Sl- 13 (H44) Loto XXVIII
■0 MESTO, četrtek,
31. marca 1977
februarja 1975 je bil list odlikovan z redom -l^GE ZA NAROD S SRFBRNIMI ŽARKI
jh",l iNili vsai	kaj	so oni
Mii po L ' zase- Na koncu , Ve<le^^dose~ P; t* 2a Romovi so ed*na reš‘
^eka doslo °-ŠOlanje 0tIok
vrst^Lei LjijDJE POSEBNE
P°mcn* človek. * bočilo ^ske8a Usta se 1310 Benova ”oluoel0 mizo“ o blemu	ti •	romskcm prp-
Pttebn0 neLMvDolcnjskem še ^artia al 6' V zaPlsu „Kada ^šanio o5 LJ® avai grade? “
fc	na	VP1^-
uk£,tl	na	Sloven-
a "aiedUa "J .em’ kaJjed™ž-
JJOtka- tZ Jna stanovanja.
kih? “Jovana „civili-^losti tesa nP°SteVala We P°"
itira. nenavadnega ljud-
'oažST
4fcjcu se
Revnega
Antun Je Pred 76 leti
koniS02"3
Poseul Ji a m ustvarjal-
)Q7nJ P° Vsem svetu. Kdo n,ftom"' ženske na , Združenih Yorku, ženske, nur na tej naši nedeljo je Augu-v rodnem tudi Josip
vse je moč videti
ePPey.
revne-
Svečano za ribniški praznik
Ribničani so se z vrsto proslav oddolžili spominu na legendarno bitko pri Jelenovem žlebu
Franci Kolar, udeleženec znane bitke pri Makošah, govori zbranim na svečanosti vtem kraju. (Foto: M. Glavonjič)
Združeno delo še caplja zadaj
Tudi pri medobčinskem sodelovanju v dolenjski regiji bo potrebno sestaviti prednostno listo najbolj važnih zadev in tem posvetiti vse sile
Medobčinski svet Zveze komunistov v Novem mestu je prejšnji iden ocenjeval dosedanje medobčinsko sodelovanje v dolenjski regiji in pri tem izpostavil posebno tiste točke dogovarjanja, kjer še
naloge, katerih reševanje bi zahtevalo prednost.
Ribničani so letos slovesno praznovali svoj občinski praznik. Marljivi organizatorji so se zares potrudili, da kar najbolj slovesno proslavijo spomin na dogodke v Jelenovem žlebu, hkrati pa so vrsto proslav združili s praznovanjem 40-letnice ustanovitve KPS, prihoda tovariša Tita na čelo partije in njegove 85-letnice.
Tako so v ribniški Petkovi galeriji pripravili učenci osnovnih šol razstavo svojih likovnih izdelkov, sku-
DANES „HUDA NOC"
Mestno gledališče ljubljansko bo drevi gostovalo v Novem mestu z delom Velimira Lukiča „Huda noč“. Predstava bo abonmajska. Minuli petek pa je amatersko gledališče pri kulturnem društvu „Dušan Jereb“ ponovilo Cowardovo ..Komedijo ljubezni11, ki so jo novomeški igralci naštudirali pod režijskim vodstvom Rika Urha. Novo-meščani so do zdaj s to igro večkrat gostovali po okoliških krajih in so-
ni zaželenih uspehov.
Kakor je dejal Lojze Sterk, sekretar medobčinskega sveta ZK, je bilo v zadnjem času zaznati občutno več sodelovanja v raznih oblikah. Bilo je manj zaprtosti, manj poskusov, ki so včasih ustvarjali nezdrave odnose. Opozoril pa je tudi na napake; med drugim je rekel:
„Bilo je še nekaj slabosti, kot so navidezna pripravljenost za sodelovanje, akcije brez programov, odvračanje odgovornosti do skupnih delovnih organizacij ali organov, obujanje posameznih primerov iz zgodovine okrajev in podobnih stvari, pri katerih so želeli posamezniki dokazovati svoj prav in izpostaviti sebe kot zagovornika interesov delavske-
ga razreda pred izkoriščanjem, zapostavljanjem in drugimi nevarnostmi, ki se pojavljajo v skoro vseh oblikah dela in se ne zaključujejo v občini."
Razprava je pokazala, da je bil program skupnega dela tako v ZK, v sindikatih, v skupnosti dolenjskih občin in še kje zelo obširen. Ob vrsti uspešno izvršenih skupnih akcij pa je ostalo marsikaj nerešenega in nedorečenega. Deloma zaradi tega, ker medobčinsko sodelovanje in dogovarjanje poteka brez profesionalnih kadrov, na kar je opozoril Franc Vrviščar iz Metlike, deloma pa ni bilo uspehov tudi za to, ker se niso odločili za posamezne najbolj važne
(Nadaljevanje na 4. strani) sednjih občinah.
Kurirji z vrha Lisce
V soboto je šla na pot kurirčkova pošta
»tekma” belokranjskih vin
a2st8Ve belokranjskih vin v Semiču: najboljše vino ima Martin Plut iz Drašičev
:<4C‘!V.Se J«
sonca m eden slavila — 1. raz-vin v Se-
začela v petek v
m hu k*3 Mihelčiča.
los ti ra nfm sP°redu so ocen11 rezultatc pod*^ belokranj-;°rd, kj 5^* ^Plome. Med
^ bflo na-krif.pe11 *a raz' l°ike) rd A °*je ocenjeno 1 rde*c vino Martina
Cl VfiTCI
organiziranih 8°Je* Vzgojni 'ttca bo ob-
lzvajali dva-
‘"■^P°Cnos,
arši pa naj bi otroka po 150
do vt% stroJke' Novem mestu
zavodu, na
, organizirali,
skupnosti po-
Pluta iz Drašičev pri Metliki. Med belimi vini je prejel najvišje število točk (15,5) Ruda Suhorepec iz Otovca, med drugimi pa domačin Alojz Bezeg (14,67 točk). Zunaj konkurence je z za Belo krajino ne-topičnim vinom dobil 16,17 točke Otmar Šturm iz Metlike.
Povedati je tudi treba, da je degustacijska komisija morala izločiti polovico vseh prispelih vzorcev. Tak rezultat je pričakovala, saj je znano, da kletarstvo nasploh še precej zaostaja. Z vinskimi prireditvami in predavanji naj bi ga izboljšali, zato so bila sestavni del prve razstave belokranjskih vin predavanja inž. Dušana Terčelja, inž. Mileve Kač, inž. Maljeviča in inž. Julija Nemaniča.
Veseli del prireditve so zaupali gostinskemu podjetju Smuk, ki pa svoje naloge, po besedah organizatorjev, ni najbolje opravilo. Sestavni del prireditve sta bila tudi nastop se-miške folklorne skupine, ki sc je predstavila s „Semiško ohcctjo", in razstava belokranjske vezenine ter gobelinov, izdelkov Crnomaljkc Slavice Ritonje. V soboto sta na osrednji prireditvi, na „Večeru pesmi in folklore", nastopila Koroški akademski oktet in metliška folklorna skupina. V nedeljo je na terasi hotela Smuk nastopila pihalna
godba iz Metlike, zvečer pa so se z igro „Klobčič“ predstavili domači igralci. Med vso prireditvijo je bil odprt semiški muzej, v gasilskem domu pa je bila razstava vinogradniških strojev.
J. PAVLIN
Izhodišče za pot letošnje kurirčkove pošte s pozdravi tovarišu Titu za 85. rojstni dan je bilo pet slovenskih krajev, pomembnih za zgodovino naše partije. Dolenjska pošta je tokrat krenila z Lisce, kjer sta bili pred vojno dve seji politbiroja KPJ.
Mladim kurirjem je torbo na Lisci izročil komandant Kozjanskega odreda Marjan Jerin. Med drugim je obudil tudi spomine na težke naloge partizanskih kurirjev na Kozjanskem. Razen zveze s Hrvaško sta čez Lisco vodili še dve kurirski poti: ena k 4. operativni coni in druga čez Savo na Dolenjsko k vrhovnemu štabu slovenske partizanske vojske.
V kulturnem sporedu so se zvrstili pionirski odredi z vseh šol sevni-ške občine. Na Lisco so prišli tudi iz sosednjih občin: Brežic, Krškega, Trebnjega in Novega mesta. Tabor-
niški odred Treh smrek iz Sevnice je imel v taboru 40 svojih članov in 25 iz Bizeljskega. Sodelovali so mladi planinci, sevniški raketarji in pripadniki teritorialne enote.
A. Ž.
IZ ROK KOMANDANTA -Kurirsko torbo je na Usci izročil pionirjem komandant Kozjanskega odreda Marjan Jerin.
paj 143, v dvorani TVD Partizan Ribnica pa je znani popotnik Stane Tavčar prikazal diapozitive, ki upodabljajo lepote slovenske zemlje. Ljubitelji domače glasbe so lahko prisluhnili nastopu akademskega primorskega pevskega zbora v novem domu JLA.
V množico proslav je sodila tudi slovesnost na kraju znane bitke pri Makošah, ko so preživeli borci pripovedovali svoje zgodbe iz vojnih let učencem ribniških šoL Ob koncu so položili vence na grob padlim borcem.
Slavnostno je bilo tudi v Jelenovem žlebu, kjer so člani AMD Ribnica, učenci vojne gimnazije „Franc Rozman-Stane“ iz Ljubljane, pionirji in mladinci pripravili program, s katerim so se spomnili na dogodke pred 34 leti. Občinski praznik so slovesno praznovali tudi cicibani novega Vrtca Majde Šilc v Ribnici.
M. GLAVONJIČ
GORELO V JORDAN KALU
23. marca dopoldne je izbruhnil požar na stanovanjski hiši Neže Matoh v Jordan Kalu pri Mimi peči. Hišo imata v najemu 70-letna Ana Avbar in 74-letni Jože Savšak. Avbarjeva je ta dan dopoldne zakurila v štedilniku, v dimniku pa so se vnele saje in ostrešje se je vžgalo.
BOBNELO IN TRESLO
21. marca ob 18.48 so prebivalci Bele krajine čutili potres. Tudi naprave na.Golovcu so pokazale rahlo premikanje tal. Dan kasneje, 22. marca okrog 4.30, so blag potresni sunek začutili tudi v Semiču in v Metliki. Pravijo, da je bilo ob sunku slišati tudi bobnenje. Škode ni bilo, strahu pa nekaj.
ZIMA SE VRAČA
Dolenjsko, ki je že vsa ozelenela in je ponekod tudi že v cvetju, je v torek, 29. marca, zjutraj ‘ zajel močan veter z dežjem, nakar je v zgodnjih dopoldanskih urah začelo snežiti. S snegom je prišla ohladitev, ki je najbolj zaskrbela vinogradnike in druge kmetovalce.
Plin tudi na Dolenjsko
Skupnost dolenjskih občin o srednjeročnem načrtu
SEDEMINDVAJSET DIPLOM ZA KVAUTETO - Danilo Rus, predstavnik pokrovitelja KZČmomelj, izroča diplome najboljšim pridelovalcem belokranjskih vin. (Foto: Janez Pavlin)
V ponedeljek so se sestali v Metliki delegati skupnosti dolenjskih občin. Med drugim so obravnavali tudi dogovor občin dolenjske regije o skupnih vprašanjih razvoja do leta 1980.
Posebno pozornost so posvetili sedanjemu stanju, ki ni ravno zavidljivo. O precej velikih izgubah dolenjskega gospodarstva bo treba spregovoriti še enkrat, ko bodo nared dokončne analize SDK. Še bolj kot to zaskrbljuje padanje reproduktivne sposobnosti gospodarstva zlasti v dveh občinah - Novem mestu in Metliki.
Na seji so govorili o nujnosti, da napeljejo po plinovodu plin kot najcenejši energetski vir tudi na Dolenjsko. Vse več znakov je namreč, da to ne bo uresničeno niti v drugi fazi do leta 1980. Delegati so opozarjali
predvsem na bližino hrvatskih plinovodov, kar bi bilo zanimivo zlasti za Posavje, ki je prav tako siva lisa v slovenski plinifikaciji. Delegati so brez posebnih kritičnih pripomb sprejeli poročilo o dosedanjem delu skupnosti, potrdili načrt za delo vnaprej in se seznanili s problematiko skupnosti za zaposlovanje.
A.ŽELEZNI”
V drugi polovici tedna bodo naši kraji v polju visokega zračnega pritiska, zato bo deloma sončno vreme z občasno oblačnostjo. Zlasti v četrtek ponoči bo še nevarnost slane.
LKI- PROJEKTIVNI ATELJEJI-ARANŽERJI • SOLE hišaemonamaximarket
!®novno
^TRASET SPRAV za zaščito:
ahesiv, mat in lesk
LETRASETSTUDIO v kletnem prehodu ____
°	6	\®	\e	\c	v	kletnem prehodu I
   —   . '
'
bh
v,; .	'	:	.
+000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000
ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED
Cyrus Vanče v začetku tega tedna ni prišel v Kremelj prvič, je pa v dvorane mogočnega dvorca stopil prvič kot zunanji minister Združenih jdržav Amerike. Trenutek, v katerem je začel svoj prvi uradni obisk v Sovjetski zvezi, skorajda ne bi mogel biti bolj kočljiv, kajti odnosi med supersilama so po začetnem navdušenju ob nastopu obdobja popuščanja napetosti zadnje čase doživeli kar vidno ohladitev.
Vanče v Moskvi
Razlogi za to kajpak niso zgolj v zavzemanju ameriškega predsednika za človeške pravice (kot to vidijo v Washingtonu) oziroma sovjetsko negodovanje zaradi vmešavanja v njihove notranje zadeve (kot to ocenjujejo v Moskvi), marveč bistveni in vsebinski zastoj na področju omejevanja oboroževanja, trgovinskih in nasploh gospodarskih odnosov.
Prve razmeroma skope izjave, ki so prišle v začetku tega tedna iz Moskve, ne dovoljujejo trdnejših ocen o uspešnosti ali neuspešnosti Vanceovih pogovorov v Kremlju, vendar pa je precej jasno, da vsaj na začetku nobena stran ni bila pripravljena na kakršne koli kompromise.
Opazna je obojestranska želja, da bi mesebojne odnose spravili z mrtve točke, kar še posebej velja za nadaljevanje pogajanj o omejitvi strateške oborožitve. Tu se je pojavila zamisel, da bi morda kazalo že doseženo uokviriti v paket sporazumov pod oznako Salt II in to sprejeti, ne da bi čakali na razrešitev vseh spornih točk.
Tako bi si lahko segli v roke v prepričanju, da so vendarle opravili še en del posla na sicer dolgi poti k
cilju, ki se imenuje omejevanje strateške oborožitve.
To je seveda samo podmena, ena izmed možnosti, v sedanjem trenutku sovjet-sko-ameriške oborožitve.
Ostaja pa še pomembno področje gospodarskih stikov, kjer v zadnjem času prav tako niso zabeležili nobenih izjemnih pobud, za katero pa sta obe strani izpričali javen interes.
V ozadju vsega pa ostaja slej ko prej še strateško, sicer ne najbolj pomembno, a vendarle spotakljivo vprašanje tako imenovanih sovjetskih disidentov, za katere se Američani tako javno zavzemajo, da vzbuja to v Sovjetski zvezi v najvišjih uradnih krogih odkrito nezadovoljstvo.
Glede tega je mogoče reči samo, da gre pač za neko obliko ideološkega spopada, ki ga Američani bolj ali manj vešče izrabljajo za dodaten pritisk na svoje sovjetske sogovornike. A tako kot povsod velja tudi tukaj, da so pritiski smotrni in učinkoviti le do neke določene meje, onstran nje pa se lahko sprevržejo v bumerang.
NOVA VLADA
Medtem pa je novi indijski premier Morardzi Desaj uradno predstavil svojo novo vlado, v kateri je obrambni minister Ram. To imenovanje je med vsemi vzbudilo največ pozornosti, saj je tako stranka D žaria ta precej utrdila svoj položaj in vpliv v parlamentu, kjer bo vlada poslej lahko računala na okroglih 355 glasov med skupno 542 poslanci.
Pomembnejša izmed mnogih izjav, slišanih ta teden v New Delhiju, je vsekakor tista, s katero je novi indijski premier zagotovil, da bo njegova stranka uresničevala politiko „resnične neuvrščenosti“ in se zavzeto bojevala za pravičnejše družbenopolitične in ekonomske odnose v deželi.
JANEZ ČUČEK
Jm m
KANARSKI OTOKI — Na tukajšnjem letališču ,,Los Rodeos“ je v doslej najhujši letalski nesreči v zgodovini izgubilo življenje 587 potnikov in članov posadke dveh najv ečjih potniških letal na svetu — boeingov 747. Do tragedije je prišlo, ko sta na pristajalni stezi trčili letali nizozemske družbe KLM in ameriške Pan American. Kdo je kriv za nesrečo, še vedno ni povsem natančno ugotovljeno. Na sliki: ostanki razbitin enega izmed letal — za primerjavo je v motoiju (na sliki desno) človek. (Telefoto: UPI)
Zastarelo mnenje o /ljubih/ kravah
Pridelovanje vrtnin je primer, kako ne znamo ali nočemo izkoristiti možnosti
Živinoreja je najpomembnejša kmetijska dejavnost v Sloveniji, saj daje kmetovalcem tri četrtine vseh dohodkov. Ni pa nujno, da bi goveda moral rediti sleherni, tudi najmlajši lastnik kmečkega posestva. Če njegova zemlja ustreza za druge pridelke, npr. pridelovanje vrtnin, grozdja, sadja, bi mu brez reje živine morda dajala več dohodka in celo z manj truda.
