanja materialnih pravic; - javnih socialnovarstvenih zavodov in koncesionarjev s področja socialnega varstva – podatke o uživalcih pravic iz zakona, ki ureja starševsko varstvo in družinska razmerja ter iz zakona, ki ureja socialno varstvo, podatke o preživninah, o postavitvi pod skrbništvo in o imenovanju skrbnika, o namestitvi v rejništvo po zakonu, ki ureja izvajanje rejniške dejavnosti, o vključitvi v socialnovarstvene storitve oziroma programe in o obravnavah nasilja v družini; - delodajalcev – podatke o zaposlitvi. [...] 45. Zakon o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (ZSPDSLS-1), Uradni list RS, št. 11/18, 79/18 in 78/23 – ZORR: 50. člen (javna dražba) [...] (7) Za povezano osebo se štejejo: - fizična oseba, ki je s članom komisije ali cenilcem v krvnem sorodstvu v ravni vrsti do katerega koli kolena, v stranski vrsti pa do tretjega kolena, ali ki je s članom komisije ali cenilcem v zakonu, zunajzakonski skupnosti, sklenjeni ali nesklenjeni partnerski zvezi ali v svaštvu do drugega kolena, ne glede na to, ali je zakonska zveza oziroma partnerska zveza prenehala ali ne, - fizična oseba, ki je s članom komisije ali cenilcem v odnosu skrbništva ali posvojenca oziroma posvojitelja, - pravna oseba, v kapitalu katere ima član komisije ali cenilec delež večji od 50 odstotkov in - druge osebe, s katerimi je glede na znane okoliščine ali na kakršnem koli pravnem temelju povezan član komisije ali cenilec, tako da zaradi te povezave obstaja dvom o njegovi nepristranskosti pri opravljanju funkcije člana komisije ali cenilca. [...] 51. člen (javno zbiranje ponudb) [...] (7) Za povezano osebo se štejejo: - fizična oseba, ki je s članom komisije ali cenilcem v krvnem sorodstvu v ravni vrsti do katerega koli kolena, v stranski vrsti pa do tretjega kolena, ali ki je s članom komisije ali cenilcem v zakonu, zunajzakonski skupnosti, sklenjeni ali nesklenjeni partnerski zvezi ali v svaštvu do drugega kolena, ne glede na to, ali je zakonska zveza oziroma partnerska zveza prenehala ali ne, - fizična oseba, ki je s članom komisije ali cenilcem v odnosu skrbništva ali posvojenca oziroma posvojitelja, - pravna oseba, v kapitalu katere ima član komisije ali cenilec delež večji od 50 odstotkov in - druge osebe, s katerimi je glede na znane okoliščine ali na kakršnem koli pravnem temelju povezan član komisije ali cenilec, tako da zaradi te povezave obstaja dvom o njegovi nepristranskosti pri opravljanju funkcije člana komisije ali cenilca. [...] 46. Zakon o državnih blagovnih rezervah (ZBR-1), Uradni list RS, št. 23/24: 34. člen (javno zbiranje ponudb) [...] (5) Za povezano osebo se štejejo: - fizična oseba, ki je s članom komisije v krvnem sorodstvu v ravni vrsti, v stranski vrsti pa do tretjega kolena ali ki je s članom komisije v zakonu, zunajzakonski skupnosti, sklenjeni ali nesklenjeni partnerski zvezi ali v svaštvu do drugega kolena, ne glede na to, ali je zakonska zveza, zunajzakonska skupnost ali partnerska zveza prenehala ali ne, - fizična oseba, ki je s članom komisije v odnosu skrbništva ali posvojenca oziroma posvojitelja, - pravna oseba, v kapitalu katere ima član komisije ali fizična oseba iz prve in druge alineje tega odstavka kakršen koli lastniški delež, in - druge fizične in pravne osebe, s katerimi je glede na znane okoliščine ali na kakršnem koli pravnem temelju povezan član komisije, tako da zaradi te povezave obstaja dvom o njegovi nepristranskosti pri opravljanju funkcije člana komisije. 47. Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK), Uradni list RS, št. 69/11 – uradno prečiščeno besedilo, 158/20, 3/22 – ZDeb in 16/23 – ZZPri: 7.a člen (izločitev funkcionarja komisije ali uslužbenca komisije) (1) Funkcionar komisije ali uslužbenec komisije v postopkih po tem zakonu ne sme sodelovati pri obravnavi zadeve ali odločati o zadevi, v kateri je udeležen sam ali je z osebo, ki je v zadevi udeležena, ali njenim zakonitim zastopnikom, ali pravnim pooblaščencem v konkretni zadevi: 1. v sorodstvenem razmerju v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega tretjega kolena, 2. v zakonski zvezi ali v svaštvu do vštetega drugega kolena ali če z njo živi ali je živela v zunajzakonski skupnosti ali v partnerski zvezi oziroma nesklenjeni partnerski zvezi ali 3. v razmerju skrbnika, varovanca, rejnika ali otroka, ki je nameščen v rejništvo. [...] 48. Zakon o nekaterih koncesijskih pogodbah (ZNKP), Uradni list RS, št. 9/19, 121/21 – ZJN-3B in 50/23: 27. člen (preprečevanje korupcije in nasprotij interesov) [...] (4) Šteje se, da obstaja neposredna ali posredna povezava med ponudnikom in subjektom iz prejšnjega odstavka, če je oseba iz prejšnjega odstavka v zakonski zvezi, zunajzakonski skupnosti, partnerski zvezi, skupnem gospodinjstvu, krvnem sorodstvu v ravni vrsti, krvnem sorodstvu v stranski vrsti do vštetega tretjega kolena, sorodstvu po svaštvu do vštetega drugega kolena, posvojitelj, posvojenec, rejnik, rejenec, v zasebnem poslovnem ali delovnopravnem razmerju s ponudnikom, njegovim družbenikom z več kot petodstotnim lastniškim deležem, zakonitim zastopnikom ali prokuristom. [...] 49. Zakon o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (ZPVPJN), Uradni list RS, št. 43/11, 60/11 – ZTP-D, 63/13, 90/14 – ZDU-1I, 60/17 in 72/19: 44. člen (razlogi za izpodbojnost pogodbe) (1) Pogodba je izpodbojna: 1. če je sklenjena v vsebini, ki je posledica storjenega kaznivega dejanja naročnika ali izbranega ponudnika ali njegove odgovorne osebe; 2. če je sklenjena brez predhodno izvedenega postopka oddaje javnega naročila, pa bi ga naročnik po določbah zakona, ki ureja javno naročanje, moral izvesti; 3. če pogodba v nasprotju z zakonom, ki ureja javno naročanje, bistveno odstopa od osnutka pogodbe iz razpisne dokumentacije in je naročnik ali izbrani ponudnik ali njegova odgovorna oseba ali s katerim koli od njih povezana oseba s tem pridobila premoženjsko korist, pri čemer se za povezano osebo šteje oseba, ki je z naročnikom ali izbranim ponudnikom ali njegovo odgovorno osebo v poslovnem ali sorodstvenem razmerju v ravni ali stranski vrsti do vštetega četrtega kolena, zakonski zvezi, čeprav je ta že prenehala, ali zunajzakonski skupnosti ali partnerski zvezi ali svaštvu do vštetega tretjega kolena; 4. če je naročnik izvedel postopek s pogajanji brez predhodne objave in niso izpolnjeni pogoji za izvedbo tega postopka; 5. če je naročnik ob upoštevanju zakona, ki ureja javno naročanje, izvedel konkurenčni dialog ali konkurenčni postopek s pogajanji zaradi predhodno neuspešnega postopka oddaje javnega naročila ter v postopku ni objavil obvestila o naročilu, pa bi ga moral in niso izpolnjeni pogoji za izvedbo tega