Mnogi ljudje menijo, da se pridelovanje vrtnin ne splača, češ da zahteva veliko dela, pridelki pa so prepoceni. Delo pri povrtninah je sezonsko in traja le kak teden v vsem letu, pri živini pa se ponavlja iz dneva v jah in prazni-
ponavlia dan, tudi ob nedelja kih. Prav bi bilo, da bi si pride-
lovalci vrtnin natančno zapisovali tiste ure, ko so imeli opravka z njimi, in ne bi računali le cele dneve, ko so postorili še veliko drugega, npr. pri živini. Enako naj bi si zapisovali pri živini vsa dela v hlevu in pri pripravi krme. Kdor redi le eno ali dve govedi, porabi na glavo veliko več dela kot tisti, ki jih redi 10 ali 20. Če bi z delom primerjali dohodek od živine in vrtnin, bi bili presenečeni, kako
NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED
Zveza komunistov Slovenije daje v teh dneh velik poudarek boju zoper verbalizem, ki je, po besedah Franca Šetinca, sekretarja Izvršnega komiteja predsedstva CK ZKS, nevarna ija, saj doddua razjeda našo akcijo. Prav akcija pa je tista, ki mora biti v ospredju priprav na kongresu jugoslovanskih komunistov.
Verbalizem ima največkrat za posledico popolno umanjkanje vsakršnih praktičnih prizadevanj za spreminjanje tistih družbenih razmerij, ki nas še vedno silijo, da se obnašamo po starem, odločamo pa po novem.
Kabinetni ponaredki
Z drugimi besedami: nemalokrat imamo opraviti z razkorakom med „teorijo in prak-so“, ali še drugače: ljudje se v neposredni praksi stežka prebijajo med „tonami gradiv, najsi bo v delegatskih skupščinah, v krajevnih skupnostih, pretirana „pisarija“ pa je postala razvada tudi v marsikateri organizaciji združenega dela, oziroma jih v slednje silijo drugi.
Seveda zmanjka pod takšnimi pogoji časa za dejansko spreminjanje stvari povsod tam, kjer ljudje živijo in delajo. Prav na tej ,,pi-sunski njivici** pa se razraste verbalizem, leporečje in še marsikaj drugega.
Seveda nimamo nič zoper najrazličnejša gradiva, ki nekaj povedo, ki ponujajo rešitve, terjajo naše opredeljevanje. Nasprotujemo otepanju slame, verbalni puhlosti in vsemu, kar ni življenje, pač pa njegov kabinetni ponaredek.
NOVI PREDSEDNIK CK ZK CRNE GORE
Dosedanji predsednik CK ZK Črne gore Veselin Djuranovič je bil izvoljen za predsed-
nika ZIS, na njegovo mesto pa so izvolili Vo-jo Srzentiča, sekretarja v Izvršnem komiteju predsedstva CK ZKJ.
LISTINA ZA REVOLUCIONARJA
Komunisti in delavski razred Zagreba so svečano obeležili spomin na petdesetletnico prihoda Tita v mestni komite KPJ Zagreba. Predsedniku Titu so ob tej priložnosti izročili svečano listino v znak priznanja za njegovo revolucionarno delovanje. V priložnostnem nagovoru je predsednik Tito dejal, da mora tudi danes komuniste prevevati pogum ter duh komunizma, saj se je le tako mogoče uspešno spopadati z vsemi nasprotniki Jugoslavije in uresničevati naloge, ki so še pred nami.
Predsednik Tito je tudi predaval udeležencem kumrovske politične šole o razvoju in krepitvi KPJ.
ŠTAFETA MLADOSTI
27. marca je krenila na svojo dolgo pot po Jugoslaviji štafeta mladosti, ki bo na sklepni prireditvi v Beogradu tako kot vsako leto doslej izročila predsedniku Titu pozdrave vseh jugoslovanskih narodov in narodnosti ob njegovem 85. življenjskem jubileju. Štafeta je krenila na pot iz Niša, njen prvi nosilec pa je bil delavec Dragoslav Mitrovič.
Zvedeli smo, da bo sredi aprila prispela na svoji poti v slovensko glavno mesto.
PRIPRAVE NA VOLITVE
Predsedstvo SZDL Jugoslavije je na svoji nedavni seji razpravljalo o pripravah na volitve, ki bodo v Jugoslaviji že prihodnje leto. Poudarili so, da je čas priprav izjemna priložnost za kritično analizo funkcioniranja našega celotnega političnega sistema ter vloge družbenopolitičnih organizacij pri tem.
MILAN MEDEN
J
!
I
napačno je njihovo sedanje mnenje.
Kupca za vrtnine si je treba seveda zagotoviti vnaprej. To je lahko živilska industrija in trgovina. Poleg tega vrtnin ne smemo pridelovati le na enem ali dveh arih, temveč toliko, kolikor dela zmore družina, če je dovolj ustrezne zemlje. Če pri hiši ni kravice, je več časa za vrtnine. Ker je pridelovanje sezonsko, se jih lahko posadi več vrst, da razna dela in spravilo dospejo ob različnem času. Kdor je poskusilt jih ne bo opustil, četudi včasih iz navade potarna zaradi cene.
Tujci se nam čudijo, da ob velikem številu premalo zaposlenih kmečkih ljudi, ki iščejo dodatno zaposlitev, in velikem
TELEGRAMI
DUNAJ — Tu se je začelo 15. zasedanje komiteja OZN za odpravljanje vseh vrst diskriminacije: zasedanje bo trajalo tri tedne. Med osemnajstimi mednarodnimi strokovnjaki, ki kot dlani komiteja delajo v tem forumu prostovoljno, je tudi strokovnjak iz Jugoslavije.
ISLAMABAD — Predsednika pakistanske ljudske stranke in dosedanjega premiera Zulfikarja Alija Buta so ponovno izvolili za predsednika pakistanske vlade.
PARIZ - Predstavnik vlade Raymond Bane je sporočil odstop svoje vlade. Kmalu potem je predsednik republike Valery Giscard D’Estaing po televiziji naslovil na francoske državljane poslanico, v kateri je sporočil, da bo od Raymonda Barreja zahteval, da vodi novo vlado, ki bo izbrana za akcijo v naslednjih 12 mesecih oziroma do naslednjih parlamentarnih volitev.
BRAZZAVILLE - BivSega kongoSkeg a premiera Pascala Lisu-bo so obsodili na dosmrtno ječo, ker je sodeloval pri organizaciji atentata na predsednika Mariena Nguabija.
JOHANNESBURG - V črnskem predmestju Johannesburga Sowetu je priSlo do Študentskih demonstracij. Približno 5000 črnskih Študentov je demonstriralo proti politiki apartheida.
LUANDA - Kubanski predsednik Fidel Castro je v Luandi izjavil, daje Število kubanskih vojakov v Angoli odvisno od dogovora med havansko in Luandsko vlado in da se v to ne sme vmešavati nihče drug.
ŽENEVA - Tu se je začel drugi sestanek skupine strokovnjakov vlad držav članic Unctad: sestavili naj bi mednarodni kodeks določil za prenos tehnologije iz države v državo.
TOBRUK - Z mitingom v letalskem oporiSču Gamal Abdel Naser se je začeta proslava sedme obletnice, odkar so se britanske sile umaknile iz Libije.
številu zdomcev uvažamo veliko vrtnin. Lani so jugoslovanski pridelovalci čebulo posadili 4000 ton uvoženega čebulčka, * pa je bilo še veliko jeze, ker ga je bilo premalo. Zakaj ga ne bi ridelali sami? Koliko dohodka i bilo za tiste, ki iščejo dodatno delo, ker imajo malo zemlje? Ah si zanj ne bi mogli kupiti tistega mleka, ki jim ga daje lastna kravica?
Vsa Slovenija potrebuje na leto okoli 7000 ton čebule. Ko je zastopnik mariborske trgovine na sestanku kmetijskih organizacij ponudil, da plača 5 din za 1 kg, če sklenejo pogodbe za jesenski pridelek, pa se ni oglasil nobeden. Je ponujena cena prenizka? Na Ptujskem polju so pridelali že po 15.000 1^ čebule na hektar. Ovira torej ne more biti dohodek, temveč ni organizacije, ki bi lahko že letos pripravila tako pridelovanje. Krivda je tudi pri kmetih, ki so navajeni pridelovati čebulo le na enem ali dveh arih in jo prodajati po nekoliko višji ceni na tržnicah v bližnjih mestih.
Dohodek se sam ponuja, le spremeniti je treba zakoreninjeno mnenje, da kmetija ne more biti brez krave, četudi ene same, in se kruh kupuje, ker je na posestvu treba pridelati krmo
Zanj°'	JOŽE PETEK
Iz zadnjega PAVLIHE
tedenski
mosctiK
Medtem kose j Moskvi ameriški MM /* nister Vence, sovjetskimi sogovoi pravlja še posebej -omejitvi
zevanja, pa strokov^
ga področja na ob
ne drže prekrižanih
ko so, denimo v Zdnl državah Amerike zaMP cej žolčno razpravljati ki inačici za shranje^"
likih medcelinskih raM
drskimi glavami, namreč predlagajo,
PrtzemeljskeslMA
n h so te rakete, ^ med seboj povezah W podzemskih predoM lahko te rakete kar pod
mike prikrih pred u ^
mi očmi sovjetskih' skifi satelitov. Id 1	1
ni slaba, toda,z^ w da bi gradnja	bo
lometrov dolgih P. | skih predorov «00, okoli trideset mibrffi ,
no preveč.. • ff. pa nobeno orožje
go.. .
Ta ' A
vbelohišo.NikarK*
da je z jimmyjet» kaj narobe: gre P P. j(
njega predsednika j naj pride na kIePf gVt.. jan j e starih spiona
Da pa ne bodo J
samo z one str^. postrezimo šel nos tjo s stare ce ^ zu so neznanci * bivšega tovarnar ^ ki je pred Petin? 2 0 'JjO' kega levičarske^ j; stratorja. Poheg&jffl la, da so nekd^l
s kega demonstr 0)
ščevanje
petih letih.	,	0
Ta čas Pa in 300.000 delavcj* ^
bencev, zaposlen*. J
s-fflsSj
zrr&f*
kakšna stavka
Pol,
27-1
trak
Krk
tor
Pr«
v«
ir!
is
so 4 po
T
- Danes Imamo enkratno priliko, da *v°le kažemo kot dobitek 1
- Dane* pa so v časopisih ob)avl|ena sokrivi za izgube v gospodarstvu.
DOLENJSKI MSI*
iti* ’*i
ra
Gt. iS |1444) '
5 fcJEuUPICANSKE PASME - Težki konji
m	bitko	S	traktnrii	v	ncnrpHip	stnna	rpin
oeju w 4. Zagorca iz Minovice pri ser i(l ki bo n. J*1 .Plemenjaka, vrednega 150.000 0	"	®enil	na	Šentjemejskem	polju.
n ‘
m
BOGAT SPORED. V soboto je bila v Brežicah deseta jubilejna občinska pionirska konferenca. Vsak odred je pripravil za to slovesnost točko za nastop. Na sliki: folklorna skupina iz Pišec, ki jo vodi Srečko Zore. V šoli bratov Ribarjev so za ta dan pripravili več razstav. (Foto: J. Teppey)
„ŠOLA V NARAVI" - V dveh učilnicah in telovadnici stopiške osnovne šole so morali z močnimi jeklenimi traverzami podpreti strope, sicer bi se lahko zrušili, učenci pa so v dneh obnove imeli pouk kar na prostem pred šolo. Potrebno bo čim-prej zgraditi novo. (Foto: Janez Pavlin)
OD VIDA DO VIDA — Pionirjevci so na Drski zagrabili kar na dveh koncih: spredaj (na sliki) grade samopostrežnico, kupi zemlje pred novimi bloki pa pomenijo drugi blokovski kompleks. Na gradbišču delajo od jutra do noči. (Foto: R. Bač er)
P°D ^aktorjem utonil
se J?*kt0l:ska nesreča
Poldne r 23‘ marca P°'
^lei Dr	-StoŽi: ko
M«č s __ Krki j^.bianal njivo ob tor obračanju trak-
Ptevmii Uf k ^odo' se tom Mcopai v b°J 111 P°d seboj T°di i M>ftič je v ^leSitT m 8a niso mogli
y^y. v//y*ss/w'
i jm M i v y-t H§ * Vi ",
jj i Kfi \i
NOVOUr. fi® Havijjjo^dajalci še kai
m te i °,naprodaf?ie-,pu'iskov- Tokrat
, llftft50 .jih 320 mesece. Pro-&> d«, nad triPUj P° 750 do PaP° 1 i0n^ "?lece stare pra-MU° do 1.300 din.
«S2'ce;
v?iLs0*>olni sejem je
'li ts& riapr°d« kar^cPi0nUdba’ SaJ ie ; ffij? 22 starti	prašičev, od
t	je	meni	1	tn	mesece.
It Pa n? M Po 4n	živali,	puj-
i ^ din kilfw'n ’ stareJ^i prašiči *	,Kll°gram	žive	teže.
Iz ponedeljkove razprave na seji medobčinskega sveta ZK Posavje v Krškem lahko sklepamo, da v Posavju niso zadovoljni s sedanjim razvojnim tempom in da želijo hitreje kreniti naprej. Posavske občine so sicer soustanoviteljice Inštituta za regionalno ekonomiko in socialni razvoj v Ljubljani, vendar spoznavajo, da je ta preveč oddaljen.
Prav to spoznanje je rodilo zamisel o ustanovitvi razvojnega centra v regiji. Za nove, dodatne naloge bi lahko usposobili in razvili projektivni biro Region v Brežicah. Medobčinski odbor Gospodarske zbornice v Krškem je že pripravil osnutek družbenega dogovora za ustanovitev takega centra v Posavju. V njem predvideva, da bi moral združevati celo vrsto dejavnosti, od planiranja in projektiranja do inženiringa in svetovalske službe. Občinam bi lahko pomagal pri sestavljanju družbenih planov, gospodarskim organizacijam pri razvojnih programih, sanacijskih načrtih, preusmeritvah ipd., zlasti manjšim kolektivom, ki nimajo strokovnjakov in ki tega same ne obvladajo.
Tako zahtevno in razvejeno delo bo zmogla le kadrovsko močna institucija, zato je direktor Regiona Dejan Ausec poudaril, da zamisel lahko uresničijo le ob podpori celotne regije,
Razvojni center v regiji ima vrsto prednosti, saj bo z njo živel in dnevno spodbujal njen razvojni utrip, toda le tedaj, če bo zrastel iz resmčne-
fi interesa vseh občin in kolektivov, o naj bi bila stopnica više, saj bodo stiki s centrom lahko neposrednejši kot z oddaljenim IRELOM v Ljubljani. V razpravi ie bila izrečena tudi pripomba, da taka institucija ne bo smela biti zaprta vase, ampak bo morala sodelovati z drugimi tovrstnimi ustanovami.
Prva beseda je bila razločno povedana. Posavje potrebuje razvojni center doma, toda njegovo vlogo ie treba natančno opredeliti, z gradivom pa seznaniti občinske skupščine in delovne organizacije. Hkrati naj bi tudi Region dal svojo pobudo ter prikazal, pod kakšnimi pogoji je pripravljen to zamisel uresničiti.
JOŽICA TEPPEY
Mercator kot sozd
Osemnajst delovnih in temeljnih organizacij se je predvčerajšnjim na referendumih odločalo o združitvi v SOZD Mercator. Od dolenjskih, belokranjskih in posavskih trgovin, go-
stinskih obratov in tozdov bodo v tej sestavljeni organizaciji združenega dela: trebanjsko Gradišče, ribniška Jelka in metliška trgovina iz Mercatorjeve delovne organizacije ,,Rožnik“, novomeški Standard m kočevski Trgopromet iz Mercatoije-ve „Velepreskrbe“, krški „Sremič“ iz Mercatorjeve delovne organizacije „Hoteli - gostinstvo", tozd Kmetijstvo z uslugam? in Kooperacija iz krškega Agrokombinata, sevniški Kmetijski kombinat s tozdom Proizvodnja - trgovina in Obratom za kooperacijo ter krška Preskrba.
V torek, 19. aprila, bodo v združujočih se delovnih organizacijah in tozdih volili delegate v delavske svete tozdov, delovnih organizacij, sestavljene organizacije združenega dela in delovne skupnosti skupnih služb, s čimer bodo napravili še korak naprej v vsebinski in organizacijski preobrazbi družbenoekonomskih odnosov v okviru Mercatorjeve firme. Kajpak so predtem v kolektivih podrobneje obravnavali tudi samoupravni sporazum o tem združevanju, katerega osnutek je bil v javni razpravi pol leta. Vsa ta opravila so v bistvu zaključek enoletnega prizadevanja pri Mercatorju, da bi ustvarili take medsebojne in dohodkovne odnose, kakršne narekujejo načela nove ustave in zlasti lani 'sprejetega zakona o združenem delu.
Kmetijski nasveti
Usodne hibe kletarjenja /I./
Pokazalo letošnje ocenjevanje cvička
lia? napake'° Pric*e*uje.j0 dolenjski vinogradniki, kakšne bolez-1(1 °b vSau največkrat pestijo, kaj opažajo vinski strokov-iJoskusjjo	pokušnjah,	ko za tradicionalni teden cvič-
letnik na stot'ne vzorcev, kaj so predvsem ugotavljali za a vinogradnike zelo zanimivih C*1 po nrPH a.keSeda v naslednjih nadaljevanjih, pripravite ’ k* Ra ' avanJu ‘H*- Darka Marjetiča iz Agrokombinata L,U' Kot rf na Prav^ar minulem tednu cvička v Novem ki jg rel;nja leta je tudi letos sodeloval v ocenjevalni tl> ker s najboljša vina - mnoga morala pa tudi žal ti n« Vedno vclja, da mnogi Dolenjci vino sicer znajo
^ C kga, k . k*1*1, je uvodoma poudaril tov. Marjetič, že dj’ ,er Vinogradniki ne spoštujejo osnovnega „zakona“, Ptit	v	začetek in konec uspešnega kletar-
Prinomorp nnrlnliA Kvnntmn unnrahn f.vpnla
terih se lahko vino naleze slabega okusa
rJr°ž*io v*na ~ njihova skupna značilnost je ta, da jih 'e S?4* dS® !?>• mikroorganizmi - je
»5 .i post* «i J'm* “u»>wigaiiiL»u — jc ocenjevalna komisija O^otn 3V na P170 mesto o^tni cik. Ta sc v vinu pojavi
5° sPrenSnSaai!n ^memi t0p!°‘L ki ga P°-
n.. c s® ne da ozdraviti, zato je treba vso skrb
ai°» s
alkohol v ocetno kislino. Cik prepoznamo iw *i. n. nici. ki se tvori na površini vina in se vedno bolj
S»ffi5e,ani“
te tako razširjene vinske bolezni.
tet ® niejj, . Jena trgatev, ki vključuje odbiro gnilega grozdja, Pra i,klobuka“> k* naredi ..........................
negovani sodi ]
Pa ic žc nastopila, jo ob začetku še lahko usta-
v kadi ob fermentaciji so jainsstvo, da se bolezen ne
locni' F J*- ze nastopila, jo oo začel 01 ^veplanjein. (Dalje prihodnjič.
Inž. M. L.
I
\
0
5
i
5
I
S
(Manan Bregar)
r-
- Ves tovor gre ie po cesti grem pa jaz po železni
■
Komisija za razpis delovnega mesta direktorja BRIVSKO-FRIZERSKEGA PODJETJA CRNOMELJj
■
RAZPISUJE DELOVNO MESTO DIREKTORJA
BRIVSKO-FRIZERSKEGA PODJETJA ČRNOMELJ po 44. členu našega statuta
Pogoji: Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje:
1. visoko kvalificirani delavec brivske ali frizerske stroke,
2. najmanj 5 let prakse v svoji stroki.
Kandidati morajo predložiti dokazila o strokovni kvalifikaciji s kratkim življenjepisom in opisom dosedanjih delovnih mest
Razpis bo zaključen 15 dni po objavi.
Stanovanja nimamo.
■
5
VHODNA VRATA NOTRANJA VRATA GARAŽNA VRATA
NUDIMO VAM KOMPLETEN PROGRAM VRAT EVROPSKE KVALITETE
- zahtevajte prospekte
- prepričajte se v poslovalnicah s stavbnim pohištvom
lip bled
31. marca 197?
A
Sl lesna industrija
■	64260 bled, ljubljanska c.32
telefon:064-77384, trgovina 77944 telegram:lip bled telex:34525 yu lipex
DOLENJSKI LIST
Minuli četrtek je občinski izvršni svet v Sevnici preverjal akcijski program sprejemanja samoupravnih sporazumov o temeljih načrtov samoupravnih skupnosti in splošno porabi v občini.
Ob tem velja poudariti, da so se v sevniški občini z vso resnostjo držali predhodnega ,,voznega reda" razprav in aktivnosti pred podaljšanjem . sedanjega roka do konca julija. Žal po vsej verjetnosti ne bo manjkalo težav. Zamuda, ki se vleče kot jara kača, nastaja zaradi tega, ker norma-
Združeno
delo...
(Nadaljevanje s 1. strani)
Ena izmed slabosti dosedanjega dela je bila v tem, da je bilo premalo stikov in dela z delegati in delegacijami in za bolj ustvaijalno delo le-teh na republiški ravni. Poskrbeti pa bo potrebno tudi za boljše lastno izobraževanje, o čemer je govoril Slavko Kržan iz Trebnjega.
..Medobčinsko sodelovanje ni to, če se sporazumejo štirje predsedniki občin ali Socialistične zveze, potrebno je širše sodelovanje, ki izhaja iz iniciative delovnih ljudi," je rekel inž. Niko Rihar, predsednik medobčinskega sveta SZDL. Menil je, da je dosedanjim kratkim stikom na medobčinski ravni botrovala zlasti slaba ali nepopolna informiranost.
V sklopu vrste dobronamernih, vendar kritičnih pripomb kaže posebej omeniti besede Ludvika Goloba, člana IK predsedstva CK ZKS, ki je dejal, da množici dogovorov na medobčinski ravni združeno delo ne sledi in da je to ena največjih dosedanjih slabosti. ..Medobčinsko sodelovanje ne bi smelo postavljati vprašaj, kdo bo posamezne akcije izpeljal: ah občine ali SZDL ali sindikat itd. Odgovor je: vsi! Pač pa je potrebno določiti, kdo bitko za posamezne akcije vodi in kdo pri tem pomaga,“ je rekel Ludvik Golob.
R. BACER
RIBNICA: PONOVITEV PUSTNE SOBOTE
Pustni karneval in vse, kar se je dogajalo tiste zmešane februarske dni, je še vedno prisotno med Ribničani. Tudi osnovna organizacija ZSM jRibnica je po svoje poskrbela, da se ohrani spomin na pusta, saj je pred kratkim odprla v domu JLA razstavo del pod naslovom »Ponovitev pustne sobote". Razstavljene so slike, ki jih je na to temo naslikal Jože Zajc in prikazujejo najzanimivejše trenutke iz letošnjih karnevalskih prireditev.
M. G-č
BO DENAR ZA SEMlSKI ZDRAVSTVENI DOM?
Pogodba z izvajalcem gradbenih del za novo zdravstveno postajo v Semiču naj bi bila sklenjena aprila letos, čeprav sredstva za gradnjo ie vedno niso zagotovljena. Do konca tega meseca bo republifta zdravstvena skupnost povedala, koiico denarja bo prispevala, občinska zdravstvena skupnost pa mora sprejeti *lep o delnem prevzemu odplačila kredita, prav tako do konca marca. Tako naj bi se zbralo šest milijonov dinarjev, kolikor bodo znašali stroški gradnje.
NEDELJSKA „UCNA URA”
V Domu Majde Sile v Novem mestu posvečajo med dejavnostmi posebno pozornost marksistični vzgoji ter prenašanju tradicij NOB na mladi rod. V tem duhu so proslavili tudi domski dan, katerega praznujejo 18. marca ob obletnici rojstnega dneva borke Majde Sile.
To nedeljo so mentoiji prosti čas gojencev izrabili za učno uro pri obeležju nad Težko vodo, kjer je sredi julija 1944 padla narodna herojinja Majda Sile, soborka junake X. ljubljanske udarne brigado. Pri obeležju je mladim pripovedoval o dnevih boja XII. belokranjske brigade Vinko Bambič ter odgovarjal na vprašanja mladih. Za gojence je tak živ stik s polpreteklo zgodovino pomenil novost v spoznavanju NOB. Isti dan popoldan so pripravili kviz tekmovanje ..Znanje o Titu", na katerem so mladi pok a/ali, da dobro poznajo Titovo življenje in njegovo pol.
M. TRATAR
graditelji,
IGMSava
:ttv.
DELEGACIJA V IMV — V okviru razgovorov, ki sta jih imeli zbornici Slovenije in Hrvaške na Otočcu, sta si obe
elegaciji v četrtek, 24. marca, z zanimanjem ogledali proizvodnjo avtomobilov in prikolic v tovarni IMV. Goste je po proizvodnih dvoranah vodil generalni direktor IMV Jurij Levičnik. (Foto: Sandi Mikulan)
V čakanju na normative
IS ObS Sevnica: enomesečna javna razprava v združenem delu ne sme biti okrnjena
tivi v republiških zvezah teh skupnosti niso izdelani. Mineva že poldrugo leto, ko naj bi bilvslednjič nared, a jih še ved no ni. Prisotna je tudi neljuba pojmovna zmeda. Tisti, ki morajo v občinah pred delavce, seveda poslušajo očitke, kaj pomenijo enkrat taki, drugič pa drugačni izrazi.
Boleče so tudi neljube praznine. Tako skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v republiki ne plačuje več prispevka invalidnim otrokom za usposabljanje. Skupnost socialnega zavarovanja pa tega nima v programu. Prav tako se preklada z naslova na naslov plačevanje pogrebnih stroškov ljudi brez imetja, ipd. Občinski izvršni svet je sklenil o teh vprašanjih obvestiti republiški izvršni svet.
A. ŽELEZNIK
Zaščita vod na TV
Ljubljanska televizija pripravlja za 7. april oddajo „v živo" o zaščiti vod v Sloveniji. Iz Črnomlja bodo za oddajo po telefonu povedali, kako se tega vprašanja lotevajo v Beli krajini. Se posebej je treba poudariti, da je zavest prebivalcev, da morajo sami skrbeti, da bo Kolpa še naprej čista in lepa reka, vredna več kot še taki predpisi. Seveda pa je skrb za čisto Kolpo jasno vidna tudi v raznih občinskih odlokih, z medobčinskimi dogovori obkolpskih občin je zaščiten obkolpski pas pred divjo gradnjo vikendov, prepovedano je odvažanje peska in mivke iz Kolpe in obrežnih zemljišč. Razvoj v občini bo šel v smer tako imenovane ..čiste industrije", ki ne bo onesnaževala reke (primer je že Novo-teksov obrat na Vinici). To upoštevata tudi izvršni svet in občinska skupščina, kadar se obločata za nove naložbe.
Črnomaljci bodo tako slovenski javnosti lahko precej povedali in verjetno pri marsikaterem prebivalcu razvitih občin vzbudili zavist. Morda pa bodo njihove izkušnje s pridom porabili tudi drugi.
DELEGATSKI SISTEM POD POVECEVALOM
Do 15. aprila bodo v krški občini pripravili oceno delovanja delegatskega m skupščinskega sistema. Do nje se bodo dokopali prek krajevnih konferenc SZDL, prek delegacij, družbenopolitičnih organizacij v delovnih kolektivih in krajevnih ter interesnih skupnosti.
1
I
m
vas
1.
BETONSKI ZIDAKI — so izdelani po JUS kot termobeton-ski bloki iz enozmatega betona v visoki trdoti. Izdelujejo jih v štirih modularnih dimenzijah: 30 x 20 x 40 cm, 25 x 20 x 40 cm, 20 x 20 x 40 cm in 7 x 20,x 40 cm. Za kvadratni meter zidu potrebujete 12,5 betonskih zidakov.
2.
STROPI PO SISTEMU ,,OMNI A" - tehnično in ekonomsko izredno izpopolnjena izvedba stropov s pomočjo ^eton* ' nosilčkov s polnili. V betonske nosilčke je vgrajena pot^J1
BETONSKE ZIDAKE IZDELUJEMO V OBRATU CEMENTNINE DRNOVO
<> rs**
betonska armatura za želeno razpetino, polnila pa so a ® na iz kvalitetnega enozmatega betona. Tako nosilč^ tudi polnila so lahki in omogočajo ročno montažo strop ^ Po montaži je potrebno nosilčke in polnila le Se za . -dodatnim betonom, s čimer se strop zapolni. Prednost pr' ^ izvedbi stropov je v tem, da klasični opaži niso potrebni. tBm pa prihranimo čas in denar.
Nosilčke izdelujemo v tipskih dolžinah od 2 do 6 m®* ^ tako, da je z ustreznim nalaganjem na zid ustreženo graditeljem. Stropi po sistemu omnia so namenjeni predv za individualno gradnjo.
<3
3.
HITRA IN CENENA GRADNJA S STROPIOMNIA'
P
BETONSKE CEVI — Proizvajamo tudi okrogle betonske^ po JUS v dimenzijah: premer 15, 20, 30, 40, 50, 60, 8 100 cm; vse cevi pa so dolge po 1 meter. Izdelane so odličnega savskega pranega peska in so visoke kvalitete-žijo za jaške, kanalizacijo vseh individualnih hiš, kot to 1 kanalizacijo celotnih stanovanjskih sosesk in krajev.
<2
VSE ELEMENTE NUDIMO FCO NALOŽENE NA KAMION!
Nudimo vam tudi ostale usluge našega podjetji načrta za hišo, materiala in izdelkov do prevoza montaže.
od
INFORMACIJE:
1-73381'
KVALITETNE BETONSKE CEVI VSEH DIMENZIJ
Po telefonu na upravi podjetja: (068) 71-035 in 71 v obratu cementnin Drnovo 71-193.	^
 .. ♦
OBVESTILO
RUDNIK RJAVEGA PREMOGA SENOVO obvešča vse potrošnike premoga, da mu je uspelo zagotoviti zadostno količino premoga za oskrbo gospodinjstev. Premog je na razpolago po zmernih cenah, z organiziranim prevozom na dom. Nakup je časovno omejen do konca maja, zato svetujemo, da izkoristite to izredno priložnost in si čimprej nabavite premog v količini, ki vam bo potrebna za prihodnjo zimo. Poudarjamo, da zaradi pogodbenih obveznosti kasneje ne bomo mogli zadovoljiti vseh povečanih potreb, ker bo naval presegel proizvodne zmogljivosti rudnika.
Vse nadaljnje informacije lahko dobite po telefonu št. 75-312, 75-315 ali 75-321.
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Metlika
objavlja prosto delovno mesto
v tajništvu stanovanjske skupnosti M finančni administraciji.
delo
v-
Za razpisano delovno mesto se zahteva končana sre ska izobrazba ekonomske smeri in najmanj tri leta 8 izkušenj v finančno-administrativnih poslih.
Kandidat mora imeti moralnopolitične kvalitete. Interesenti naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjev8 ^j. gojev na Samoupravno stanovanjsko skupnost obč'n ka, CBE 23, do 15. 4. 1977.
Poskusno delo traja 2 meseca.
■S
Garsonjero ali enosobno stanovanje j j v Novem mestu ali bližnji okolici j
J, iščemo za čas od 1. maja do 31. decembra 1977 za novega J strokovnega sodelavca. - Najemnina po dogovoru. Pismene j ali telefonske ponudbe pošljite na naslov:
CZP DOLENJSKI LIST, Novo mesto, p.p. 33 S (Glavni trg 3, tel.: 23—611)
Tovarna obutve PEKO, Tržič, n.sol.o.,
TOZD prodajna organizacija MRE2A,
razglaša za svojo prodajalno v Sevnici,
Glavni trg 38, delovno mesto
POMOČNIKA
Pogoji za sprejem:
- prodajalec z enim letom delovnih izkušenj,
— poskusno delo dva meseca.	.c	dn'
Prijave sprejema Tovarna obutve PEKO, Tržič.	^
objavi.
DOLENJSKI LIST
Sl. 13 (U44) - 31
juoosUviiA
fUGOSlAVMA
nica. Trdimo, da ie takšno pisanje golo natolcevanje, Ki izvira iz ozkega in nekoristnega lokalnega patriotizma. Saj ni bilo nikdar in nikjer govora o ukinitvi pošte Sevnica, pač
IGRIŠČE
ravnina in tudi
9>/v Jfc
fUdil/
'LADI DOPISNIK
NASA VELI KA
Zelja
•fcžMim80 s' u^enci šentruperške Ife j; ,T° novo telovadnico. Zeli-
"Cin b‘ lahk0 igrali
|1 krniti ?žark°. saj nam pozimi
k*adnica“ ?adej,°,- ^ sedanja v • -^e Vt^1'ca komaj za en “ tm. ;nJeJ'mamo dve kozi, skri-
.1 ia1kočni deski ter nekaj Ssj „ [urnamo veliko mož-Weši0 vJe'. Vec|no, kadar imamo •io tm!k0J0;. ^ pripovedujemo, .^e bi bila naša »fctere . Ve**ka, kot jo imajo ^loknm -S0*e' hoteni bi lahko M??** k“arko.
ljauresničila?J SC nam bo Vclika
.	MIHAELA	GREGL
novinarski krožek ’ >	OŠ Šentrupert
P°PRAVILI smo tk CEST0
mimo naše hiše, še t?®jaki cK)’2310 avtomobili in to-> smo °e P^ej poškodujejo. . POnraJf- ^'“eili, da bomo
fjSSjL ¥«? j*~
l<
Sil
^Cll(iar sem lf Vseeno utrudilo malo Vesela
SEIDLOV MLIN IN ZAPRAŠENA LITERATA
Čeprav nisem Dolenjec, mi je ta dežela, še posebno pa njeno središče Novo mesto, zelo pri srcu. Zato mi ni vseeno, kaj se v mestu dogaja.
Ko sem zadnjič obiskal Novo mesto, sem odšel na sprehod ob Krki; zagledal sem stari Seidlov mlin, ki je v zelo žalostnem stanju: na strehi manjkajo opeke, omet odpada, zidovje je načeto. Povsod govorimo o zaščiti spomenikov, ustanavljamo zavode za spomeniško varstvo, pa še doživim tak pogled. Zakaj bi spomeniško varstvo v Novem mestu ne zaščitilo in popravilo Seidlo-vega mlina, saj je tako lep in daje pečat tistemu delu mesta?
Sedem let sem bil učitelj v Prekmurju. Na Muri je bilo precej mlinov; nekaj so jih restavrirali. Kaj pa v Novem mestu?