postopka; 6. če je naročnik spremenil pogodbo o izvedbi javnega naročila zakon, ki ureja javno naročanje, pa takšne spremembe ne dopušča; 7. če naročnik ni objavil obvestila o naročilu ali obvestila o spremembi pogodbe o izvedbi javnega naročila v času njene veljavnosti, pa bi ga v skladu z določbami zakona, ki ureja javno naročanje, moral objaviti na portalu javnih naročil oziroma v Uradnem listu Evropske unije; 8. če naročnik ne glede na zakon, ki ureja javno naročanje, ali ta zakon v postopku oddaje javnega naročila ne upošteva obdobja mirovanja, kot ga opredeljuje zakon, ki ureja javno naročanje (v nadaljnjem besedilu: obdobje mirovanja), pod pogojem, da je storil kršitev, ki vpliva na ponudnikove možnosti, da bi bil izbran kot najugodnejši; 9. če naročnik v nasprotju s prvim in drugim odstavkom 17. člena tega zakona in ne glede na četrti odstavek 20. člena tega zakona po vloženem zahtevku za revizijo z izbranim ponudnikom sklene pogodbo, pod pogojem, da je naročnik v postopku oddaje javnega naročila storil kršitev, ki vpliva na ponudnikove možnosti za dodelitev javnega naročila. [...] 66. člen (izločitev) (1) Predsednik, član ali uslužbenec Državne revizijske komisije ne more odločati ali sodelovati pri odločanju o zadevi, če je z vlagateljem ali ponudnikom, zakonitim zastopnikom ali pooblaščencem vlagatelja ali ponudnika ali z zakonitimi zastopniki, člani organov upravljanja ali nadzora vlagatelja ali ponudnika ali odgovornimi osebami naročnika v poslovnem ali sorodstvenem razmerju v ravni vrsti ali stranski vrsti do vštetega četrtega kolena, zakonski zvezi, čeprav je ta že prenehala, ali v zunajzakonski skupnosti ali registrirani istospolni partnerski skupnosti ali svaštvu do vštetega tretjega kolena ali če so izpolnjeni drugi izločitveni razlogi, ki jih določa zakon, ki ureja pravdni postopek. [...] 50. Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (ZPPDFT-2), Uradni list RS, št. 48/22, 145/22 in 17/25: 66. člen (politično izpostavljene osebe) [...] (5) Ožji družinski člani osebe iz drugega odstavka tega člena so: zakonec ali zunajzakonski partner, partner iz sklenjene ali nesklenjene partnerske zveze, starši ter otroci in njihovi zakonci ali zunajzakonski partnerji. [...] 149. člen (upravljanje evidenc) [...] (6) Za namen izvajanja 94. člena tega zakona lahko urad brezplačno pridobiva, uporablja in obdeluje podatke, vključno z osebnimi podatki, iz zbirk podatkov, ki jih v Republiki Sloveniji vodijo za to pooblaščeni organi in organizacije, in sicer iz zbirk podatkov naslednjih upravljavcev: 1. Ministrstva, pristojnega za notranje zadeve: - podatke iz centralnega registra prebivalstva (osebno ime, EMŠO, državljanstvo, davčna številka, stalno ali začasno prebivališče, država bivanja, naslov za vročanje, zakonski stan, oče, mati, zakonec, otrok, sprememba osebnega imena, odvzem in vrnitev poslovne sposobnosti, datum smrti, podatke o izdanem dovoljenju za prebivanje tujca, spol, kraj rojstva, država rojstva, stalni ali začasni naslov v tujini, partner partnerske zveze, število posameznikov, ki imajo prijavljeno stalno ali začasno prebivališče na istem naslovu, številka stanovanja), - podatke iz evidence izdanih osebnih izkaznic (osebno ime, EMŠO, številka osebne izkaznice, datum izdaje osebne izkaznice, izdajatelj osebne izkaznice), - podatke iz evidence izdanih potnih listin (osebno ime, EMŠO, številka potne listine, datum izdaje potne listine, izdajatelj potne listine), - podatke iz evidence o izdanih orožnih listinah (osebno ime, EMŠO, oznaka listine, datum izdaje listine, organ izdaje listine, status listine, tip dovoljenja, kategorija in količina orožja); [...] b) Seznam podzakonskih aktov in relevantnih odstavkov določb z označenimi deli, ki zajemajo obravnavane izraze in povezane besedne zveze27 1. Pravilnik o prepovedi približevanja določeni osebi, kraju ali območju, Uradni list RS, št. 49/14: 2. člen (opredelitev bližnjega razmerja kršitelja z oškodovancem) V skladu z 224. členom Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo) in 2. členom Zakona o preprečevanju nasilja v družini (Uradni list RS, št. 16/08) se šteje, da je kršitelj z oškodovancem v bližnjem razmerju, če je: 1. zakonec ali bivši zakonec; 2. partner v zunajzakonski skupnosti ali bivši partner v zunajzakonski skupnosti; 3. partner v registrirani istospolni partnerski skupnosti ali bivši partner v registrirani istospolni partnerski skupnosti; 4. krvni sorodnik v ravni vrsti (stari starš, starš, otrok, vnuk, pravnuk); 5.krvni sorodnik v stranski vrsti do vštetega tretjega kolena (brat, sestra, nečak oziroma nečakinja, stric, teta); 6. sorodnik po svaštvu do vštetega drugega kolena (tast, tašča, zet, snaha, očim, mačeha, pastorek); 7. posvojitelj ali posvojenec; 8. rejnik ali rejenec; 9. skrbnik ali varovanec; 10. oseba, s katero imata skupnega otroka; 11. oseba, s katero živita v skupnem gospodinjstvu. 2. Uredba o varovanju določenih oseb, prostorov, objektov in okolišev objektov, ki jih varuje policija, Uradni list RS, št. 63/13, 23/20, 144/20 in 102/22: 3. člen (pomen izrazov) Posamezni izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo naslednji pomen: [...] 12. »družinski člani«, ki jih policija varuje v skladu s to uredbo, so lahko zakonec ali izvenzakonski partner, partner v registrirani istospolni partnerski skupnosti, starši oziroma posvojitelji in otroci oziroma posvojenci varovane osebe. [...] 3. Pravilnik o splošni maturi, Uradni list RS, št. 29/08, 40/11 in 42/24: 11. člen (sestava in imenovanje šolske maturitetne komisije) [...] 27 Besedilo, ki zajema obravnavane izraze in povezane besedne zveze, je označeno z odebeljeno in podčrtano pisavo. Zaradi obsežnosti nekaterih določb so v določenih primerih navedene le relevantne točke odstavka oziroma določbe, zlasti v primeru definicij pojmov oziroma izrazov. [peti odstavek] V šolsko maturitetno komisijo ne sme biti imenovana oseba, ki je s katerimkoli kandidatom na tej šoli v krvnem sorodstvu v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vključno drugega kolena, v svaštvu do vključno drugega kolena, ali je njegov posvojitelj ali posvojenec ali če je s kandidatom v zakonski zvezi ali z njim živi v zunajzakonski skupnosti ali registrirani istospolni partnerski skupnosti. [...] 15. člen (imenovanje in sestava šolske izpitne komisije) [prvi odstavek] Šolsko izpitno komisijo imenuje šolska maturitetna komisija za obdobje spomladanskega in jesenskega izpitnega roka splošne mature najkasneje do 1. aprila. V šolsko izpitno komisijo ne sme biti imenovana oseba, ki je s kandidatom, ki opravljal izpit pred to komisijo, v krvnem sorodstvu v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vključno drugega kolena, v svaštvu do vključno drugega kolena, ali je njegov posvojitelj ali posvojenec ali če je s kandidatom v zakonski zvezi ali z njim živi v zunajzakonski skupnosti ali registrirani istospolni partnerski skupnosti. [...] 4. Pravilnik o delovodskih in poslovodskih izpitih, Uradni list RS, št. 68/09: 9. člen (izločitev članov izpitnega odbora) (1) Član izpitnega odbora v času opravljanja izpita ne sme biti: - delodajalec kandidatu, - sodelavec kandidatu, - v sorodstvenem razmerju s kandidatom v ravni vrsti do kateregakoli kolena in v stranski vrsti do vključno četrtega kolena, v zakonski zvezi, v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti moškega in ženske, ki nista sklenila zakonske zveze, v svaštvu do vštetega drugega kolena ali v registrirani istospolni partnerski skupnosti po zakonu, ki ureja registracijo istospolne partnerske skupnosti, tudi če so te zveze, razmerja oziroma skupnosti že prenehale. [...] 5. Pravilnik o izvrševanju zakona o matičnem registru, Uradni list RS, št. 40/05, 69/09, 77/16, 102/20 in 108/22: 2. člen (organizacija podatkovne baze) [prvi odstavek] Register sestavljajo posamezne evidence kot ločene celote: - evidenca rojstev, zakonskih zvez, partnerskih zvez in smrti državljanov Republike Slovenije in tujcev, nastalih v Republiki Sloveniji; - evidenca rojstev, zakonskih zvez, partnerskih zvez in smrti državljanov Republike Slovenije, nastalih v tujini; - evidenca državljanstva Republike Slovenije; - evidenca sprememb osebnega stanja državljanov Republike Slovenije iz 4. člena Zakona o matičnem registru (v nadaljnjem besedilu: zakon); - evidenca izdanih izpiskov in potrdil iz registra; - evidenca identifikatorjev za povezovanje z administrativnimi zbirkami podatkov; - tabele s podatki o teritorialnih enotah in mali šifranti za posamezne podatke kot osnova za urejeno vodenje podatkovne baze; - zaščitne tabele, ki omogočajo sledenje sprememb in rekonstrukcijo prejšnjih stanj podatkovne baze; - evidenca uporabnikov, vključenih v elektronsko poslovanje, evidenca njihovih pravic do pridobivanja osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov in internim katalogom storitev elektronskega poslovanja; - administrativne evidence podatkovne baze, ki upravljavcu omogočajo upravljanje z avtorizacijami, nadzor nad dogajanjem v podatkovni bazi ter poznejše spremljanje posegov, vpogledov in izpisov. [...] 19. člen (podlaga vpisa) [prvi odstavek] Zakonska oziroma partnerska zveza, sklenjena v Republiki Sloveniji, se v register vpiše na podlagi listine o sklenitvi zakonske oziroma partnerske zveze, ki jo podpišejo zakonca oziroma partnerja in matičar. Priči ter pooblaščena oseba listino o sklenitvi zakonske oziroma partnerske zveze podpišejo, če so ob sklenitvi prisotni. [...] [tretji odstavek] Listina o sklenitvi partnerske zveze se izda na obrazcu, ki je Priloga št. 5, na območjih, določenih s statuti občin, kjer živita madžarska in italijanska narodna skupnost pa na obrazcu, ki je Priloga št. 6 oziroma na obrazcu, ki je Priloga št. 7 tega pravilnika. [...] 20. člen (priimek po sklenitvi zakonske oziroma partnerske zveze) V register se vpiše tisti priimek, ki ga je vsak zakonec oziroma partner izbral za priimek po sklenitvi zakonske oziroma partnerske zveze, v skladu z zakonom, ki ureja osebno ime. 21. člen (listine za sklenitev zakonske oziroma partnerske zveze) Za dokazovanje osebnega statusa tujca in izpolnjevanje pogojev za sklenitev zakonske oziroma partnerske zveze, izpiski in druge listine ne smejo biti starejši od šest mesecev. Izjema velja za države, kjer se izpisek izda praviloma samo enkrat in dokazuje le posamezno matično dejstvo, ne pa osebnega statusa vpisanega. Če je za sklenitev zakonske oziroma partnerske zveze izdana odločba, na podlagi katere se dovoli sklenitev zakonske oziroma partnerske zveze (spregled zadržkov, sklenitev izven uradnih prostorov ali izven uradnega časa), mora biti to razvidno iz registra. Odločba je priloga listine o sklenitvi zakonske oziroma partnerske zveze. Izpisek iz matičnega registra o sklenjeni zakonski oziroma partnerski zvezi se izda brez zaznamka. 30. člen (sprememba osebnega imena) [...] [drugi odstavek] Sprememba priimka se lahko v register vpiše tudi na podlagi izjave nekdanjega zakonca oziroma partnerja, podane v letu dni po pravnomočnosti sodne odločbe o razvezi ali razveljavitvi zakonske oziroma partnerske zveze oziroma v letu dni po podpisu notarskega zapisa ali druge enakovredne listine o sporazumni razvezi tujega pristojnega organa. Vpiše se lahko samo priimek, ki ga je oseba imela pred sklenitvijo zakonske oziroma partnerske zveze ob pogoju, da priimka v času sklenjene zakonske oziroma partnerske zveze ni spreminjala. 33. člen (skrbništvo in prenehanje tega ukrepa) [...] [četrti odstavek] Če skrbništvo preneha po samem zakonu (s polnoletnostjo, posvojitvijo ali sklenitvijo zakonske oziroma partnerske zveze) se v registru izbriše. Izpisek iz matičnega registra o rojstvu se izda brez zaznamka. [...] 35. člen (pridobitev državljanstva) [...] [drugi odstavek] Oseba se v register vpiše s podatki o osebnem stanju ob pridobitvi državljanstva. Če je oseba v zakonski oziroma partnerski zvezi, se v register vpišejo tudi podatki o sklenjeni zakonski oziroma partnerski zvezi in zakoncu oziroma partnerju. [...] 38. člen (neveljavnost, prenehanje ali neobstoj zakonske oziroma partnerske zveze) Neveljavnost, prenehanje ali neobstoj zakonske oziroma partnerske zveze se v register vpiše na podlagi odločbe sodišča, notarskega zapisa, ustrezne listine pristojnega tujega organa ali vpisa smrti zakonca oziroma partnerja. V primeru prenehanja zakonske oziroma partnerske zveze se izpisek iz matičnega registra o rojstvu izda brez zaznamka, izpisek iz matičnega registra o sklenjeni zakonski oziroma partnerski zvezi pa se izda z zaznamkom o prenehanju zakonske oziroma partnerske zveze. 42. člen (pravna podlaga vpisov iz tujine) [...] [drugi odstavek] Kadar izpiska iz tujine ni mogoče pridobiti, se rojstvo, sklenitev zakonske oziroma partnerske zveze ali smrt lahko vpiše v register na podlagi odločbe pristojnega organa, če obstajajo dokazi o času in kraju nastanka matičnega dejstva. 