Pa se nekaj: doprsna kipa Ketteja in Trdine pred rotovžem Sta zelo zaprašena, pa se ju nihče od meščanov ne usmili, da bi ju malo očistil.
S. SKOČIR
SLEMENCI SO ZBOROVALI - 27. marca so se pri sv. Gregorju zbrali vaščani krajevne skupnosti ter skupaj s predstavniki ObS Ribnica govorili o združevanju kmetov, o kreditiranju kmetijskih strojev ter o starostnem in pokojninskem zavarovanju. Govorili so tudi o ustanovitvi obrata tovarne Pletenina iz Ljubljane. Predlagali so, da bi 117 že odobrenih milijonov starih dinarjev, namenjenih za preureditev prosvetnega doma, porabili za prizidek novega gasilskega doma. Govorili so tudi o drugih problemih. (Slika in besedilo: Franc Modic)
,protestiramo zoper ukinitev pošte!”
Prebivalci starega dela Sevnice in bližnjih vasi sprašujejo in protestirajo
Ali so resnične govorice, da bo pošta v Sevnici na Glavnem trj
Pa^ nametah kL^je.Cto
°bc««	s	peskom,	ki	ie
. "O cest; u	' s pesKom, Ki ie
St**s	J3™ sm0 samo
V °> a m**	0 ^ preveč
S: sg Filatelistični kotiček
o popravili.
ma:
■RJANA URBIČ novinarski krožek OŠ Šentrupert
s&omen v ŠENTRUPERTU
Se. nam je predstavilo h5®"	?°	društvo	„Fran
Stanj seG?br°vkf z igro Domen. Im ^ kaže j.° precej gledal-k1 veliko ’,?a Je med Sentruper-55’ 1Pald ,n m.ania za ljudske Žfefcn aplavz “zn01510 'Sro poželi > kraju tak^h "U-’ da je V S’ sai Di ci • .Pnreditev prediger,	želeli videti več
MILICA KOŠČAK novinarski krožek OŠ Šentrupert
TcfetNO
Tp*..„b rN0 Vj>et ANJE
n°fnelfšniiLVedli na osnovni
5Šv: KaJ vd Pr0me,no
so ,J“ ° Pr_0IT
S
Naj
tek-prometu. ,	7.	in 8.
lovalcev je bilo
k^a 'z testov° °Prav‘** preizkus > na*’*'0 pafe^žnjo s
»a «,e?P0liROnn^OS-tnem in pr°-Pom ■ tpk' aJbo*je uvrščeni 22. am??ovanju se bodo
lju Grn tekm na °bčinskem \ **movanju y Crnom
lr ^CS m
E%a^ke i^teSKolihraVljam0 03
bom5 bomo dobro
10 ** L0?£vUi* izPi1,
354 Učencev. SUZANA BERONJA ..Mirana Jarca" Črnomelj
SL0V|1n!ja v su k|
Pted 'N PESMI
Sili P°d	Je bilo v Rib-
in ^oS‘”slorijav
T Vneoa „ ” predavanje iM^arja i? i°po!nika Staneta St 0 spremi-ran^a' Prc(Javaiije
Afriki j ie P°toval P«
dr, Va PO	• “j*’ pogost0
»eS ni!e
PRIPRAVE NA RAZSTAVE -Za letošnje jubilejno leto, ko mineva 40 let, odkar je tovariš Tito stopil na čelo ZKJ, in za njegovo 85-letni-co bodo povsod velike svečanosti in prireditve, v katere se bodo vključila tudi dolenjska filatelistična društva in šolski filatelistični krožki. V Krškem bo ob koncu maja VI. republiška pionirska razstava v počastitev 500-letnice Krškega. V Novem mestu bo jeseni medrepubliška mladinska filatelistična razstava za Zlet bratstva in v počastitev 90-letnice ustanovitve telovadnega društva v Novem mestu.
ŠE DRUGE LETOŠNJE RAZSTAVE - Dolaijski filatelisti se pripravljajo Je na razne medrepubliške in medifarodne razstave. Medrepubliška razstava bo junija v Karlovcu. Jeseni bo v Beogradu raztava „BA-LKANFILA VI, v Kopru pa bo ,.Jadransko srečanje". Izmed mednarodnih razstav naj omenimo pionirsko filatelistično razstavo v kneževini Lichtenstein.
NOVE ZNAMKE V APRILU - V nakladi 450.000-kosov in v vrednosti 4,90 din bo v aprilu izšla znamka ob proslavi 150-letnice Hrvaškega glasbenega zavoda. Na njej bo upodobljeno pročelje stavbe tega zavoda po likovni obdelavi akademskega slikaija Dušana Lučiča iz Beograda. V aprilu bo izšla tudi priložnostna znamka v počastitev 100-letnice rojstva književnika Alojza Kraigherja, roj. v Postojni. Izšla bo v nakladi milijon kosov, vrednost pa bo 1,50 din. Na njej bo upodobljen lik književnika, delo akademskega slikarja Andreja Milenkoviča iz Beograda. Obe znamki bo natisnil Zavod za izdelavo bankovcev v Beogradu.
A. ARKO
ukinjena, ko bo zgrajen nov poštni urad pri železniški postaji? Ce je to res, odločno protestiramo, saj se bo poštna služba za veliko prebivalcev s tem zelo poslabšala.
Res je, da je nova pošta za Sevnico zelo potrebna, toda s tem ni rečeno, da je treba ukiniti pošto v starem delu Sevnice. Število prebivalcev se povečuje v obeh delih Sevnice in potrebe po poštnih uslugah stalno naraščajo. Nekateri menijo, naj se išče smotrnost poštne dejavnosti v povečevanju števila pošt v naseljih, kjer se prebivalstvo povečuje, ne pa v ukinjanju obstoječih pošt. Ali ne bi bilo bolje zmanjšati število poštnih podjetij - direkcij?
Sedanja pošta na Glavnem trguje ustrezala, ko je imela S&vnica 600 prebivalcev, toda danes šteje skupaj z vraščenim Šmarjem že 3.638 ljudi in 1.129 gospodinjstev. Pošto pa potrebujejo tudi okolišni prebivalci.
Stare pošte ni treba ukiniti, marveč jo je treba modernizirati. Znano je, da je v starem delu Sevnice malo telefonskih priključkov, nove priključitve pa so nemogoče. Ali je pravično, da bodo prebivalci novega dela Sevnice lahko dvigali svoj denar kar na treh izplačilnih mestih v neposredni bližini (pošta, ljubljanska banka, SDK), v stari Sevnici pa nikjer. Ne samo Sevničani iz starega dela, temveč tudi prebivalci iz bližnjih naselij bi morali po poštne storitve mnogo dlje in po vrhu še povečevati že danes nevzdržno prometno zmešnjavo na glavni sevniški cesti. Dejstvo je tudi, daje okoliško območje po številu gospodijstev in prebivalcev večje — po zadnjem popisu prebivalcev - kot pa okolna naselja pošte v novi Sevnici.
Število pošt na območju občine Sevnica gotovo ni preveliko, saj jih je samo sedem, precej manj, kot \ drugih enako velikih občinah. Za primerjavo naj navedemo občino Ormož, ki je gospodarsko bolj zaostala, ima manj prebivalcev, manjši narodni dohodek, malo industrije in
Do igrišča s svojimi
dinska ekipa že drugo leto nastopa v
w ■ ■■
žulji
Sobotna delovna akcija, ki se jo je udeležilo preko petdeset mladih iz aktivov ZSMS Straža, je le ena izmed mnogih skupnih akcij mladih Stražanov.
K nekdanjemu zemljišču SLP, ki so ga vaščani uporabljali kot gmajno, so s pomočjo delovnih organizacij Novolcsa, Gorjancev in GG dokupili še nekaj okoliškega zemljišča in tako sedaj nastaja kompleks ravnih površin, namenjenih športu.
Prvo, grobo izravnavo zemljišča so opravui že lani vojaki s stroji, ostala dela pa čakajo mladince. Najprej imajo v načrtu gradnjo nogometnega igrišča, saj njihova mla-
(Branko Babič) S
Brez besed
občinski ligi, kasneje pa še ureditev trim steze in ostalih športnih po^ vršin. Te bodo v bližnji prihodnosti služile tudi novi šoli.
Igrišče pa ni edino delo in skrb mladih Stražanov. Ob vseh pomembnih praznikih pripravijo v okviru KUD Svoboda proslave in brez njihovega dela skoraj ne mine prireditev.
»Starši se kaj malo zanimajo za naše delo. Pri mladih vidijo mnogi žal le pokvarjenost, pijančevanje in pohajkovanje. Niso vsi mladi mladinci in nekaj primerov ne sme zasenčiti našega dela. Največ podpore imamo v družbenopolitičnih organizacijah v krajevni skupnosti in še posebno je iskreno in tesno sodelovanje z organizacijo ZZB,“ je ob zaldjučku povedal predsednik aktiva ZSMS iz Straže Janez Senica.
1 PAVIIN
kjer število prebivalcev nazaduje, a vendar ima osem pošt. Še bolj zgovorne so primerjave z drugimi občinami, bolj razvitimi.
V naši socialistični samoupravni skupnosti težimo vendar k napredku in želimo vsem ljudem izboljšati življenje, ne pa ga poslabšati. Z ukinitvijo stare pošte bi ga gotovo mnogim poslabšali. Zaradi vsega tega protestiramo zoper ukinitev stare pošte in prosimo za javno pojasnilo, kakšna je resnica.
Podpisi občanov
Odgovor podjetja za ptt promet
Iz pisma, ki so ga podpisali nekateri prebivalci starega dela mesta Sevnica in poslali na naš naslov, veje ogorčenost zaradi ukrepa našega podjetja, ki ima namen pošto Sevnica preseliti v nove prostore.
Pošta je sedaj v starem delu mesta in v stari, dotrajam in tesni stavbi, ki ne ustreza več potrebam ptt prometa, že zdavnaj pa ne delovnim pogojem in normativom varnosti in zavarovanja. Nova stavba, v katero se bo pošta preselila, je oddaljena od sedanjega poštnega lokala le 1100 metrov ter ima sodobne in vsem normativom ustrezne prostore.
V pismu je navedeno, naj se racionalnost postne dejavnosti doseže s povečanjem števila pošt v naseljih, kjer narašča število prebivalstva, ne pa z ukinjanjem obstoječih pošt Med podpisniki omenjenega pisma so verjetno tudi osebe, ki razumejo ekonomske zakonitosti, zato se čudimo tako neutemeljeni in strokovno nesprejemljivi trditvi. Res je, da moramo odpirati nove pošte, vendar le, če so za to prometni in drugi pogoji (tudi za PTT veljajo vse ekonomske zakonitosti). Tega pa v Sevnici z novim naseljem Šmarje vred ni. Vsa ta naselja skupaj štejejo le 3638 prebivalcev, medtem ko je povprečno število prebivalcev ene pošte v Jugoslaviji 6289. V Sloveniji pride na eno pošto 3800 prebivalcev, medtem ko je na področju našega podjetja to stanje še v večjo korist prebivalcev, saj pride na eno pošto 2279 prebivalcev, v občini Sevnica pa 2112 prebivalcev. Razumljivo pa je, da ni mogoče odpirati novih pošt, če za to ni ekonomskih m prometnih utemeljitev. Kadar pa bo v starem delu mesta Sevnica vsaj približno tolikšno število prebivalcev na eno pošto, kot jih pismo navaja za Ljubljano, potem ne bo nobenega vprašanja več, ali naj se odpre nova pošta.
V pismu na koncu preie omenjenega stavka, kjer prebivalci govore „o racionalnosti pošne dejavnosti'*, opozarjajo tudi na ukinjanje obstoječih pošt. S tem ..ukinjanjem" je verjetno mišljena ukinitev pošte Sev-
pa samo o preselitvi v center mesta, ki je od sedanjega lokala oddaljen le 1100 metrov. Teh 1100 metrov pa verjetno danes v dobi avtomobilizma in tudi za peš hojo ne pomeni nobenih težav.
V pismu se navaja tudi problem, ,,kje naj bi prebivalec stare Sevnice in okoliških naselij brzojavil ali telefoniral ob izrednih dogodkih, kot je na primer smrt, bolezen, nesreča, požar, nasilje, družbena zaščitajtd.“ Pripominjamo, da tudi na pošti ni moč ničesar opraviti po končanem delovnem času. Glede telefoniranja pa menimo, da v Sevnici to res ni problem, saj je v uradih, podjetjih jn v privatnih stanovanjih vključenih 478 telefonskih aparatov, medtem ko jih je 322 še možno vkhučiti. Poleg tega vsi pismonoši, ki dostavljajo na izvenmestnem področju, sprejemajo na terenu vse vrste knjiženih pošiljk in prodajajo znamke, pisma, dopisnice, razglednice in ostale poštne vrednotnice. Res pa je, da se teh ugodnosti občani malo poslužu-jejo.e-
Kljub temu da v tem odgovoru ni bilo nič rečenega o normativih, ki so glede otvoritve novih pošt določeni v srednjeročnem planu razvoja PTT SRS (določeno je, da se v mestih odpre ena pošta na 10.000 prebivalcev), o zakonu o SJPTT, kjer je v 43. členu govora o tem, da je tisti, ki zahteva uvedbo opravljanja ptt storitev pod posebnimi pogoji, dolžan plačati ptt organizaciji stroške opravljenih del, menimo, da tudi navedeni odgovor dovolj jasno tolmači, da odpiranje pošt m odvisno od želj nekaterih posameznikov, pač pa mora biti za to prometna in ekonomska upravičenost.
PODJET JE ZA PTT PROMET NOVO MESTO
„NAREDIU BOMO grmovja ni več. Ravnino Do p igrišče, dolgoletna želja mladi! Pavlin)
Klofuta od TV-15
O bolj ali manj uspešnem životarjenju slovenskih časnikov ni potrebno izgubljati besed, toda toliko bolj presenečajo načini in pota, kako si nekatera glasila skušajo opomoči. Najočitnejši primer mi je prišel v roke pred kratkim. Uredništvo lista TV-15 se je odločilo za akcijo nabiranja novih naročnikov na ,.poseben način“. Kar na lepem se v poštnem predalu znajde najnovejša številka omenjenega lista, zraven pa dopis, katerega zadnji stavek navajam dobesedno:
„In če nam številk, ki ti jih bomo pošiljali, ne vrneš v roku 21 dni, te bomo šteli za naročnika in ti tako olajšali (!) naroči-tev.“
Tako torej. Kupimo naj znamke, hodimo na pošto, zavijamo časnik in ga pošiljamo v Ljubljano z dopisom, da ga ne nameravamo naročiti. In to v roku 21 dni! Izsiljevanje!
Škoda, da si je prav glasilo Zveze združenj borcev in Zveze rezervnih vojaških starešin Slovenije privoščilo takšen spodrsljaj.
Takšna je zgodba, ki se še nadaljuje. Številke novih, pa tudi starih TV-15 se zbirajo v nabiralniku. Pa jih ni nobeden naročil, zakaj bi jih torej odpošiljal? Le razočaran sem. Globoko.
BOJAN BUDJA, Novo mesto
TITO -REVOLUCIJA
MIR
V okviru proslav ob 85. rojstnem dnevu predsednika Tita smo tudi na grmski osnovni šoli v Novem mestu pripravili tekmovanje v poznavanju Titovega življenja in zgodovine Komunistične partije. Mladinska revija Kekec je izdala posebno številko z naslovom Tito - revolucija — mir. Kupili smo jo vsi učenci višjih razredov, saj je v njej vse potrebno gradivo, ta ga moramo preštudirati, preden bomo začeli tekmovati. Prvo, razredno tekmovanje bo 4. aprila.
MARJANA BOŽIČ
Tonetu Mavretiču v spomin
Končala se je trnova življenjska pot poštenjaka, delovnega človeka, kmeta in borca NOB Toneta Mavre-
otrebno še nekoliko zravnati in novo h Stražanov, bo nared. (Foto: Janez
tiča. Rodil se je kot kmečki sin pred 65 leti. Na Boldražu si je ustvaril družino in ostal vse življenje na kmetiji. Že v zgodnji mladosti je trpel pomanjkanje.
V letu 1941 je postal zaupnik OF in začel z drugimi aktivno delati za OF. Bil je obveščevalec, kurir, organiziral prehrano in druge potrebščine za partizansko vojsko. Sodeloval je v vsaki akciji, ki jo je organizirala O F.
V začetku leta 1943 je postal borec Tomšičeve brigade. Bil je hraber borec in je sodeloval v več borbah. Zaradi slabega zdravja je bil poslan na teren na politično delo. Kljub šibkemu zdravju je sodeloval pn pripravah na prve volitve v NOO spomladi 1944. Odgovorno je oprav-
NAD NAVLAKO
Pionirji in mladi člani RK osnovne šole Milka Šobar - Nataša so si tudi letos zadali nalogo očistiti šolski okoliš grde navlake odpadkov. Zadnji petek in soboto so izvedli dve večji očiščevalni akciji, v katerih je vsakokrat sodelovalo nad 40 učencev, 6 učiteljev in kombi Mestne vrtnarije, ki je nabrane odpadke odpcljaL Izvedli so tudi 4 manjše akcije pri Kontejnerju, transformatorju, na Boričevem in v Irči vasi.
Najbolje sta bili izvedeni sobotni akciji:	dopoldne po šmihelskih
ulicah in ob Težkem potoku, popoldne pa v Irči vasi, kjer so uredili odlagališče odpadkov. Za lažje pobiranje polivinilastih vrečk so v tehničnem krožku izdelali posebne kljuke na letvah in „prijemalke“ za pobiranje odpadkov po zamisli Mira Gačnika in Irene Medic. Na očiščenih mestih bodo mladi čistilci postavili 15 opozorilnih tabel, mesta pa bodo nadzorovale jelene straže *.