53. člen (vrste izpiskov) [prvi odstavek] Iz registra se izdajajo naslednji izpiski: - izpisek iz matičnega registra o rojstvu, - izpisek iz matičnega registra o sklenjeni zakonski zvezi, - izpisek iz matičnega registra o sklenjeni partnerski zvezi, - izpisek iz matičnega registra o smrti, - izpisek iz matičnega registra. [...] [tretji odstavek] Izpisek iz matičnega registra o sklenjeni partnerski zvezi se izda na obrazcu,ki je Priloga št. 17 tega pravilnika, na območjih, določenih s statuti občin, kjer živita madžarska oziroma italijanska narodna skupnost, pa na obrazcu, ki je Priloga št. 18 oziroma na obrazcu, ki je Priloga št. 19 tega pravilnika. [...] [peti odstavek] Izpisek iz matičnega registra o smrti se izda na obrazcu, ki je Priloga št. 20 tega pravilnika. V primeru smrti posameznika, ki je v sklenjeni partnerski zvezi, pa na obrazcu, ki je Priloga št. 21 tega pravilnika. Na območjih, določenih s statuti občin, kjer živita madžarska oziroma italijanska narodna skupnost, se izpisek o smrti izda na obrazcu, ki je Priloga št. 22 oziroma na obrazcu, ki je Priloga št. 23 tega pravilnika. V primeru smrti posameznika, ki je v sklenjeni partnerski zvezi, pa na obrazcu, ki je Priloga št. 24 oziroma na obrazcu, ki je Priloga št. 25 tega pravilnika. 54. člen (vpis podatkov v izpiske) [prvi odstavek] Izpiski iz matičnega registra o rojstvu, o sklenjeni zakonski zvezi, sklenjeni partnerski zvezi in smrti vsebujejo podatke o zadnjem stanju, izpisek iz matičnega registra pa podatke o vseh spremembah osebnega stanja vpisanega. [...] Priloga 5: Listina o sklenitvi partnerske zveze Priloga 6: Listina o sklenitvi partnerske zveze (A partnerkapcsolat megkötéséről szóló okmány) Priloga 7: Listina o sklenitvi partnerske zveze (Certificato sulla costituzione dell’unione civile) Priloga 17: Izpisek iz matičnega registra o sklenjeni partnerski zvezi Priloga 18: Izpisek iz matičnega registra o sklenjeni partnerski zvezi (Kivonat a megkötött partnerkapcsolatról szóló anyakönyvi nyilvántartásból) Priloga 19: Izpisek iz matičnega registra o sklenjeni partnerski zvezi (Estratto dal registro dello stato civile sulla unione civile costituita) 6. Pravilnik o pogojih in načinu opravljanja mrliško pregledne službe, Uradni list RS, št. 99/22: 10. člen (obvezna obdukcija) [...] (3) Obdukcija se lahko opravi na predlog zakonca, zunajzakonskega partnerja, partnerja partnerske zveze in nesklenjene partnerske zveze, otrok in posvojencev, kadar teh oseb ni, pa pokojnikovih staršev, če se ne strinjajo z ugotovljenim vzrokom smrti. [...] 7. Uredba o načinu uveljavljanja in dodelitve pravic ožjim družinskim članom po smrti policista in v primeru njegove invalidnosti, Uradni list RS, št. 3/18: 1. člen (vsebina) Ta uredba določa način uveljavljanja in dodelitve naslednjih pravic ožjim družinskim članom policista, ki je izgubil življenje pri opravljanju operativnega ali drugega nevarnega dela, in policistu, ki mu je zaradi poškodbe, ki jo je utrpel pri opravljanju svojega dela, priznana invalidnost I. kategorije, ter njegovim ožjim družinskim članom, in sicer: - brezplačno psihološko pomoč in podporo ožjim družinskim članom policista, - štipendiranje otrok, ki se šolajo v osnovni ali srednji šoli, ter študentov, vendar ne dlje kot do leta, v katerem dopolnijo 27 let starosti, - prednost pri vpisu otrok v dijaški dom in prednost pri koriščenju subvencioniranega bivanja študentov, - kritje stroškov šolske malice in subvencionirane študentske prehrane, - prednost pri vpisu otrok v javni vrtec, zasebni vrtec s koncesijo ali zasebni vrtec, ki se financira iz občinskega proračuna, - povračilo stroškov javnega vrtca, zasebnega vrtca s koncesijo in zasebnega vrtca, ki se financira iz občinskega proračuna, -prednost pri zaposlitvi brezposelnega zakonca, zunajzakonskega partnerja, partnerja iz partnerske zveze in otroka v policiji, - brezplačno uporabo počitniških zmogljivosti ministrstva, pristojnega za notranje zadeve (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo). 2. člen (pomen izrazov) Izraza, uporabljena v tej uredbi, imata naslednji pomen: - »ožji družinski član policista, ki je pri opravljanju operativnega ali drugega nevarnega dela izgubil življenje, in ožji družinski član policista, ki mu je zaradi poškodbe, ki jo je utrpel pri opravljanju svojega dela, priznana invalidnost I. kategorije« (v nadaljnjem besedilu: ožji družinski član), so otrok, zakonec, zunajzakonski partner, partner iz partnerske zveze in starši, če ta uredba ne določa drugače,- »potrdilo« je dokument, s katerim se izkazuje, da je njegov imetnik ožji družinski član po tej uredbi. 3. člen (potrdilo) [...] (2) Vloga iz prejšnjega odstavka vsebuje: - osebno ime, EMŠO, stalno oziroma začasno prebivališče (ulica, hišna številka, kraj, poštna številka, občina in država), kraj in državo rojstva ter državljanstvo ožjega družinskega člana, - uradno listino, iz katere je razvidno družinsko oziroma zakonsko razmerje ali partnerska zveza, ali izjavo o zunajzakonski skupnosti ožjega družinskega člana z umrlim policistom oziroma policistom, ki mu je zaradi poškodbe, ki jo je utrpel pri opravljanju svojega dela, priznana invalidnost I. kategorije, - smrtovnico, kadar gre za umrlega policista, - vlagateljeve kontaktne podatke (telefonska številka in e-poštni naslov). [...] 17. člen (prednost pri zaposlitvi) (1) Med ožjimi družinskimi člani lahko zakonec, zunajzakonski partner, partner iz partnerske zveze ali otrok uveljavlja pravico prednosti pri zaposlitvi v policiji, če se v skladu s predpisi, ki urejajo trg dela, šteje za brezposelno osebo (v nadaljnjem besedilu: brezposeln ožji družinski član). [...] 8. Pravilnik o sofinanciranju socialnovarstvenih programov, Uradni list RS, št. 70/16, 34/19, 40/21 in 17/22: 9. člen (sprememba socialnovarstvenega programa) [...] (5) Strokovno komisijo iz prejšnjega odstavka sestavljajo predsednik in štirje člani, ki so zaposleni na ministrstvu, pristojnem za socialno varstvo. Predsednik in člani komisije morajo imeti najmanj višjo strokovno izobrazbo. Predsednik komisije mora imeti najmanj pet let delovnih izkušenj. Predsednik in člani komisije ne smejo biti z izvajalci socialnovarstvenih programov interesno povezani v smislu poslovne povezanosti ali v krvnem sorodstvu v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena ali v zakonski zvezi ali v svaštvu do vštetega drugega kolena, četudi je zakonska zveza prenehala ali v zunajzakonski skupnosti ali v registrirani istospolni partnerski skupnosti ali v partnerski zvezi ali v nesklenjeni partnerski zvezi. [...] 9. Pravilnik o merilih za trajanje, primerih in pogojih dopusta sodnikov, Uradni list RS, št. 27/03 in 63/17: 11. člen (izredni plačani dopust) Sodnik ima pravico do izrednega plačanega dopusta zaradi osebnih razlogov v posameznem koledarskem letu, in sicer: do 7 dni zaradi nege ožjega družinskega člana v primerih, ko nima pravice do nadomestila osebnega dohodka za odsotnost zaradi nege družinskega člana po predpisih o zdravstvenem zavarovanju, na podlagi zdravniškega potrdila ter zaradi aktivnega sodelovanja pri kulturnih, športnih in podobnih prireditvah, katerih se sodnik udeleži v zvezi z opravljanjem sodniške funkcije; do 5 dni zaradi hujše nesreče, ki zadene sodnika; do 3 dni zaradi sklenitve zakonske zveze ali partnerske zveze, smrti zakonca oziroma osebe, ki je zadnji dve leti živela z njim v življenjski skupnosti, ali smrti otroka, posvojenca ali pastorka, smrti staršev ali zaradi preselitve; do 1 dan zaradi vpoklica k vojaškim vajam, ki trajajo nad šest dni; do 1 dan zaradi drugih neodložljivih opravkov; vendar skupaj največ 7 dni. 10. Pravilnik o merilih za trajanje, primerih in pogojih dopusta državnih tožilcev, Uradni list RS, št. 4/12 in 71/17: 11. člen (izredni plačani dopust) Državni tožilec ima pravico do skupno največ sedem dni izrednega plačanega dopusta zaradi osebnih razlogov v posameznem koledarskem letu, in sicer: - do sedem dni zaradi nege ožjega družinskega člana v primerih, ko nima pravice do nadomestila plače za odsotnost zaradi nege družinskega člana po predpisih o zdravstvenem zavarovanju, na podlagi zdravniškega potrdila ter zaradi aktivnega sodelovanja pri kulturnih, športnih in podobnih prireditvah, katerih se državni tožilec udeleži v zvezi z opravljanjem državnotožilske funkcije; - do pet dni zaradi hujše nesreče, ki zadene državnega tožilca; - do treh dni zaradi sklenitve zakonske zveze ali partnerske zveze, smrti zakonca oziroma osebe, ki je zadnji dve leti živela z njim v življenjski skupnosti, ali smrti otroka, posvojenca ali pastorka, smrti staršev ali zaradi preselitve; - do enega dneva zaradi drugih neodložljivih opravkov. 11. Pravilnik o izvedbi javnega natečaja za izbiro umetniških del v javnih investicijskih projektih, Uradni list RS, št. 9/18: 3. člen [...] (5) Strokovno komisijo sestavljajo izključno fizične osebe, ki niso povezane z udeleženci natečaja. Član strokovne komisije se mora v primerih dejanskega ali navideznega nasprotja interesov in če je s članom strokovne komisije v sorodstvenem razmerju v ravni vrsti do vključno drugega kolena ali v zakonski ali zunajzakonski zvezi ali registrirani istospolni partnerski skupnosti, v skladu z Zakonom o partnerski zvezi izločiti iz strokovne komisije. 12. Pravilnik o diplomatski, konzularni in službeni izkaznici, Uradni list RS, št. 17/20: 2. člen Izrazi uporabljeni v tem pravilniku imajo naslednji pomen: - »družinski član« je zakonec in otrok do dopolnjenega 18. leta starosti oziroma otrok do dopolnjenega 26. leta starosti ob predložitvi dokazila o rednem šolanju v Republiki Sloveniji oziroma otrok, starejši od 18. let, za katerega je bila roditeljska pravica podaljšana (motnje v duševnem ali telesnem razvoju) na podlagi ustreznega dokazila, če zakonec oziroma otrok živi s primarnim upravičencem v skupnem gospodinjstvu v Republiki Sloveniji. Partner, ki živi s primarnim upravičencem v skupnem gospodinjstvu v Republiki Sloveniji v zunajzakonski, sklenjeni partnerski ali nesklenjeni partnerski zvezi, se šteje za družinskega člana samo v primeru, če takšno skupnost priznava tudi država pošiljateljica, - »izdelovalec« je podjetje ali organizacija, ki jo za izdelavo izkaznic in s tem povezanimi postopki pooblasti minister za zunanje zadeve, - »primarni upravičenec« je oseba, ki je upravičena do izdaje izkaznice v skladu s tem pravilnikom, razen družinskih članov, - »statusni potni list« je diplomatski, službeni ali posebni potni list in - »tuje predstavništvo« je diplomatsko predstavništvo, mednarodna organizacija, agencija ali organ Evropske unije s sedežem v Republiki Sloveniji in predstavništvo mednarodne organizacije v Republiki Sloveniji. 13. Uredba o koncesiji za rabo termalne vode iz vrtine V-11/13 za ogrevanje in potrebe kopališča Dolenjske Toplice, Uradni list RS, št. 19/18 in 44/22 – ZVO-2: 10. člen (postopek podelitve koncesije) [...] (8) Predsednik in člani strokovne komisije ne smejo biti s prijavitelji na javni razpis (v nadaljnjem besedilu: prijavitelj) ali zaposlenimi pri prijaviteljih v poslovnem ali sorodstvenem razmerju v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena, v zakonski ali partnerski zvezi, v svaštvu do vštetega drugega kolena, četudi je zakonska ali partnerska zveza že prenehala, ali živeti z njimi v zunajzakonski skupnosti ali nesklenjeni partnerski zvezi. V strokovno komisijo ne sme biti imenovana niti oseba, ki je bila zaposlena pri prijavitelju ali je kako drugače delala za prijavitelja, če od prenehanja zaposlitve ali drugačnega sodelovanja še niso minila tri leta. [...] 14. Uredba o koncesiji za rabo termalne vode iz vrtine TOP-1/05 za ogrevanje in potrebe kopališča v Kopačnici, Uradni list RS, št. 26/18 in 44/22 – ZVO-2: 10. člen (postopek podelitve koncesije) [...] (8) Predsednik in člani strokovne komisije ne smejo biti s prijavitelji na javni razpis (v nadaljnjem besedilu: prijavitelj) ali zaposlenimi pri prijaviteljih v poslovnem ali sorodstvenem razmerju v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena, v zakonski ali partnerski zvezi, v svaštvu do vštetega drugega kolena, četudi je zakonska ali partnerska zveza že prenehala, ali živeti z njimi v zunajzakonski skupnosti ali nesklenjeni partnerski zvezi. V strokovno komisijo ne sme biti imenovana niti oseba, ki je bila zaposlena pri prijavitelju ali je kako drugače delala za prijavitelja, če od prenehanja zaposlitve ali drugačnega sodelovanja še niso minila tri leta. [...] 15. Uredba o koncesiji za rabo termalne vode iz vrtine JAN-1/04 za ogrevanje in potrebe kopališča v Termah Gaja, Uradni list RS, št. 159/21 in 44/22 – ZVO-2: 10. člen (postopek podelitve koncesije) [...] (8) Člani strokovne komisije ne smejo biti s prijavitelji na javni razpis (v nadaljnjem besedilu: prijavitelj) ali zaposlenimi pri prijaviteljih v poslovnem ali sorodstvenem razmerju v ravni ali stranski vrsti do vštetega četrtega kolena, v zakonski ali partnerski zvezi, svaštvu do vštetega drugega kolena, četudi je zakonska ali partnerska zveza že prenehala, ali živeti z njimi v zunajzakonski skupnosti ali nesklenjeni partnerski zvezi. V strokovno komisijo prav tako ne sme biti imenovana oseba, ki je bila zaposlena pri prijavitelju ali je kako drugače delala za prijavitelja, če od prenehanja zaposlitve ali drugačnega sodelovanja še niso pretekla tri leta. [...] 16. Uredba o koncesijah za rabo vode za odvzem naplavin na delih reke Save, Save Dolinke, Soče, Tolminke in Bače, Uradni list RS, št. 163/21 in 44/22 – ZVO-2: 11. člen (postopek podelitve koncesije) [...] (8) Člani strokovne komisije ne smejo biti s prijaviteljem ali zaposlenim pri prijavitelju v poslovnem ali sorodstvenem razmerju v ravni vrsti ali stranski vrsti do vštetega četrtega kolena, v zakonski ali partnerski zvezi ali svaštvu do vštetega drugega kolena, četudi je zakonska ali partnerska zveza že prenehala, ali živeti z njim v zunajzakonski skupnosti ali nesklenjeni partnerski zvezi. V strokovno komisijo tudi ne sme biti imenovana oseba, ki je bila zaposlena pri prijavitelju ali je kako drugače delala za prijavitelja, če od prenehanja zaposlitve ali drugačnega sodelovanja še niso pretekla tri leta. [...] 