Mladi imajo v načrtu še več manjših očiščevalnih akcij pri železniški postaji v Kandiji in na kon-zolnem mostu, na Brodu ter okoli mostička pod Regerčo vasjo. Krepko spodbudo so dali šmihelski in re-gerški mladinci s posipanjem ceste in nedeljskim čiščenjem gozdov pri Roku, katerega so se udeležili tudi drugi vaščani Regerče vasi.
F. RIHAR
ljal več političnih funkcij, obenem pa je organiziral prehrano za partizansko vojsko in civilno prebivalstvo. Sodeloval je tudi pri narodni zaščiti. Bil ie član v OF, SZDL, ZB.
Pri občinski skupščini Metlika je bil več let odbornik in član raznih komisij. Bil je tudi pobudnik pri ustanovitvi gasilskega društva, za kar je prejel odlikovanje. Vključeval se je v vse akcije KS, ves čas pa je ostal delaven in napreden kmet Vključeval se je v zadružno organiziranje, bil član UO KZ v Metliki in zadružnega sveta. Med prvimi vinogradniki v Beli krajini je začel s sodobno obnovo vinogradov. Čeprav je bil,, vinograd srce njegove kmetije, ga je brez odpora odstopil v družbeno upravljanje. Ko je KZ začela kompleksno obnavljati vinograde na Boldražu, sta z ženo podprla akcijo s tem, da sta odstopila velik del zemlje za združeno obnovo vinogradov.
GotovQ je bilo Tonetu Mavretiču v veliko zadoščenje, daje v življenju naredil veliko dobrega in da je dobro vzgojil vse štiri otroke. Velik obisk ob njegovem slovesu, mnogo cvetja in vencev potrjuje, kako so ga vsi ceniti in imeli radi. S tem bi se-mu radi zahvalili za vse trpljenje in delo, ki ga je opravil v življenju. Vsem je žal, da ni dočakal trenutka, ko naj bi prejel za svoje nesebično delo odlikovanje, za katero je dala predlog organizacija ZB v lcrajevni skupnosti.
Besede slovesa so mu izrekli: predsednik družbenopolitičnega zbora občine Metlika in direktor KZ inž. Janez Gačnik, predsednik občinskega odbora ZZB NOV Viktor Kepic in za gasilsko društvo Alojz Slane.
R. F.
'	1J77	JOLUNJSKI	LIST^
POSOJILA ZA KREDITIRANJE STANOVANJSKE GRADITVE
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE NOVO MESTO Novo mesto, Prešernov trg št. 8
Na podlagi 2. člena statutarnega sklepa o oblikovanju, nalogah in pristojnostih odbora za kreditiranje stanovanjske graditve (Skupščinski Dolenjski list št. 15/75) ter v skladu z določili pravilnika o kreditiranju stanovanjske graditve (Skupščinski Dolenjski list št. 14/74 in 9/77) in finančnega načrta sklada združenih sredstev za stanovanjsko graditev za leto 1977 razpisuje odbor za kreditiranje stanovanjske graditve pri zboru delegatov samoupravne enote za graditev stanovanj
IV. NATEČAJ
ZA ODOBRITEV POSOJIL IZ SREDSTEV ZA KREDITIRANJE STANOVANJSKE GRADITVE, KI JIH DELOVNE IN DRUGE ORGANIZACIJE ZDRU2UJEJO V SKLADU Z DOLOČILI 13. ČLENA ZAKONA O PROGRAMIRANJU IN FINANCIRANJU GRADITVE STANOVANJ PRI LJUBLJANSKI BANKI - PODRUŽNICI NOVO MESTO.
RAZPISUJEJO SE NASLEDNJA POSOJILA:
1. posojila organizacijam združenega dela in drugim organizacijam za nakup ali zidavo najemnih stanovanj v okviru družbeno usmerjene stanovanjske gradnje do vsote 20,900.000 din;
2. posojila delavcem za nakup etažnih stanovanj v okviru družbeno usmerjene stanovanjske gradnje do vsote 1,200.000 din;
3. posojila delavcem za gradnjo zasebnih individualnih stanovanjskih hiš do vsote 5,000.000 din;
4. posojila organizaciji za pridobivanje in komunalno urejanje stavbnega zemljišča za družbeno usmerjeno stanovanjsko graditev in komunalnim organizacijam za opremljanje stavbnih zemljišč v okviru družbeno usmerjene stanovanjske graditve s komunalnimi napravami in objekti do vsote 3,000.000 din;
5. posojila delavcem za rekonstrukcijo obstoječih zasebnih stanovanjskih hiš do vsote 600.000 din.
Razpisni pogoji
Ad 1) POSOJILA ZA NAKUP ALI GRADITEV NAJEMNIH STANOVANJ
v okviru družbeno usmerjene stanovanjske gradnje lahko najamejo organizacije združenega dela in druge organizacije (v nadaljnjem: organizacije), če združujejo sredstva za stanovanjsko graditev pri Ljubljanski banki — podružnici Novo mesto v skladu z določili 13. člena zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj.
Organizacija ima pravico do posojila na podlagi tega natečaja, če izpolnjuje še naslednje pogoje:
— da ima srednjeročni program za obdobje 1976 - 1980 in letni program za leto 1977 za reševanje stanovanjskega vprašanja svojih delavcev;
— da gradi ali kupuje stanovanje v okviru sprejetega stanovanjskega standarda v občini;
— da je sposobna vračati posojilo;
— da sodeluje z lastno udeležbo, ki znaša:
za organizacije, v katerih je bil poprečni osebni dohodek na zaposlenega v primerjavi s poprečnim mesečnim osebnim dohodkom na zaposlenega v SRS v letu 1976:		je najmanjša lastna udeležba organizacije:
	do 90%	20%
nad 90 %	do 100%	25%
nad 100 %	do 105 %	30%
nad 105 %	do 110%	35%
nad 110 %	do 115%	40%
	nad 115 %	45%
Vzgojno-izobraževalne ustanove sodelujejo ne glede na doseženi poprečni mesečni osebni dohodek na zaposlenega v letu 1976 z lastno udeležbo najmanj v višini 20 %.
Višina lastne udeležbe se računa od kupoprodajne vrednosti standardnega stanovanja, vendar največ do višine cene za 1 m2 površine standardnega stanovanja, ki jo je potrdil pristojni organ.
Organizacija lahko ponudi tudi višji odstotek lastne udeležbe, kot se zahteva v natečajnih pogojih.
Za lastno udeležbo šteje tudi posojilo, ki ga dobi organizacija pri poslovni banki na podlagi vezave sredstev, in razpoložljivi znesek amortizacije od vloženih stanovanjskih hiš pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Novo mesto.
Organizacija mora vlogi na natečaj za najem posojila priložiti:
— izjavo o izločanju sredstev za stanovanjsko graditev in o združevanju sredstev po samoupravnem sporazumu pri LB - podružnici Novo mesto (obrazec 1);
- srednjeročni program za obdobje 1976 - 1980 in letni program za leto 1977 reševanja stanovanjskih vprašanj svojih delavcev;
— izračun poprečnega mesečnega osebnega dohodka na zaposlenega v organizaciji za leto 1976 (obrazec 2);
- zaključni list, bilanco uspeha in bilanco sredstev iz zaključnega računa za leto 1976;
- sklep samoupravnega organa o nakupu stanovanj in o najetju posojila ter potrdilo o zagotovljenih sredstvih lastne udeležbe;
— kupoprodajno pogodbo o nakupu najemnih stanovanj pri proizvajalcu z navedbo števila in vrste stanovanj, ki jih kupuje, ter ceno za posamezno stanovanje z navedbo neto stanovanjske površine in skupno predvideno ceno za kupljena stanovanja.
Prednost pri dodeljevanju posojil po tem natečaju imajo organizacije, ki so imele v letu 1976 nižji poprečni mesečni osebni dohodek na zaposlenega.
Odplačilna doba za posojila bo določena po kreditni sposobnosti posojilojemalca, vendar ne more biti daljša kot 20 let
Obrestna mera za posojila je 3,5% na leto. Po preteku 10 let od začetka odplačevanja posojila se obrestna mera za neodplačani del posojila poveča na 5,5 % na leto. Posojilo vrača organizacija v polletnih anuitetah.
Organizacija začne vračati posojilo takoj po porabi oziroma najkasneje po dvanajstih mesecih od dneva podpisa posojilne pogodbe.
Organizacija lahko iz združenih sredstev najame samo enkrat posojilo za nakup ali gradnjo istih najemnih stanovanj.
Ad 2) POSOJILO ZA NAKUP STANDARDNEGA STANOVANJA
v etažni lastnini v okviru družbeno usmerjene gradnje lahko dobi delavec organizacije, ki združuje svoja sredstva pri LB — podružnici Novo mesto, in delavec, zaposlen pri občanu, ki pri opravljanju samostojne dejavnosti uporablja dopolnilno delo drugih oseb in plačuje prispevek v sklad sredstev za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Novo mesto in ki namensko varčuje za stanovanjsko posojilo pri poslovni banki.
Delavec ima pravico do posojila na podlagi tega natečaja, če izpolnjuje še naslednje pogoje-
— da nima stanovanja ali
— da ima neustrezno ali premajhno stanovanje ali
— da prebiva v družbenem najemnem stanovanju, katero bo sprostil in predal Samoupravni stanovanjski skupnosti;
— da kupuje stanovanje v okviru sprejetega stanovanjskega standarda v občini;
— da sodeluje z lastno udeležbo.
Če je znašal poprečni mesečni dohodek na člana družine v primerjavi s poprečnim osebnim dohodkom v SRS v letu 1976,		je najmanjša lastna udeležba delavca v odstotku od cene standardnega stanovanja	potem lahko dobi delavec posojilo v odstotku od cene standardnega stanovanji največ do
	do 50%	30%	35%
nad 50 %	do 75%	35%	25%
nad 75%	do 100 %	40%	20%
nad 100%	do 120%	45%	15%
nad 120%		50%	10%
Za lastno udeležbo se šteje tudi namensko privarčevani denar pri poslovni banki in posojil; ki ga dobi delavec na podlagi tega namenskega varčevanja. Posojilo, ki ga dobi delavec Prl organizaciji, ne šteje za delavčevo lastno udeležbo.
Za ceno standardnega stanovanja se upošteva znesek, določen v kupoprodajni pogodbi, ki p* ne sme presegati cene za 1 m2, ki jo je odobril pristojni organ za standardno stanovanje v okviru družbeno usmerjene stanovanjske graditve.
Delavec mora vlogi na natečaj za posojilo (obrazec 3) priložiti:	.
— izjavo organizacije o izločanju sredstev za stanovanjsko graditev in o združevanju sredste po samoupravnem sporazumu pri LB — podružnici Novo mesto (obrazec 1 /a);
— potrdilo organizacije o njegovem osebnem dohodku v letu 1976 in poprečnem mesečne osebnem dohodku za zadnje tri mesece, računajoč od dneva razpisa, ter o njeg°vl obveznostih (obrazec 4) in enako potrdilo za zaposlenega zakonca oz. člana druzm (obrazec 4/a);
— izjavo zakonca o njegovih stanovanjskih razmerah (obrazec 5);	■	t
— izjavo delavca o številu članov njegove družine in izjavo, koliko članov družine bo vseljen v kupljeno stanovanje (obrazec 6);	.
— izjavo delavca, da bo s preselitvijo v kupljeno stanovanje izpraznil družbeno najem stanovanje, v katerem stanuje, in ga predal Samoupravni stanovanjski skupnosti (obraz
— kupoprodajno pogodbo o nakupu stanovanja v etažni lastnini z navedbo stanovanjske^ objekta, v katerem kupuje stanovanje, neto stanovanjsko površino, ceno za ] stanovanjske površine, ceno stanovanja in rok dograditve oziroma vselitve v stanovanje,
— fotokopije varčevalnih pogodb o namenskem varčevanju za stanovanjska posojila;
— fotokopije posojilnih pogodb za posojila, katera so bila porabljena za nakup stanovanja. Posojila bodo odobrena do določene neto stanovanjske površine standardnega stanov glede na število družinskih članov.
Presežek med standardno in prekomerno stanovanjsko površino se ne kreditira.
Prednost pri dodelitvi posojila po tem natečaju ima delavec, ki:
— je imel v preteklem letu nižji poprečni mesečni dohodek na člana družine,
— kupuje standardno stanovanje.	.	^
Odplačilna doba za posojilo bo določena po kreditni sposobnosti posojilojemalca, pri te^P” se upoštevajo tudi posojila, ki jih je ali jih bo delavec dobil na podlagi namen® varčevanja, ali ki ga je dobil pri svoji organizaciji za nakup standardnega stanovanj -nobenem primeru pa odplačilna doba ne more biti daljša od 20 let.	:a
Obrestna mera za posojila je 3,5 % na leto. Po preteku 10 let od začetka	odplačev
posojila se obrestna mera za neodplačani del posojila poveča na 5,5 % letno. Posojilo v delavec v mesečnih obrokih, ki znašajo šestino polletne anuitete.	.. ^
Delavec začne vračati posojilo takoj po porabi oziromatiajkasneje po dvanajstih mesec dneva podpisa posojilne pogodbe.
Delavec lahko dobi po natečaju samo enkrat posojilo iz združenih sredstev za nakup i stanovanja v etažni lastnini.
Ad 3) POSOJILO ZA GRADNJO ZASEBNE INDIVIDUALNE STANOVANJSKE HI SE	^
lahko dobi delavec organizacije, ki združuje svoja sredstva pri LB — podružnici	Novo m	'
in delavec, zaposlen pri občanu, ki pri opravljanju samostojne dejavnosti uPor	v
dopolnilno delo drugih oseb in plačuje prispevek v sklad sredstev za družbeno pom stanovanjskem gospodarstvu pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Novo mest • Delavec ima pravico do posojila na podlagi tega natečaja, če izpolnjuje še naslednje p°9
— da nima stanovanja ali
— da ima premajhno aii neustrezno stanovanje ali	vnj
— da prebiva v družbenem najemnem stanovanju, katero bo sprostil in predal Samoup stanovanjski skupnosti;
— da še ne prebiva v stanovanjski hiši, za katero prosi posojilo;
— da gradi zasebno stanovanjsko hišo s standardno velikostjo;	n	učene
— da ima do dneva razpisa tega natečaja zgrajeno stanovanjsko hišo najmanj do zakU oziroma zgrajeno betonsko ploščo za postavitev mon
hiše izvaja v celoti z
odobreno gradbeno-tehn^
gradbene faze, stanovanjske hiše;
— da se gradnja stanovanjske dokumentacijo;	-g.
— da bo stanovanjska hiša dograjena in sposobna za vsplitev najkasneje do 31. 12. 19' •
— da sodeluje z lastno udeležbo.
Če je znašal poprečni mesečni dohodek na člana družine v primerjavi s poprečnim	mesečnim
dohodkom v SRS vi. 1976
nad 50 % nad 75% nad 100 % nad 120%
do 50% do 75% do 100% do 120%
je najmanjša lastna udeležba delavca v odstotku od vrednosti	družin,
stanovanjske hiše
40%
45%
50%
55%
60%
potem lahko dobi del ^ posojilo v odsto'*druli vrednosti standara. stan. hiše največ do
30%
20%
15%
10%
5%
Za lastno udeležbo se .šteje tudi namensko privarčevani denar pri poslovni banki in P° ki ga je ali ga bo dobil delavec na podlagi tega namenskega varčevanja. Posojilo, ki 9® delavec pri organizaciji, ne šteje za delavčevo lastno udeležbo.	oral
Izjemno se lahko odobri po tem natečaju delavcu, ki seje zaradi objektivnih razl°9?v nerfl preseliti po letu 1975 v nedograjeno stanovanjsko hišo ter stanuje sedaj v nepi'lfT1 stanovanju in je socialno ogrožen.	j-jjp
Za izračun vrednosti standardne stanovanjske hiše služi kupoprodajna vrednost standa^jjr stanovanja v okviru družbeno usmerjene stanovanjske graditve v občini Novo mesto, jj ne sme presegati cene za 1 m2 stanovanjske površine standardnega stanovanja, ** na odobril pristojni organ. Če gradi delavec individualno družinsko stanovanjsko 5e zemljišču izven okvira družbeno usmerjene ali organizirane stanovanjske gi-3®1 uporablja cena za 1 m2 standardnega stanovanja, zmanjšana za 20 %
Delavec, ki gradi individualno družinsko stanovanjsko hišo izven okvira občinskega Pr .^jern organizirane stanovanjske graditve, lahko dobi posojilo, izračunano po določilih v P odstavku, zmanjšano za 20 %.