17. Uredba o koncesiji za rabo termalne vode iz vrtine Mt-2/61 za ogrevanje in potrebe kopališča v Rimski Čardi, Uradni list RS, št. 77/23: 10. člen (postopek podelitve koncesije) [...] (8) Člani strokovne komisije ne smejo biti s prijavitelji na javni razpis (v nadaljnjem besedilu: prijavitelj) ali zaposlenimi pri prijaviteljih v poslovnem ali sorodstvenem razmerju v ravni ali stranski vrsti do vštetega četrtega kolena, v zakonski ali partnerski zvezi, svaštvu do vštetega drugega kolena, četudi je zakonska ali partnerska zveza že prenehala, ali živeti z njimi v zunajzakonski skupnosti ali nesklenjeni partnerski zvezi. V strokovno komisijo prav tako ne sme biti imenovana oseba, ki je bila zaposlena pri prijavitelju ali je kako drugače delala za prijavitelja, če od prenehanja zaposlitve ali drugačnega sodelovanja še niso pretekla tri leta. [...] 18. Uredba o koncesiji za rabo vode za proizvodnjo pijač iz izvira Polina, Uradni list RS, št. 129/20 in 44/22 – ZVO-2: 10. člen (postopek podelitve koncesije) [...] (8) Člani strokovne komisije ne smejo biti s prijavitelji na javni razpis (v nadaljnjem besedilu: prijavitelj) ali zaposlenimi pri prijaviteljih v poslovnem ali sorodstvenem razmerju v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena, v zakonski ali partnerski zvezi, v svaštvu do vštetega drugega kolena, četudi je zakonska ali partnerska zveza že prenehala, ali živeti z njimi v zunajzakonski skupnosti ali nesklenjeni partnerski zvezi. V strokovno komisijo ne sme biti imenovana niti oseba, ki je bila zaposlena pri prijavitelju ali je kako drugače delala za prijavitelja, če od prenehanja zaposlitve ali drugačnega sodelovanja še niso minila tri leta. [...] 19. Uredba o koncesiji za rabo termalne vode iz vrtine V-18/18 za ogrevanje in potrebe kopališča v Čateških Toplicah, Uradni list RS, št. 44/21 in 44/22 – ZVO-2: 10. člen (postopek podelitve koncesije) [...] (8) Člani strokovne komisije ne smejo biti s prijavitelji na javni razpis (v nadaljnjem besedilu: prijavitelj) ali zaposlenimi pri prijaviteljih v poslovnem ali sorodstvenem razmerju v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena, v zakonski ali partnerski zvezi, v svaštvu do vštetega drugega kolena, četudi je zakonska ali partnerska zveza že prenehala, ali živeti z njimi v zunajzakonski skupnosti ali nesklenjeni partnerski zvezi. V strokovno komisijo ne sme biti imenovana niti oseba, ki je bila zaposlena pri prijavitelju ali je kako drugače delala za prijavitelja, če od prenehanja zaposlitve ali drugačnega sodelovanja še niso pretekla tri leta. [...] 20. Uredba o koncesiji za rabo vode za proizvodnjo pijač iz vrtine CM-1, Uradni list RS, št. 90/21 in 44/22 – ZVO-2: 10. člen (postopek podelitve koncesije) [...] (8) Člani strokovne komisije ne smejo biti s prijavitelji na javni razpis (v nadaljnjem besedilu: prijavitelj) ali zaposlenimi pri prijaviteljih v poslovnem ali sorodstvenem razmerju v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena, v zakonski ali partnerski zvezi, v svaštvu do vštetega drugega kolena, četudi je zakonska ali partnerska zveza že prenehala, ali živeti z njimi v zunajzakonski skupnosti ali nesklenjeni partnerski zvezi. V strokovno komisijo ne sme biti imenovana niti oseba, ki je bila zaposlena pri prijavitelju ali je kako drugače delala za prijavitelja, če od prenehanja zaposlitve ali drugačnega sodelovanja še niso minila tri leta. [...] 21. Uredba o koncesiji za rabo vode za proizvodnjo pijač iz vrtin D-3/07 in DAN-4/13, Uradni list RS, št. 71/19 in 44/22 – ZVO-2: 10. člen (postopek podelitve koncesije) [...] (8) Predsednik in člani strokovne komisije ne smejo biti s prijavitelji na javni razpis (v nadaljnjem besedilu: prijavitelj) ali zaposlenimi pri prijaviteljih v poslovnem ali sorodstvenem razmerju v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena, v zakonski ali partnerski zvezi, v svaštvu do vštetega drugega kolena, četudi je zakonska ali partnerska zveza že prenehala, ali živeti z njimi v zunajzakonski skupnosti ali nesklenjeni partnerski zvezi. V strokovno komisijo ne sme biti imenovana niti oseba, ki je bila zaposlena pri prijavitelju ali je kako drugače delala za prijavitelja, če od prenehanja zaposlitve ali drugačnega sodelovanja še niso minila tri leta. [...] 22. Uredba o koncesiji za rabo vode za proizvodnjo pijač iz vrtine P-1/06, Uradni list RS, št. 7/20 in 44/22 – ZVO-2: 10. člen (postopek podelitve koncesije) (8) Člani strokovne komisije ne smejo biti s prijavitelji na javni razpis (v nadaljnjem besedilu: prijavitelj) ali zaposlenimi pri prijaviteljih v poslovnem ali sorodstvenem razmerju v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena, v zakonski ali partnerski zvezi, v svaštvu do vštetega drugega kolena, četudi je zakonska ali partnerska zveza že prenehala, ali živeti z njimi v zunajzakonski skupnosti ali nesklenjeni partnerski zvezi. V strokovno komisijo ne sme biti imenovana niti oseba, ki je bila zaposlena pri prijavitelju ali je kako drugače delala za prijavitelja, če od prenehanja zaposlitve ali drugačnega sodelovanja še niso minila tri leta. 23. Uredba o izvajanju podukrepa pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020, Uradni list RS, št. 55/15, 38/16, 84/16, 19/17, 66/18, 50/19, 4/20, 6/22 in 32/24: 5. člen (upravičenec) [...] (6) Ob oddaji vloge na javni razpis vzpostavitev še ne sme biti dokončana. Kot dokončana vzpostavitev kmetijskega gospodarstva se šteje, če je upravičenec: [prva točka ]- zemljiškoknjižni lastnik ali v primeru fizične osebe solastnik kmetijskega gospodarstva skupaj z zakonskim, zunajzakonskim partnerjem ali partnerjem sklenjene oziroma nesklenjene istospolne partnerske zveze v obdobju največ 24 mesecev pred oddajo vloge na javni razpis; [...] 6. člen (pogoji iz podukrepa) (1) Upravičenec mora izpolnjevati naslednje pogoje: 3. lastnik kmetijskega gospodarstva ne sme postati na podlagi pravnega posla med sorojenci ali zakonskimi ali zunajzakonskimi partnerji ali partnerji sklenjene oziroma nesklenjene istospolne partnerske zveze; [...] (3) V primeru medgeneracijskega prenosa iz 1. točke prvega odstavka tega člena velja: 1. prenosnik ali prenosnik in njegov zakonski, zunajzakonski partner ali partner sklenjene oziroma nesklenjene istospolne partnerske zveze, če gre za solastnino, preneseta kmetijsko gospodarstvo z vsemi pripadajočimi kmetijskimi in gozdnimi zemljišči, vključno s pripadajočimi objekti, ki so namenjeni opravljanju kmetijske dejavnosti, in so na območju Republike Slovenije ter v lasti prenosnika ali solasti prenosnika in njegovega zakonskega ali zunajzakonskega partnerja ali partnerja sklenjene oziroma nesklenjene istospolne partnerske zveze. Prenosnik mora prenesti tudi vse solastniške deleže nepremičnin, ki jih ima s komerkoli drugim. Zakonski partner prenosnika ali njegov zunajzakonski partner ali partner sklenjene oziroma nesklenjene istospolne partnerske zveze mora prenesti vse nepremičnine, ki jih ima v solasti s prenosnikom, nepremičnine, ki so izključno v njegovi lasti, pa niso obvezni predmet prenosa; [...] c) Seznam ministrstev, pristojnih za relevantne zakone in podzakonske akte 1. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Zakoni: - Zakon o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre), Uradni list RS, št. 61/10, 40/11, 14/13, 99/13, 90/15, 88/16, 31/18, 73/18, 196/21 – ZDOsk, 84/23 – ZDOsk-1, 28/25 – odl. US in 36/25; - Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (ZPDZC-1), Uradni list RS, št. 32/14, 47/15 – ZZSDT, 43/19, 121/21 – ZJN-3B in 78/23 – ZORR; - Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1), Uradni list RS, št. 26/14, 90/15, 75/17 – ZUPJS-G, 14/18, 81/19, 158/20, 92/21, 153/22 in 36/25; - Zakon o Javnem štipendijskem, razvojnem, invalidskem in preživninskem skladu Republike Slovenije (ZJSRS), Uradni list RS, št. 78/06 – uradno prečiščeno besedilo, 106/12, 39/16, 11/18 – ZIZ-L, 139/20 in 17/22; - Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US, 22/19 – ZPosS, 81/19, 203/20 – ZIUPOPDVE, 119/21 – ZČmIS-A, 202/21 – odl. US, 15/22, 54/22 – ZUPŠ-1, 114/23 in 136/23 – ZIUZDS; - Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), Uradni list RS, št. 48/22 – uradno prečiščeno besedilo, 40/23 – ZČmIS-1, 78/23 – ZORR, 84/23 – ZDOsk-1, 125/23 – odl. US in 133/23; - Družinski zakonik (DZ), Uradni list RS, št. 15/17, 21/18 – ZNOrg, 22/19, 67/19 – ZMatR-C, 200/20 – ZOOMTVI, 94/22 – odl. US, 94/22 – odl. US, 5/23 in 34/24 – odl. US; - Zakon o osebni asistenci (ZOA), Uradni list RS, št. 10/17, 31/18 in 172/21H; - Zakon o preprečevanju nasilja v družini (ZPND), Uradni list RS, št. 16/08, 68/16, 54/17 – ZSV-H in 196/21 – ZDOsk. Podzakonski akti: - Pravilnik o sofinanciranju socialnovarstvenih programov, Uradni list RS, št. 70/16, 34/19, 40/21 in 17/22. 2. Ministrstvo za finance Zakoni: - Zakon o davku na vodna plovila (ZDVP), Uradni list RS, št. 117/06 in 40/12 – ZUJF; - Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2), Uradni list RS, št. 117/06, 56/08, 76/08, 5/09, 96/09, 110/09 – ZDavP-2B, 43/10, 59/11, 24/12, 30/12, 94/12, 81/13, 50/14, 23/15, 82/15, 68/16, 69/17, 79/18, 66/19, 172/21, 105/22 – ZZNŠPP, 12/24 in 100/24; - Zakon o davku na promet nepremičnin (ZDPN-2), Uradni list RS, št. 117/06 in 25/16 – odl. US; - Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS), Uradni list RS, št. 62/10, 40/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 14/13, 56/13 – ZŠtip-1, 99/13, 14/15 – ZUUJFO, 57/15, 90/15, 38/16 – odl. US, 51/16 – odl. US, 88/16, 61/17 – ZUPŠ, 75/17, 77/18, 47/19, 189/20 – ZFRO, 54/22 – ZUPŠ-1, 76/23 – ZŠolPre-1B, 122/23 – ZŠtip-1C, 22/25 – ZZZRO-1 in 40/25 – ZINR; - Zakon o upravnih taksah (ZUT), Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16, 30/18 – ZKZaš in 189/20 – ZFRO; - Zakon o davku na dediščine in darila (ZDDD), Uradni list RS, št. 117/06 in 36/16 – odl. US; - Zakon o dohodnini (ZDoh-2), Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 9/12 – odl. US, 24/12, 30/12, 40/12 – ZUJF, 75/12, 94/12, 52/13 – odl. US, 96/13, 29/14 – odl. US, 50/14, 23/15, 55/15, 63/16, 69/17, 21/19, 28/19, 66/19, 39/22, 132/22 – odl. US, 158/22, 131/23 – ZORZFS, 104/24, 22/25 – ZZZRO-1 in 40/25 – ZINR; - Zakon o javno-zasebnem partnerstvu (ZJZP), Uradni list RS, št. 127/06; - Zakon o finančni upravi (ZFU), Uradni list RS, št. 25/14, 39/22, 14/23, 47/24 – odl. US in 104/24 – ZDDV-1O; - Zakon o Slovenskem državnem holdingu (ZSDH-1), Uradni list RS, št. 25/14 in 140/22; - Zakon o javnem naročanju na področju obrambe in varnosti (ZJNPOV), Uradni list RS, št. 90/12, 90/14 – ZDU-1I, 52/16 in 122/23; - Zakon o zavarovalništvu (ZZavar-1), Uradni list RS, št. 93/15, 9/19, 102/20, 48/23, 78/23 – ZZVZZ-T in 84/24 – odl. US; - Zakon o nekaterih koncesijskih pogodbah (ZNKP), Uradni list RS, št. 9/19, 121/21 – ZJN-3B in 50/23; - Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (ZPPDFT-2), Uradni list RS, št. 48/22, 145/22 in 17/25; - Zakon o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (ZPVPJN), Uradni list RS, št. 43/11, 60/11 – ZTP-D, 63/13, 90/14 – ZDU-1I, 60/17 in 72/19. 3. Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport Zakoni: - Zakon o podpornem okolju za podjetništvo (ZPOP-1), Uradni list RS, št. 102/07, 57/12, 82/13, 17/15, 27/17, 13/18 – ZSInv in 40/23 – ZZrID-A; - Zakon o prevzemih (ZPre-1), Uradni list RS, št. 79/06, 67/07 – ZTFI, 1/08, 68/08, 35/11 – ORZPre75, 105/11 – odl. US, 10/12, 38/12, 56/13, 63/13 – ZS-K, 25/14 in 75/15; - Zakon o poštnih storitvah (ZPSto-2), Uradni list RS, št. 51/09, 77/10, 40/14 – ZIN-B in 81/15; - Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1), Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13, 55/15, 15/17, 22/19 – ZPosS, 158/20 – ZIntPK-C, 18/21, 18/23 – ZDU-1O, 75/23 in 102/24; - Zakon o državnih blagovnih rezervah (ZBR-1), Uradni list RS, št. 23/24. Podzakonski akti: - 28 Pravilnik o delovodskih in poslovodskih izpitih, Uradni list RS, št. 68/09 . 4. Ministrstvo za javno upravo Zakoni: - Zakon o javnem naročanju (ZJN-3), Uradni list RS, št. 91/15, 14/18, 121/21, 10/22, 74/22 – odl. US, 100/22 – ZNUZSZS, 28/23 in 88/23 – ZOPNN-F; - Zakon o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (ZSPDSLS-1), Uradni list RS, št. 11/18, 79/18 in 78/23 – ZORR; - Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK), Uradni list RS, št. 69/11 – uradno prečiščeno besedilo, 158/20, 3/22 – ZDeb in 16/23 – ZZPri. 5. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Zakoni: - Zakon o dedovanju kmetijskih gospodarstev (ZDKG), Uradni list RS, št. 70/95, 54/99 – odl. US, 30/13 in 44/22 – ZKZ-G. Podzakonski akti: - Uredba o izvajanju podukrepa pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020, Uradni list RS, št. 55/15, 38/16, 84/16, 19/17, 66/18, 50/19, 4/20, 6/22 in 32/24.29 28 Nosilna organa sta Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje kmetijstvo ter Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, organ sprejema pa je Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport. 29 Nosilni organ je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, organ sprejetja pa je Vlada Republike Slovenije. 