Delavec mora vlogi na natečaj za posojilo (obrazec 3) priložiti:
— izjavo organizacije o izločanju sredstev za stanovanjsko graditev in o združevanju si
po samoupravnem sporazumu pri LB — podružnici Novo mesto (obrazec 1 a); coč^
— potrdilo organizacije o njegovem osebnem dohodku v letu 1976 in poprečnem rrie. g osebnem dohodku za zadnje tri mesece, računajoč od dneva razpisa, ter obveznostih (obrazec 4) in enako potrdilo za zaposleneaa zakonca oz. člana (obrazec 4/a);
- izjavo delavca o njegovih stanovanjskih razmerah (obrazec 5);
~ izjavo delavca o številu članov njegove družine in izjavo, koliko članov družine bo vseljeno y novozgrajeno individualno družinsko stanovanjsko hišo (obrazec 6);
~ izjavo delavca, da bo spreselitvijo v novozgrajeno individualno družinsko stanovanjsko hišo izpraznil družbeno najemno stanovanje, v katerem stanuje (obrazec 7) in ga predal Samoupravni stanovanjski skupnosti;
-izjavo delavca, da se bo najkasneje do 31. 12. 1978 preselil v novozgrajeno individualno družinsko hišo, in obvezo, da bo za neodplačani del posojila plačeval obresti v višini 12 % na leto, če se ne bo preselil v zgoraj, določenem roku (obrazec 8);
~ fotokopijo ali overjeni prepis gradbenega dovoljenja za gradnjo individualne družinske stanovanjske hiše z vso gradbeno-tehnično dokumentacijo;
~ Predračun stroškov in vire sredstev za gradnjo individualne družinske stanovanjske hiše;
- fotokopijo varčevalnih pogodb o namenskem varčevanju v banki za gradnjo individualne družinske stanovanjske hiše;
~ fotokopijo posojilnih pogodb za posojila, katera so bila porabljena za gradnjo individualne družinske stanovanjske hiše;
~ zemljiškoknjižni izpisek o lastništvu oz. solastništvu stavbne parcele, na kateri gradi
stanovanjsko hišo.
osojila se bodo odobravala do določene neto stanovanjske površine standardnega ptanovanja glede na število družinskih članov.
fesežek med standardno in prekomerno stanovanjsko površino se ne kreditira. rednost pri dodelitvi posojila po tem natečaju ima ob enakih pogojih delavec, ki:
__ y Prei$njem razpisu ni uspel zaradi pomanjkanja sredstev;
_)e. imel v preteklem letu nižji poprečni mesečni dohodek na člana družine; ninr|astanovanja, oziroma ima neprimerno ali neustrezno stanovanje;
Prebiva v družbenem najemnem stanovanju, katero bo sprostil in predal Samoupravni stanovanjski skupnosti;
a stanovanjsko hišo v okviru občinskega programa družbeno usmerjene ali organizirane gradnje;
zida družinsko stanovanjsko hišo ob upoštevanju elementov za standardno stanovanjsko niso;
_ družinsko stanovanjsko hišo v okviru določenega stanovanjskega standarda;
- im3 HrU?!nsko stanovanjsko hišo v okviru določenega stanovanjskega standarda;
a družinsko stanovanjsko hišo, zgrajeno do višje gradbene faze;
Od-ensko varčuje pri banki za stanovanjsko posojilo.
upoJ na dol3a 130 določena P° kreditni sposobnosti posojilojemalca, pri tem pa bo ie d h‘|an°-tUd' posoiilo> k' 9a ie a*> O3 130 dobil na podlagi namenskega varčevanja ali ki ga nohT Pri svoji organizaciji za g-adnjo individualne družinske stanovajske hiše, vendar v 0b nem primeru ne more biti daljša od 20 let.
Poso$'|na mera za P050!''0 je 3,5% na leto. Po preteku 10 let od začetka odplačevanja delav' 3 ^ °^restna mera za neodplačani del posojila poveča na 5,5 % letno. Posojilo vrača Qpj 60 v tečnih obrokih, ki znaša šestino polletne anuitete.
dnpv/ 80 za^.ne vačati posojilo takoj po porabi oziroma najkasneje po dvanajstih mesecih od 0el a p°dpisa posojilne pogodbe.
indiv H0 0 dobi P° natečaju samo enkrat posojilo iz združenih sredstev za gradnjo iste ualne zasebne družinske stanovanjske hiše.
Ad 4)
STaw??.0JILA za PRIDOBIVANJE in komunalno urejanje * ?I?NEGA zemljišča
zatoki • no Usmerjeno stanovanjsko graditev lahko najame organizacija, ki je pooblaščena
Organj y.n 051.
~ da	dobi	posojila	po	tem natečaju, če izpolnjuje naslednje pogoje:
dolo/ 'va 'n komunalno ureja stavbno zemljišče, ki je po občinskem programu
- Ha : en° za etapno družbeno usmerjeno stanovanjsko graditev v občini Novo mesto;
~da£*“0bravra6ati pos°iilo;
Organj .. lastno udeležbo najmanj 20 % od predračunske vrednosti investicije.
" skleZa°IJu m°ra V*°9' na natečaJ za najem posojila priložiti: srečk nS atenm or9an samoupravljanja organizacije dovoljuje najem posojila ter zagotavlja
- zakl u^3 Za- lastr?° uc*eležbo in za odplačevanje posojila;
** 'nvest • *'St> ^'*anco uspeha in bilanco sredstev iz zaključnega računa za leto 1976; k0muClf hnično dokumentacijo s predračunom stroškov za pridobitev in urejanje stavbnega zemljišča, ki ga namerava pripraviti s posojilom, z ' 2*!*° odločbo''
Nov35*6 koord'nacijskega odbora za družbeno usmerjeno stanovanjsko gradnjo v občini eta ° mest0' da je investicija, za katero prosi organizacija posojilo, nujno potrebna za Odpi^-,0 Pr°gramirano družbeno usmerjeno stanovanjsko graditev v občini Novo mesto.
°d 5 |Cf na do^a za P°s°iila bo določena za vsak objekt ločeno, vendar ne more biti daljša Obrestno
Organi?3 ~'era Za P®°i''a ie 3,5 % na leto.
mesecih3^!]3 za^ne vračati posojilo takoj po porabi oziroma najkasneje po dvanajstih Organi dneva podpisa posojilne pogodbe.
!ja vrača posojilo v polletnih anuitetah.
^d^katJlLA ZA GRADITEV KOMUNALNIH NAPRAV za individualno in skupno porabo, lahko H ih* *<anal'zac'isko, vodovodno, električno in telefonsko omrežje do priključka, niihova komunalne organizacije, ki te naprave oz. napeljave grade in so le te knjižene kot
0r9»W-nOVna sredstva-
" da qr H',alahko dobi posojila po tem natečaju, če izpolnjuje naslednje pogoje:
Zeml"^! *omunalne naprave oz. napeljave za individualno in skupno porabo na stavbnem stanov • |e po ob^inskem programu določeno za etapno družbeno usmerjeno " da iP anisko graditev v občini Novo mesto;
" da a P0So.bna vračati Posojilo;
Organj7 ■t.ovi 'astno udeležbo najmanj 20 % od predračunske vrednosti investicije.
" sklen*1^ m°ra v*°9' na nate^aj za najem posojila priložiti:
SfedstvS ater'm organ samoupravljanja organizacije dovoljuje najem posojila ter zagotavlja " Žaklju*3 ?a.P*ač''o lastne udeležbe in sredstva za odplačevanje posojila; inveL *'$t' bilanco uspeha in bilanco sredstev iz zaključnega računa za leto 1976; lam lc,isk<>tehnlčno dokumentacijo s predračunom stroškov za investicijo, ki jo
Če delavec izvaja:
nam -i-^vriennicno ooKurT
sOfllaesirai,Z9raditi s P«ojilom, Novn koordinacijskega odb
z lokacijsko odločbo;
Od,
_>vj>o	, odbora za družbeno usmerjeno stanovanjsko graditev v občini
etjo- ^sto, da je investicija, za katero prosi organizacija posojilo, nujno potrebna za Ink*-.0 družbeno usmerjeno stanovanjsko araditev v občini Novo mesto.
Ver|daf lna bo določena po kreditni sposobnosti posojilojemalca za vsak objekt ločeno, 0brest ne m°re biti daljša od 15 let.
P05Oji|aa rn*ra za Posojilo je 3,5 % na leto. Po preteku 10 let od začetka odplačevanja °brestna mera za neodplačani del posojila poveča na 5,5 % letno. rt'eSecihJerTlaleC 2a^ne vračati posojilo takoj po porabi oziroma najkasneje po dvanajstih Ofg^i °^. dneva podpisa posojilne pogodbe. ac'ja vrača posojilo v polletnih anuitetah.
A(j
J) POSOJILO ZA REKONSTRUKCIJO OBSTOJEČE ZASEBNE °VANJSKE HISE ALI STANOVANJA
ia^o
'n dela°^' ^e*avec organizacije, ki združuje svoja sredstva pri LB — podružnici Novo mesto, So|n;eC' zaP°slen pri občanu, ki pri opravljanju samostojne dejavnosti uporablja !^n0va' n° delo drugih oseb in plačuje prispevek v sklad za družbeno pomoč v r ?. em gospodarstvu pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Novo mesto: prQK® onstrukcije, s katerimi se poveča stanovanjska površina oz. število stanovanjskih % Za gr°l°V' Vendar samo v okviru stanovanjskega standarda; i\?a ureC|'teV a*' modernizacijo sanitarnih naprav; elave tuv ali modernizacijo ogrevalnih naprav.
v da Pravico do posojila na podlagi tega natečaja, če izpolnjuje še naslednje pogoje:
“ ima n ------•------
da ni premalbno ali neustrezno stanovanje ali v da nlfT1a sanitarnih naprav oziroma ima neustrezne sanitarne naprave ali v da •^na 09revalnih naprav oziroma ima neustrezne ogrevalne naprave; re|<Je lastnik oz. solastnik stanovanjske hiše ali stanovanja, ki
v dat truiral°;
°^eluie z lastno ucl(»lo>hn
stanovanja, ki se bo s posojilom
a. r e konstrukcijo stanovanjske hiše
b. ureja sanitarne naprave
c. ureja ogrevalne naprave
mora zagotoviti lastno udeležbo v odstotku od predračunske vrednosti investicije — najmanj
30%
40%
neomejeno
lahko dobi delavec posojilo največ do
30.000 din
10.000 din
20.000 din
Delavec mora vlogi na natečaj za posojilo (obrazec 9) priložiti:
— izjavo organizacije o izločanju sredstev za stanovanjsko graditev in o združevanju sredstev po samoupravnem sporazumu pri LB — podružnici Novo mesto (obrazec 1/a);
— potrdilo organizacije o njegovem osebnem dohodku v letu 1976 (obrazec 4) in enako potrdilo za zaposlenega zakonca oz. družinskega člana (obraze 4/a);
— potrdilo organizacije o njegovem poprečnem mesečnem osebnem dohodku za zadnje tri mesece, računajoč od dneva razpisa, ter njegovih obveznostih (obrazec 4) in enako potrdilo za zaposlenega zakonca oz. družinskega člana (obrazec 4/a);
— izjavo delavca o njegovih stanovanjskih razmerah (obrazec 5);
— izjavo delavca o številu članov njegove družine, ki prebivajo v stanovanju, ki se bo rekonstruiralo (obrazec 10);
— zemljiškoknjižni izpisek o lastništvu oz. solastništvu stanovanjske hiše oz. stanovanja, v katerem bo opravljena rekonstrukcija;
— gradbeni načrt s predračunom in gradbenim dovoljenjem oziroma potrdilo, da za rekonstrukcijo ni potrebno gradbeno dovoljenje - za manjše preureditve gradbeni predračun, ki ga izdela pooblaščena organizacija, in potrdilo, da za preureditev ni potrebno gradbeno dovoljenje. Posojila za rekonstrukcijo stanovanjskih hiš oziroma
staiovanj se bodo odobravala do določene neto stanovanjske površine standardnega stanovanja glede na število družinskih članov, ki v tem stanovanju prebivajo.
Prednost pri dodelitvi posojila po tem natečaju ima ob enakih pogojih delavec, ki:
— ima nižji poprečni mesečni dohodek na člana družine;
— ima premajhno ali neustrezno stanovanje.
Odplačilna doba bo določena po kreditni sposobnosti posojilojemalca, vendar ne more biti daljša od pet let
Obrestna mera za posojilo je 4 % na leto.
Delavec začne vračati posojilo takoj po porabi oziroma najkasneje po dvanajstih kmesecih od dneva podpisa posojilne pogodbe.
Delavec lahko dobi po natečaju samo enkrat posojilo iz združenih sredstev za rekonstrukcijo iste stanovanjske hiše oziroma stanovanja.
Druga določila
NATEČAJ ZA POSOJILA TRAJA:
— za posojila pod zap. št. 1 in 4 do 30.9.1977
— za posojilo pod zap. št. 2,3 in 5 do 10.5.1977 Vloge za posojila, dospele po tem datumu, in obravnavane.
nepopolne vloge ne bodo
Vloge za priglasitev na natečaj sprejema strokovna služba Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Novo mesto. Novo mesto, Prešernov trg št. 8, pritličje, soba št. 11, kjer lahko udeleženci natečaja dobijo podrobnejša pojasnila in potrebne obrazce v zvezi z natečajem.
Sklep o odobritvi posojila ali zavrnitvi bo sprejel odbor za kreditiranje stanovanjske paditve pri zboru delegatov samoupravne enote za graditev stanovanj. Zoper sklep odbora je dopustna pritožba v roku petnajst dni po njegovem prejemu na zbor delegatov samoupravne enote; sklep zbora delegatov samoupravne enote je dokončen in zoper njega ni pritožbe. Udeleženci, ki bodo uspeli na natečaju, bodo sklepali posojilne pogodbe v LB — podružnici Novo mesto, ki bo zahtevala od posojilojemalcev zavarovanja za posojila in kontrolirala namensko porabo posojila.
Odbor
V Novem mestu, 25. 3.1977	za	kreditiranje	stanovanjske	graditve
Kmetovalci!
NA GORENJSKEM KMETIJSKEM SEJMU V KRANJU OD 8. DO 17. APRILA TER NA POMURSKEM SEJMU V RADGONI OD 8. DO 12. aprila 1977 bomo predstavili kompletni prodajni in proizvodni program kmetijske mehanizacije.
Za nakup iz našega programa ugodni krediti do 70 % od nabavne vrednosti.
Posebej opozarjamo na priključke lastne proizvodnje, škropilnice AG 300, AG 200, kultivatorje z drobilci ter traktorje TOMO VINKO>ftč 18, 21 in 30 KM in druge standardne traktorje UNIVERZAL, ZETOR, DEUTZ, IMT 533 itd
Škropilnica A G 300 za hibricide in fungicide (od 0 do 40 atm)
Za najetje kredita potrebujete zemljiško knjižni izpisek ali odločbo o odmeri katastrskega dohodka in dva potoka, ki se izkažeta s potrdilom o delovnem razmerju ali pa z zemljiško knjižnim izpiskom
VABI
Kmetijsko živilski kombinat Kranj AGROMEHANIKA
m
h i
o
Prav v tej sobi je v noči na 18. april 1937 tekla beseda o programu jna novo ustanovoljene KPS. Zraven Pavle Barlič (v sredini) je njen sin Ivan, sedanji lastnik hiše, z ženo Mari.
Zibelka slovenskih komunistov
Ob 40-letnici ustanovnega kongresa slovenske komunistične partije smo obiskali Barličevo hišo na Čebinah
17. april 1937. Dež je neusmiljeno pral pravkar vzbrstele poganjke legendarnih čemšeni-ških gozdov. Tistega mrzlega sobotnega popoldneva so se skrivnostne postave mož in žena zavijale v varna nedija zasavskih host in se v pričakovanju ozirale tja proti vrhu, proti Čebinam. Odhajali so naproti zgodovinski prelomnici slovenskega delavstva — ustanovnemu kongresu Komunistične partije Slovenije. Prihajali so iz Savinjske doline, Trbovelj, Trojan, po poteh, ki jih sami skorajda niso poznali. Pa vendar so našli Barličevo kmetijo, eno izmed petih hiš, ki se še danes enako vztra-
So skriva v strmem pobočju ebin in od koder sega pogled le še do bližnje, z gozdov poraščene rebri. Takole Miha Marinko v knjigi Moji spomini opisuje te dogodke.
KARDELJ SE JE IZGUBIL
„Po daljšem izbiranju in iskanju primernega kraja za ustanovni kongres smo se odločili za Čebine. Na Bariiča, mlajšega brata enega od rudarjev, s katerim sem svojčas delal v jami, sem se slučajno spomniL Fant se je priženil na majhno kmetijo v strmem bregu nad vasico Kotredež.
V	razgovoru z njim sem ugotovil, da je še vedno naš.
Čas za sestanek na Čebinah je bil določen za soboto, 17. aprila 1937,
Barličevo mami tudi danes radi obiščejo še živeči udeleženci ustanovnega kongresa. Na našem posnetku skupaj z Mihom Marinkom obujata spomine na zgodovinsko noč.
ob osmi uri zvečer. Z Bailičem smo se dogovorili, da njegova žena speče nekaj več kruha in pripravi čaj ter nam to prinese v bližnjo cerkvico. Prav tako sadjevec in žganje, ki ga je imel v kleti."
Tako so se to čemerno, a zgodovinsko noč pri baročni cerkvici sv. Križa pričeli zbirati delegati. Toda ni šlo gladko! Ob dogovorjeni uri jih je bilo na mestu komaj devet, torej slaba polovica. Manjkali so delegati iz Štajerske, Kočevja, predvsem pa iz Ljubljane: Edvard Kardelj, Franc Leskošek in Pepca Maček. Omenjena trojka pa je, kot se je kasneje izvedelo, zašla nekje v skrivnostnih in temačnih čemšeni-ških gozdovih, tako da so jih dočakali šele okrog polnoči, toda ne ob cerkvici, kajti gostitelj Barlič jih je povabil v toplo izbo svoje kmetije. Navzlic nekaterim manjkajočim pa je bilo odločeno, da se sestanek vendarle izvede, čeprav je do jutra ostalo še bore malo časa. Kaj je pomenila ta noč za slovensko delavsko gibanje, za slovenske komuniste, ni treba posebej omenjati. Morda bo zanimivo pogledati, kaj je o. kongresu zapisano v zaupnem dopisu ministrstva za notranje zadeve št. 35434, komaj tri mesece po ustanovitvi KPS.
„Po oceni komunistov pomeni ustanovitev posebne komunistične stranke pomembno potezo, napredek in novo etapo v komunističnem gibanju naše dežele, še posebej pa v razrednem delovanju slovenskega delavstva. Z ustanovitvijo stranke je obrnjena pozornost vodilnih komunistov na probleme, ki zanimajo slovenski narod kot celoto, s tem pa je ustvarjena tesna zveza med komunisti in širokimi ljudskimi množicami."
BARLIČEVO MAMO IMAJO RADI
Čebine ostajajo danes, pa čeprav je poteklo že dolgih 40 let, še vedno tisti značilni zaselek Čemšeniške planote s petimi hišnimi številkami, od katerih je ena Barličeva. Toda starega gostitelja ustanovnega kongresa KPS, komunista, knapa, cerkvenega ključarja in kmeta Antona danes ni več. Pa smo zato obiskali njegovo ženo Pavlo, prav tisto žensko,
ki ji je Miha Marinko naročil, naj speče nekaj več kruha in pripravi nekaj več pijače. Toda težko je bilo najti Barličevo mamo, kot jo danes vsi tako radi kličejo. Strma, z gostimi hostami porasla pobočja, ki tako ljubosumno varujejo zgodovinsko mesto, ostajajo vsakemu radovednežu v dolgem spominu, nekaj zaradi svoje bogatosti in mogočnosti, nekaj pa tudi zaradi trme, s katero popotnika vseskozi odvračajo od nadaljnje poti.
Hiša, ki je bila pred štirimi desetletji zavetišče trinajstim delegatom, ni več ista- Ivan Barlič, njen sedanji lastnik, pravi, da sojo oktobra 1944 Nemci požgali kot vse druge na Čebinah. O dogodkih tiste znamenite noči na 18. april 1937 pa nam ni ‘mogel kaj dosti povedati, saj ga je oče nagnal spat s kurami, imel je namreč komaj pet let
„Moja mama vam bo o tem lahko kaj več povedala, toda poiskati jo boste morali pri hčeri, kjer se potepa," pravi Ivan, potem ko smo si ogledali tisto znamenito sobo. Nismo ga hoteli več motiti. Tisti dan se je na Čebinah delalo, vse v znamenju priprav na veliko proslavo, ki bo tukaj v soboto, 16. aprila. Odšli smo naprej, po skromnih napotkih, kje in kako najti Barličevo mamo.
Šele sedaj smo se prepričali, da ni pravzaprav nič čudnega, če se je Edvard Kardelj s skupino izgubil ob
Pavla Barlič: »Tisto noč sem prebedela v kuhinji*'.
poti na Čebine. Koliko kolovozov, razpotij, pa malo hiš! In komaj se nam je sreča nasmehnila, že ponovno razočaranje: Barličeve mame pri hčerki, Iger smo jo iskali, ni bilo.
„Veste, vsi jo imamo zelo radi,“ so bile besede, s katerimi nas je pričakal njen zet, „pred nekaj urami je prišla po mamo druga hčerka in jo odpeljala k sebi.“
LE MALO SO JEDLI
Debele kaplje znoja so tekle po obrazu, veliko prahu je bilo požrte-ga, nič manj še kako natančnih vprašanj zastavljenih domačinom, toda čemšeniške steze so tudi nas privedle v napačne kraje. Nemalo časa smo potrebovali, da smo se vrnili na staro pot, še več pa, da smo končno le prišli do hiše druge hčerke, kjer smo vendarle našli Barličevo mamo.
Kozarček sadjevca, ki mu tukaj pravijo bunkovec, se je tokrat še kako prilegel Po takšnem uvodu se je bilo mnogo laže povrniti v leto 1937.
„Res je. Izvedela sem, da moram speči nekaj več kruha, tako da sem ga dala v peč šest hlebcev. Pa niso vseh pojedli, kvečjemu enega," pravi, vmes pa pridno hipi krompir za kosilo. Tokrat bo na mizi nekaj več krožnikov kot ponavadi, kajti tisto jutro so spustili kri zajetnemu prašiču in vsa hiša je dišala po pravkar narejenih krvavicah. Takole je nadaljevala Barličeva mama: „Veste, da sploh nisem vedela, kdo so bili tisti ljudje v hiši, niti kaj delajo. Jasno mi je bilo pač, da gre ponovno za kak sestanek, ki jih je bilo tisti čas nemalo v naši hiši. Pa tudi k možu so takrat prihajali razni ljudje, pa se zanje raje nisem zanimala. Veste, takšni časi so bili, da je bilo bolje, če nekaterih stvari nisi vedeL Spominjam se, da smo takrat imeli pri hiši dve dekli. Ko se je pričelo daniti in ko so delegati jeli odhajati na svoje domove, pa sta naleteli nanje. Kaj bi jim rekla? Da so to pač lovci, ki jih je zajela noč in so se pri nas malo odpočili, ker so se zjutraj odpravljali na Javor na divjega petelina. Mogoče pa sta mi celo verjeli!"
Že 72-letna, a še vedno krepka in živahna Barličeva mama se spominja, da so delegati hodili na sestanek
33 let je minilo od nesrečnega dogodka v Javorici pod Gorjanci: pripoved Mimi Saje— Liparjeve
pod
Can-
Minulo je že 33 let od nesrečnega dogodka v vasi Javorovica Gorjanci Takrat so Nemci in domobranci uničili 4. bataljon kaijeve brigade. Le redki borci so preživeli. Ena med njimi je Mimi Seme-Liparjeva, po partizansko Dora, ki živi sedaj na Keki. Takole pripoveduje:
„Z ostalimi borci sem se udeležila mitinga v Vrhpolju. Ponoči smo se vračali domov skupaj s pomočnikom bataljonskega komisarja Gregom in pomočnikom komandirja Butarom. Na nekaj krajih smo videli precej shojenega snega. Zazdelo se nam je sumljivo, toda pomočnik komisarja nas je prepričeval, da so to naše stopinje, ki smo jih naredili, ko smo šli na miting, ali pa mogoče od tistih naših tovarišev, ki so se že pred nami vrnili domov. Tako smo mimo nadaljevali pot na Javorovico.
Vstala sem zgodaj, da pogledam po perilu, ki sem ga prejšnji dan oprala borcem. Komaj sem stopila v vežo in se tam srečala z domačo Pepco, sva se obe zdrznili, ker sva zaslišali močno pokanje pušk in regljanje strojnic. Takoj sem vedela, da smo napadeni. Pgrabila sem nahrbtnik, bolniško torbico in puško. Iz vseh hiš so se usipali borci in vsi smo se napotili proti razvalinam Ožboltove kapelice. Tu so bili naši na položaju. Dobro se spominjam komandanta bataljona, Mario in Rade sta imela strojnico, potem so
bili še Milan, Oven, Tinček, tovarišica Suzi in še mnogo drugih. Nekateri so bili že ranjeni, pa jim v prvem trenutku nisem mogla pomagati, ker sem morala nemudoma v zaklon. Tedaj smo dobili povelje, naj se skušamo prebiti. S puško, pripravljeno na strel, sem se umikala proti Pirčevemu vrhu, mnogi pa so se v razmakih ob hosti napotili proti Ržišču in Banu. Kmalu se je ob meni pojavil pomočnik komisarja Grega in mi dejal, da bo bolje, če se tudi midva umakneva v isto smer. Opazila sem, da je ranjen, vso roko je imel krvavo. Spotjo sem mu dala zavoj, ki ga je dal v žep, ker nisva Utegnila niti toliko, da bi se ustavila in povila rano. Z vseh strani so namreč švigali rafali in komaj sva sc priplazila do gozda.
povečini posamezno. Bili so mokri in premraženi.
„JUTRO SEM DOČAKALA V KUHINJI"
, ..Postregla sem jim s ..šnopsom" in sadjevcem, nato sem nanosila na mizo kruha. O, veliko dela sem imela! Ko pa se je začelo zares^ sem se raje umaknila v kuhinjo, kjer sem pričakala jutro."
Tako pravi o tisti noči izpred 40 let. In k obujanju spominov jo nenehno spodbujajo bodisi šolske ekskurzije, sindikalni izleti, novinarji. „0, letos jih je pa že bilo nekaj. Prav pred kratkim je bila tukaj snemalna ekipa ljubljanske televizije. Štiri dni so delali. Jezna sem pa na tiste časopise, ki so mi obljubili, da mi bodo poslali slike in tiste članke, pa nič.
Sicer pa se je k nam pričelo hoditi 1947, ob 10-obletnici kongresa. Nikoli prej ni bilo od nikogar slišati, kaj so imeli pri nas, v naši hiši. No, takrat je bila proslava, potem pa so se začeli obiski. Marinko je bil že večkrat tu, nekje predlani so prišli Kardelj s Pepco, Kraigher z Lidijo, pa Popit in še nekateri. Menda so šli prav po tisti poti, kjer so se takrat izgubili. Seveda so jo mahnili peš. Najbolj mučno mi je pa ob radovednosti obiskovalcev. Kaj jim vem povedati? Nič. Le to, da je bilo pač precej megleno, da je rosilo, da so prihajali posamič in počasi. Kaj seje govorilo, pa res ne vem.“
Mama Pavla pravi, da je minilo hitro teh 40 let. Da so bila težka, pa tudi vesela. Toda pristna kmečka duša ji ni dovolila, da bi se pred tujcem kakorkoli pohvalila.
„Delati je treba, delo na kmetih ni bilo nikdar lahko. Res pa je, da živimo precej bolje kot takrat Takrat smo imeli 8 do 10 glav živine, na njivi in v gozdu smo delali z volom, mož pa je poleg tega hodil še na šiht
v	jamo. Jedli smo krompir, repo, zelje, ajdove žgance. No, to še tudi danes, le da je vedno na mizi še kaj zraven."
TAKSNE SO ČEBINE
Predstava današnjih Čebin brez krajevnih „novic“ ne bi bila popolna. Ta mali zaselek sodi v krajevno
skupnost Klek, območje, ^ je nekdaj tako slovelo po čatOT*™ in o katerem je napisanih nič » zgodb, bodisi izmišljenih ali K
čnih (tistih o sežigih na gn»a®> Kaj drugega pa je povpre^e?mu. : vencu o Čebinah, Kleku, ^en*. S ški planini le malo znanega. -domačinom je do tega, da tudi zvedo za njihove problem*NaJv'^ je prav gotovo cesta. Kraj* so F* zaradi tega odrezani od sveta, rav obljubljajo, da bo tuj^ kilometrov ceste med Cenn Klekom usposobljenih za avto promet še do 10. apni® lftos" radi verjamemo. Krajani se da le kaj. Kmetje brezplačno^ opajo zemljišče za traso ^ je kar okoli 1.000 metrov plodne zemlje, kis0 J® J ^ rili graditeljem.	xilH
imeli vse,“ pravijo ljudje,« ^ krajev nikoli ne izseljuj'?)0- ,, f nje revščine ni več, skrbnoobnovljene, zemlja J*
^ Takšne so Čebine. Take »J* tudi pred štiridesetimi leti- J no belo prepleskano ceri^tlJ čku, kjer so do pozne noc P ^ Marinko in tovariši, ko ^ Kardeljevo skupino, ki so £' ^ „zacoprale" čarovnice s ^ j so se takrat pošalili- Tu ^ navzlic nemškim izpado štiridesetletni videz, le s° njej je danes nemalo lo ponujajo Čebine dan®5 nemu obiskovalcu. Miza, 2 so sedeli delegati pred leti, je v muzeju, le -- v « napisom in majhna « spominjata radovedneža ke, ki so tako globoko in ^ zapisani v bogati zgodo „ kega naroda. Vsako otx0k, d»‘ Čebine pet do šest tisoi drugih obiskovalcih neg ((), njim, ki na zgodovinsko prihajajo posamič, “	j,,«#
marveč trumoma, s pesmi ^ ki na ustih, naredimo o® metrik!	7artdi	*
Čebine si to zaslužflo. * m legatov, ki so pred 40 to ju ponosno brali maniies ^ stične partije in us^f «^$1 tako močno in neo^ag
Hiša, v kateri so se zbrali delegati ustanovnega ko**®1 vedno nemalo spominja na tisto izpred 40 let.
Še vedno grobnica brez napisa
Tedaj sem zaslišala domobranca: „Tukaj je partizanka, ulovimo jo!" Razen tega me je domobranec obkladal z raznimi grdimi nazivi, a hkrati sem razločila nemško povelje, naj ne streljajo name. V tem usodnem trenutku zagledam ob mali potki odprtino v robidovju in se z zadnjimi močmi zavlečem vanjo. Čutila sem, da se jc po meni z vej usul sneg. Se toliko vem, da sem si naperila pod brado revolver, ker se živa nisem nameravala predati. Predstavljam si, da se je Grega, potem ko je še nekaj časa nadaljeval pot, prav ta-Ico sam ustrelil. Vse okrog sebe sem slišala govorico sovražnikov: Nemcev in domobrancev; po narečju sodeč, so bili med temi mnogi šentjer-nqski domačini. Tu sem ždela ure in ure, vsaj tako se mi jc zdelo, za-
znala pogovore in hojo, la pa je sčasoma pojenjevala.
Pozno popoldne - rahlo se je že mračilo - so v vasi trobili zbor. Spoznala sem, da se pripravljajo na odhod. Vsa premrznjcna sem čakala, vmes pa lizala sneg, ker sem imela popolnoma suha usta. Potem sem zlezla iz skrivališča in naletela na fanta, ki sem se ga sprva ustrašila, saj nisem vedela, kdo je, ker je imel na glavi kučmo. A spomnila sem se, da je novinec, ki je nekaj dni pomagal v bataljonski kuhinji. Kislo se je nasmehnil in skupaj sva se napotila proti razvalinam kapelice. Sneg je bil globok in s težavo sva se prebijala. Pri Sv. Ožboltu se nama je nudil strahoten pogled: v kapelici jc ležala moja prijateljica Suzi z razbito glavo in odrezanimi prsmi. Malo vstran so ležali mrtvi komandant, nerazdružna prijatelja Rade in Mario pa Oven, Urh, Branko in še mnogi drugi. Predobro se je videlo, kako so jih tolkle domobranske zveri, jim pobrale orožje, čevlje in razne kose oblačil. Pod kapelico ob poti proti Pirčevemu vrhu so ležala še mnoga trupla.
Komaj sem sc privlekla do vasi in sc splazila do hiše, kjer jc bila prej-
DOLENJSKI LIST
t ^
snje drri nastanjena "jjjj, »i■{ Domača Pepca me fiV pozami v očeh in ni m * 0{ je * * me vidi živo. Potemp« ^ vala, naj bežim- V s&vC puško v rokah m *	#	sprf
bolničarsko opremo,	u
iz vasi. Srečala sem v mi pomagali do ne 0dpove^( vem. Tu mi je ^ obšla P0^ Takšna slabost me J®. ig in hudem, kar sem doti da se dolgo nisem p	m
Ponoči so pcJ81' 10%%. žumbrško bolnišn*^., S ^ Tončko in koman^ pfijit% Kasneje sem videla bolničarko, ki se j' ^ jja- ^ se je podobno_kot	&«*>
bili pretreseni, o8	^
spregovorili.	ob
Mnogo kasneje “ ptep0^* po obleki pomagaj borce, da so jih do -jii v , po-domače kraje ali grobnici pri Sv. U' jvoj^o -gosto obiščem &0 jjaielj*v,' danjih soborcev m P uj!otavlL}l1,5 znova pa z žalostjo ^0$*? ni nikjer napisa, »J ^<#18 tragično usodo 4.	^	$■
jeve brigade."
kultura
in
izobra-
ževanje
ki f
-nkah
cdiko
lesoi-
idah>
u Slo rit® Toda
m
ijvefji i pr*>' , čep-devet irni in
ib«®
robi
a*P
odit
eP
4*
podi-
to»c
iiti
<eW»
odo*
Galerijo »odpira« Jože Ciuha
V Krškem, ki praznuje letos 500-letnico, bo od aprila do oktobra šest umetniških razstav
’	i
.V	■	*v	.	1
i ’
V
d- * * 4,
Cez približno mesec dni bo krška galerija odprla vrata prvi od šestih likovnih razstav, ki jih ima v načrtu v tem letu. Letošnja razstavna dejavnost tega hrama umetnosti bo nekoliko bogatejša od prejšnjih sezon, vendar bo poudarek na umetnikih, ki so po rodu Krčani ali pa so delovali v tem posavskem kraju. S prireditvami se bo galerija vključila v praznovanje 500-letnice mesta.
V' 'v
n>£. ^00m'ng: STREHA — Z razstave umetniške fotografije Kega avtoija, ki bo odprta še do ponedeljka, 4. aprila.
Prvi gost krške galerije bo Jože Ciuha, čigar razstavo platen bodo odprli 29. aprila. Junija bo razstavljal Vladimir S tovi-ček svoje plakete. Tematsko ubrana razstava bo imela naslov „Heroji naše revolucije11. Mesec za tem bodo odprli postumno razstavo del Franja Stiplovška. To bo po daljšem času prva celovitejša predstavitev slikarja, ki se mu je življenjska pot iztekla v Brežicah.
iDela Jožeta Ciuhe, Franja Stiplovška in Vladimira Stovič-
Opera išče neznane talente
Osrednja slovenska operna hiša bo maja izvedla nagradno pevsko tekmovanje
u*: kot ,oe0nC1 Sm.° znan* P° tem’ ra<** prepevamo. Imamo nič manj v W Na |jj, Noskih, 87 mešanih in 27 ženskih zborov ter 55 oktetov, ljudj £° ‘zračunamo, da organizirano poje več kot 12.000
*’wi
Dolenjski galeriji v No-apHla ”***> jutri, 1.