6. Ministrstvo za kulturo Zakoni: - Zakon o Slovenski tiskovni agenciji (ZSTAgen), Uradni list RS, št. 50/11 in 36/21; - Zakon o Radioteleviziji Slovenija (ZRTVS-1), Uradni list RS, št. 96/05, 109/05 – ZDavP-1B, 105/06 – odl. US, 26/09 – ZIPRS0809-B, 9/14 in 163/22. Podzakonski akti: - Pravilnik o izvedbi javnega natečaja za izbiro umetniških del v javnih investicijskih projektih, Uradni list RS, št. 9/18. 7. Ministrstvo za naravne vire in prostor Zakoni: - Zakon o katastru nepremičnin (ZKN), Uradni list RS, št. 54/21 in 85/24 – ZAID-A.30 Podzakonski akti: - Uredba o koncesiji za rabo termalne vode iz vrtine V-11/13 za ogrevanje in potrebe kopališča Dolenjske Toplice, Uradni list RS, št. 19/18 in 44/22 – ZVO-2;31 - Uredba o koncesiji za rabo termalne vode iz vrtine TOP-1/05 za ogrevanje in potrebe kopališča v Kopačnici, 32 Uradni list RS, št. 26/18 in 44/22 – ZVO-2; - Uredba o koncesiji za rabo termalne vode iz vrtine JAN-1/04 za ogrevanje in potrebe kopališča v Termah Gaja 33 , Uradni list RS, št. 159/21 in 44/22 – ZVO-2; - Uredba o koncesijah za rabo vode za odvzem naplavin na delih reke Save, Save Dolinke, Soče, Tolminke in Bače, Uradni list RS, št. 163/21 in 44/22 – ZVO-2;34 - Uredba o koncesiji za rabo termalne vode iz vrtine Mt-2/61 za ogrevanje in potrebe kopališča v Rimski Čardi, 35 Uradni list RS, št. 77/23; - Uredba o koncesiji za rabo vode za proizvodnjo pijač iz izvira Polina, Uradni list RS, št. 129/20 in 44/22 – ZVO-2;36 - Uredba o koncesiji za rabo termalne vode iz vrtine V-18/18 za ogrevanje in potrebe kopališča v Čateških Toplicah, Uradni list RS, št. 44/21 in 44/22 – ZVO-2;37 - Uredba o koncesiji za rabo vode za proizvodnjo pijač iz vrtine CM-1, Uradni list RS, št. 90/21 in 44/22 – 38 ZVO-2; - Uredba o koncesiji za rabo vode za proizvodnjo pijač iz vrtin D-3/07 in DAN-4/13, Uradni list RS, št. 71/19 in 44/22 – ZVO-2;39 30 Nosilna organa sta Ministrstvo za naravne vire in prostor ter Geodetska uprava Republike Slovenije (GURS). 31 Nosilni organ je Ministrstvo za naravne vire in prostor, organ sprejetja pa je Vlada Republike Slovenije. 32 Enako kot 31. opombi pod črto. 33 Enako kot 31. opombi pod črto. 34 Enako kot 31. opombi pod črto. 35 Enako kot 31. opombi pod črto. 36 Enako kot 31. opombi pod črto. 37 Enako kot 31. opombi pod črto. 38 Enako kot 31. opombi pod črto. 39 Enako kot 31. opombi pod črto. - Uredba o koncesiji za rabo vode za proizvodnjo pijač iz vrtine P-1/06, Uradni list RS, št. 7/20 in 44/22 – ZVO-2.40 8. Ministrstvo za notranje zadeve Zakoni: - Zakon o varstvu javnega reda in miru (ZJRM-1), Uradni list RS, št. 70/06, 139/20 in 113/24; - Zakon o lokalnih volitvah (ZLV), Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08, 83/12, 68/17, 93/20 – odl. US in 102/24; - Zakon o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol), Uradni list RS, št. 22/25 – uradno prečiščeno besedilo;41 - Zakon o osebnem imenu (ZOI-1), Uradni list RS, št. 20/06 in 43/19; - Zakon o matičnem registru (ZMatR), Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo in 67/19; - Zakon o prijavi prebivališča (ZPPreb-1), Uradni list RS, št. 52/16, 36/21, 3/22 – ZDeb in 62/24 – ZUOPUE; - Zakon o organiziranosti in delu v policiji (ZODPol), Uradni list RS, št. 15/13, 11/14, 86/15, 77/16, 77/17, 36/19, 66/19 – ZDZ, 200/20, 172/21, 105/22 – ZZNŠPP in 141/22.42 Podzakonski akti: - Pravilnik o prepovedi približevanja določeni osebi, kraju ali območju, Uradni list RS, št. 49/14; - Uredba o varovanju določenih oseb, prostorov, objektov in okolišev objektov, ki jih varuje policija, Uradni list RS, št. 63/13, 23/20, 144/20 in 102/22; - Pravilnik o izvrševanju zakona o matičnem registru, Uradni list RS, št. 40/05, 69/09, 77/16, 102/20 in 108/22; - Uredba o načinu uveljavljanja in dodelitve pravic ožjim družinskim članom po smrti policista in v primeru njegove invalidnosti, Uradni list RS, št. 3/18.43 9. Ministrstvo za obrambo Zakoni: - Zakon o službi v Slovenski vojski (ZSSloV), Uradni list RS, št. 68/07, 58/08 – ZSPJS-I, 121/21 in 40/23. 10. Ministrstvo za pravosodje Zakoni: - Kazenski zakonik (KZ-1), Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo, 54/15, 6/16 – popr., 38/16, 27/17, 23/20, 91/20, 95/21, 186/21, 105/22 – ZZNŠPP, 16/23 in 107/24 – odl. US; 40 Enako kot 31. opombi pod črto. 41 Nosilna organa sta Ministrstvo za notranje zadeve in Policija. 42 Nosilna organa sta Ministrstvo za notranje zadeve in Policija. 43 Nosilni organ je Ministrstvo za notranje zadeve, organ sprejetja pa je Vlada Republike Slovenije. - Zakon o prekrških (ZP-1), Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13, 74/14 – odl. US, 92/14 – odl. US, 32/16, 15/17 – odl. US, 73/19 – odl. US, 175/20 – ZIUOPDVE, 5/21 – odl. US in 38/24;44 - Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 93/07, 37/08 – ZST-1, 45/08 – ZArbit, 28/09, 51/10, 26/11, 17/13 – odl. US, 45/14 – odl. US, 53/14, 58/14 – odl. US, 54/15, 76/15 – odl. US, 11/18, 53/19 – odl. US, 66/19 – ZDavP-2M, 23/20 – SPZ-B, 36/21, 81/22 – odl. US in 81/22 – odl. US; - Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1), Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 40/09, 9/11 – ZP-1G, 96/12 – ZPIZ-2, 109/12, 54/15, 11/18, 200/20 – ZOOMTVI, 141/22 in 83/24. Podzakonski akti: - Pravilnik o merilih za trajanje, primerih in pogojih dopusta sodnikov, Uradni list RS, št. 27/03 in 63/17; - Pravilnik o merilih za trajanje, primerih in pogojih dopusta državnih tožilcev, Uradni list RS, št. 4/12 in 71/17. 11. Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje Podzakonski akti: - Pravilnik o splošni maturi, Uradni list RS, št. 29/08, 40/11 in 42/24. 12. Ministrstvo za zdravje Zakoni: - Zakon o pridobivanju in presaditvi delov človeškega telesa zaradi zdravljenja (ZPPDČT), Uradni list RS, št. 56/15 in 186/21 – KZ-1I; - Zakon o duševnem zdravju (ZDZdr), Uradni list RS, št. 77/08, 46/15 – odl. US, 44/19 – odl. US, 109/23 in 136/23 – ZIUZDS; - Pravilnik o pogojih in načinu opravljanja mrliško pregledne službe, Uradni list RS, št. 99/22. 13. Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve Podzakonski akti: - Pravilnik o diplomatski, konzularni in službeni izkaznici, Uradni list RS, št. 17/20. 44 Nosilna organa sta Ministrstvo za pravosodje in Senat za prekrške Republike Slovenije. Pričujoča pravna analiza je sofinancirana s strani Ministrstva za javno upravo v okviru javnega razpisa za razvoj in profesionalizacijo NVO in prostovoljstva 2024. Izražena stališča in mnenja avtorja ne predstavljajo uradnega stališča Ministrstva za javno upravo.