S1m° sikn^Llul^0dprli raz' skegn ctt el akadem-pa b j J]a Tomaža Gorju-rfrf alU^jane in Jankih J°žetZvJ™ke& kiparja
[Odstavila
Črnomlja, umetnika se bosta
^iWpžau,kot Prodnika
Uk0Vne generacije Ak^emieV
Urnpt„„ 1 , likovnih Uh rmn?' čeprav sta po de-^merjena, je za-fe teži novo iskanje, nemu h * kstnemu likov-iup k azanju. Tomaž Gor-hte uLc[zs.tavil 30 platen,
ftiotv0rin ?a 10 P^tik->tiadi , bodo sodelovali ijubljan m in glasbeniki iz
n I a	^	■	V*	J/vjv * W	^
P0S|uh ?. 1 Pr*šteli še vse, ki imajo vsaj malce nadpovprečen glas in > i se ta naša pevska armada za nekajkrat povečala.
v° nekai^3? ^raV ®°!°" z^or’ nekateri med temi pa so
tudi tisto pravšno „testo“, iz katerega se dado vzgojiti operni solisti. In prav tako razmišljajo tudi v ljubljanski Operi. Še več: z željo, da bi spoznala najboljši, še ne angažiran glasovni „mate-rial“ in ga pridobila za izpopolnitev svojih zborovskih in solističnih vrst, je osrednja slovenska operna hiša razpisala za 21. in 22. maj v Ljubljani drugo tekmovanje mladih pevk in pevcev iz vse Slovenije.
Tekmovanja, ki nima namena preštevati tako imenovanih talentov, marveč pridobiti pevce in pevke za upoštevan in spo-
hom „j St° 2 &som in Polprofesionalni
Nove*?JUTRI v JfiMESTU NOVA
ukovna razstava
štovan pevski poklic, se lahko udeležijo od 18 do 30 let stari in normalno telesno razviti interesenti z dobrim glasom in posluhom. Seveda bodo morali vsi kandidati svoje pevske sposobnosti dokazati pred posebno komisijo. Zapeti bodo morali narodno pesem, samospev in arijo, katera glasbena dela so se odločili izvajati, pa bodo morali prijaviti najkasneje do 30. aprila, ko je rok za prijavo na tekmovanje, na naslov: Opera in Balet SNG, Ljubljana, Župančičeva 1.
epe
glasb
Zmagovalce čakajo grade: štipendija na glasbeni srednji šoli ali akademiji za glasbo, takojšen sprejem v zbor in tri denarne nagrade (1.500 do 5.000 dinarjev).
Črta čez primanjkljaj?
Trebanjska kulturna skupnost uspešno odpravlja primanjkljaj prireditev za šolarje in drugo mladino. Od februarja se vrstijo najrazličnejši nastopi solistov in skupin priznanih ljubljanskih umetniških hiš. Prireditelji želijo s temi gostovanji pokriti potrebe vsaj tistih krajev, ki imajo šole.
‘4
$
k
>
Sj
K
K
K*
it
l"« 'd»
W
PRED DVEMA LETOMA (NE: PRED DVEMI LETI)
«eia t0 v, na*' živi govorici dvojina čezdalje bolj izgublja, dyojini ^katerim pri pisanju težave, kajti lcnjižni jezik ™ odpovedal. Tako beremo dan za dnem po Wti	"apačne oblike:
leti pr m°ra srednjo strokovno izobrazbo z najmanj dvemi Karlov j. ~ Nazadnje sta se videla pred dvemi leti. -WrZ£^"i' tQčkami razlike.
Spole ir- ^Va sklanjamo takole (navajam oblike za vse tri ^eh-3^er. se med seboj ločijo): 1. skl.: dva, dve; 2. skl.: skL; ' s*l-: dvema; 4.skl.: dva, dve; 5. skl.: pri dveh; 6. Ijenj _ Ker so v vseh treh navedenih primerih uporab-ptaviin ed*°gi. ki terjajo 6. sklon (z, pred, z), bi se stavki IaJjjNK takole:
tonia	srednjo strokovno	izobrazbo z najmanj dvema
Karp0v Pra^se- - Nazadnje sta se videla pred drema letoma.
Naj v°di z dvema točkama razlike.
°blike Ka;edem ^ ne^aj primerov, da se nam bodo pravilne •tiesecg vt^snile v spomin: pred dvema urama, pred dvema ma’2 dvema kolesoma, za tema dvema drevesoma itd.
ka bodo tudi na razstavi, ki jo bodo odprli avgusta pod naslovom „Shkarji iz Krškega11. Na tej razstavi bodo predstavljeni tudi Saša in Avgusta Šantel, Janez Volf, Franc Klemenčič,
Zoran Didek, Vladka Stoviček in Hans Gagern.
Septembra bo zasedla prostore kiške galerije razstava „Naši kraji v upodobitvah11, za katero bo prispevala dela ljubljanska Narodna galerija iz svoje zbirke. Razstavno leto naj bi se končalo oktobra, ko se bo občinstvu predstavila s samostojno razstavo Vladka Stoviček.
NEZNANI TALENTI — Javne produkcije glasbenih šol iz leta v leto razkrivajo nove talente, predvsem soliste na posameznih glasbilih. Škoda je le, da mnogi odnehajo še prej, preden bi lahko zasedli mesto v orkestru. Učenci glasbenih šol na Dolenjskem često prispevajo glasbene točke tudi na drugih prireditvah.
Trdina in Dolenjska
Ob
pri'
110-letnici Trdinovega prihoda v Novo mesto je redilo Slavistično društvo Dolenjske predavanje, študijska knjižnica Mirana Jarca pa razstavo o Janezu Trdini
Čez nekaj mesecev bo minilo sto deset let, kar je prišel v Novo mesto, se tu stalno naselil in začel plodno pisateljsko življenje Janez Trdina, predčasno upokojeni profesor reške gimnazije, doma iz Mengša.
To, za Trdinovo življenje in delo ter hkrati za slovensko literaturo prav gotovo pomembno obletnico je Slavistično društvo
V nadaljevanju sporeda za šolsko mladino je prejšnji četrtek gostovalo na Mirili in v Trebnjem Lutkovno gledališče iz Ljubljane z delom „Marjetica in zmaj“, dan kasneje pa Mladinsko gledališče iz Ljubljane v Mokronogu z igro „Pavliha in Mica“. Posebno predstavo so organizirali za trebeljanske šolarje.
Mladinsko gledališče bo prišlo v goste tudi jutri in bo v Trebnjem uprizonlo igro „Žu-pan Kozel". 15. aprila bo to gledališče obiskalo Mimo in Šentrupert z igro „Vilinček z lune“.
V petek, 8. aprila, bo v trebanjski občini gostovala tudi instrumentalna skupina, ki jo sestavljajo kitarist Saje, flavtist Kacjan in violinist Lorenz. Skupina bo izvedla po en koncert za mladino v Velikem Gabru in Šentrupertu.
Podoben program kulturnih prireditev ima v načrtu trebanjska kulturna skupnost tudi za maj, mesec kasneje pa se bodo začeli že tradicionalni dnevi kulture in umetnosti, ki vključujejo tudi nastope učencev iz vseh osnovnih šol v občini.
1
Trdinovo doprsje pred rotovžem na novomeškem Glavnem ^u je eden redkih spome-iov, postavljenih očetu „Ba|t in povesti o Gorjancih44 v mestu, kjer je prebil največ svojega življenja in ustvanl literarno pomembna dela.
Dolenjske počastilo v petek, 25. marca, s predavanjem Novo mesto in Dolenjska v delih Janeza Trdine. O tem je v čitalnici novomeške študijske knjižnice govoril prof. Janez Logar, urednik Trdinovih zbranih spisov, nekdanji profesor na novomeški gimnaziji. Predavatelj se je dalj časa zadržal pri vzrokih, ki so privedli do predčasne upokojitve Janeza Trdine na Reki. Pri tem je odločno zanikal, da bi bil T rdina sam zakrivil tak ukrep takratnih oblasti, saj prav Logarjevi izsledki kažejo, kako zmotno mislijo nekateri literarni zgodovinaiji, zlasti na Hrvaškem, trdeč, da je Trdina pač moral „pojesti“, kar si je bil skuhal.
Stodesetletnice Trdinovega prihoda v Novo mesto se je spomnila tudi študijska knjižnica Mirana Jarca in v svoji avli priredila posebno razstavo o Trdini. Razstava obsega poleg knjižnih izdaj Trdinovih spisov tudi periodiko, kjer je objavljal Janez Trdina svoje bajke in povesti, literaturo o njem, nekaj pisateljevih rokopisov in fotografij, ki kažejo hiše, v katerih je živel, ter osebnosti, ki jih je opisoval. V vitrinah sta tudi dve doktoiski disertaciji o Trdini (dr. Alojz Turk in dr. Mirko Pretnar). Za dragoceno arhivsko gradivo pa lahko štejemo še nekatere razstavljene dokumente, ki jih hrani študijska knjižnica. To so Trdinova spričevala, pohvale ter listine o preiskavah in upokojitvi.
Danes bodo v Zvezi kulturnih organizacij Slovenije obravnavali in bržčas tudi sprejeli program dejavnosti in akcij za leto 1977. Delegati iz dolenjskih, belokranjskih in posavskih občin še s posebnim zanimanjem pričakujejo ta dogodek, saj bo od današnje odločitve odvisen tudi nadaljnji razvoj medobčinske kultumo-prosvetne zveze „Bratstvo in enotnost", ki ima od lanske jeseni sedež in predsednika v Novem mestu. Kot je znano, vključuje ta zveza občine na slovenski in hrvaški strani Kolpe ter nekaj članic iz BiH. Do zdaj je zveza upravičila svoj obstoj in tudi njen letošnji načrt je obetaven.
KRIVICA
Z delom te, lahko rečemo, medrepubliške zveze so se seznanili tudi udeleženci nedavne novogoriške konference ZKO, saj je o njej govorilo več razpravljalcev, zlasti pa ni bilo nikogar, da bi oporekal takemu kulturnemu povezovanju in ga proglasil za nepotrebno. Zato je bilo pričakovati, da bo ZKO Slovenije dejavnost te medobčinske oziroma medrepubliške organizacije vnesla v svoj program in jo tudi sofinancirala. To pa se do danes še ni zgodilo in kot je razvidno iz predloga dejavnosti in akcij ZKO za leto 1977, ki niti z eno besedo ne omenja kulturnega sodelovanja dela slovenskih, hrvaških in bosanskih občin, predsedstvo republiške ZKO o tem niti resno ne razmišlja.
Ta praznina v predlogu republiškega programa je Dolenjce, Belokranjce in Posavce zbodla v oči, saj so prepričani, da tako ravnanje sestavljalcev predloga ZKO Slovenije ni v skladu s sodobnimi pogledi in vlogo kulturnih organizacij. Prizadeti so zato sklenili, da prek svojih delegatov na današnji seji v Ljubljani opozirijo na to pomanjkljivost in dosežejo, da bo dejavnost medrepubliške kultumo-prosvetne zveze „Bratstvo in enotnost“ v republiškem delovnem programu ne le formalno omenjena, ampak tudi ustrezno ovrednotena. Zdaj, ko je sedež te zveze v Novem mestu, so Dolenjci tem bolj zainteresirani, da postane njena dejavnost sestavina republiškega programa.
I. ZORAN
Kaže
PRIGRIZEK ALI ZAKUSKA?
I^Vej«6’ Smo besedo zakuska dobili v knjižni jezik šele v je nanCln času- Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar (1895) Hj*** pozna, pač pa samo glagol zakusiti v pomenu le nav L. “Vznikov Slovenski pravopis iz 1. 1920 prav tako *loven*7a te besede in tudi Koštial je v svojem Brusu knjižne ^ bi ln®.0- 1927) ne preganja, kar bi bil verjetno storil, Pravo_Se že te^aj košatila v našem pisanju. Slovenski fnoninS *Z 1 besedo „zakuska44 dopušča in ji navaja 196-) a Prigrizek, južina. Prav tako je ne prepoveduje SP iz
«.	.	vpmio—:---------*----------—	prigrizek.	Ker
ine in jo naše povsem ustrezno lahko brez škode
k beSe’|VerK^ar priporoča namesto „zakusl «e*e<l a očitno izposojena iz srbohrvaščine "^Om , Pr‘grizek pogostitev, malica "Pastir °’ mis*‘,n’ ^a ki »zakusko1
m
Mencingerjev večer -12.
aprila bo v Krškem literarni večer, posvečen spominu slovenskega pisatelja Janeza Mencingerja ob 65-letnici njegove smrti. Kot je znano, je Mencinger zadnja leta svojega življenja preživel v Krškem, kjer je tudi pokopan.
kolonija v Šentjerneju -
Pred kratkim so likovno razstavo „Pet let Dolenjske slikaiske kolo-nije“ za nekaj dni prikazali delavcem šentjemejske Iskre v njihovi tovarniški restavraciji.
<1^4) - 31
B- r.
SANDI LESKOVEC BO RAZSTAVLJAL V VELENJU - Aprila se bo mirenski kipar Sandi Leskovec predstavil velenjskemu občinstvu z zbirko v zadnjem času nastalih plastik, ki pomenijo izrazit odmik od naivne smeri likovnega ustvarjanja. Na sliki so njegovi „Kvarto-pirci44, ki jih je iz lipovine izrezljal pred dvema letoma. (Foto: Dušan Zakrajšek)
NOVO GLASILO - Na osnovni šoli „Milan Majcen” v Šentjanžu je pred kratkim izšla prva številka glasila „Prvi koraki", ki ga je začel izdajati literarni krožek.
SHAKESPEARE NA TELEVIZIJI - V londonskih studiih BBC bodo posneli vseh 37 del VVilliama Shakespeara. Snemanje bo trajalo šest let, za vsako leto imaio v načrtu po šest dramskih del. Menijo, da
bodo za to porabili okoli 155 milijonov dinarjev.
RAZSTAVA O PRAVLJICAH -V Pionirski knjižnici v Ljubljani bodo 4. aprila odprli razstavo ,.Slovenska sodobna pravljica1*, ki jo bodo dopolnile otroške risbe na pravljično temo. Prireditev bo vezana na mednarodni dan mladinske knjige.
SKUPNOST ZA KNJIGO - V Mariboru bodo, kot je slišati, kmalu dobili prvo posebno kulturno SIS; to bo skupnost za knjigo.
ANKETA DELEGATOM -Novomeška kulturna skupnost je pripravila poseben vprašalnik za predsednike delegacij m vodje skupin delegatov. Vedeti želi predvsem, ali delegati prebirajo gradivo za sejo skupščine, ali gradivo pravočasno dobijo, ali je to gradivo dovolj razumljivo in podobno. Anketa je prvo preverjanje delovanja delegatskega sistema v ,/orneški kulturni skupnosti.
ŠTIPENDIJE
PROSTA UČNA MESTA
V KRŠKEM
ORGANIZACIJE ZDRUŽENEGA DELA, TEMELJNE ORGANIZACIJE ZDRUŽENEGA DELA iN DELOVNE SKUPNOSTI V OBČINI KRŠKO RAZPISUJEJO ZA ŠOLSKO LETO 1977/78 NASLEDNJE ŠTIPENDIJE IN PROSTA UČNA MESTA:
1. TOVARNA CELULOZE IN PAPIRJA „DJURO SALAJ", KRŠKO
— Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo — kem. tehnologija	1	štipendija
— Ekonomska fakulteta	1	štipendija
— Pravna fakulteta	1	štipendija
— Filozofska fakulteta — industrijska pedagogika	1	štipendija
— Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo — smer politične vede 1 štipendija
— Visoka ekonomsko-komerciaina šola — I. stopnja	1	štipendija
— Tehniška srednja šola — papirna stroka	5	štipendij
— Tehniška srednja šola — kemijska stroka	2	štipendiji
— Tehniška srednja šola — strojna smer	1	štipendija
— Ekonomska srednja šola	4	štipendije
— Upravno-administrativna šola	2	štipendiji
— Srednja gozdarska šola	1	štipendija
— Srednja prometna šola	2	štipendiji
— Srednja gostinska šola	1	štipendija
V poklicnih šolah
— papirniška stroka	10	učnih	mest
— strojna stroka	10	učnih	mest
— elektro stroka	6	učnih	mest
— avtomehanska stroka	2	učni	mesti
— slikopleskarska stroka	1	učno	mesto
— mizarska stroka	2	učni	mesti
— zidarska stroka	2	učni	mesti
— kartonažer	4	učna	mesta
— montažer —	kopist	1	učno	mesto
— reprofotograf	1	učno	mesto
— knjigovez	1	učno	mesto
— poklicna šoferska	2	učni	mesti
2. IGM „SAVA", KRŠKO
— FAGG — oddelek za gradbeništvo
— Ekonomska srednja šola
— Gradbena tehniška šola
3. PRESKRBA, KRŠKO
— prodajalec
4. TURIST HOTEL „SREMIC", KRŠKO
— natakar
— kuhar
5. TRANSPORT, KRŠKO
— avtomehanik
— avtoelektričar
6. 2ITO Ljubljana, TOZD IMPERIAL, KRŠKO
— Strojna fakulteta
— Ekonomska fakulteta
— Ekonomska srednja šola
7. KOVINARSKA, KRŠKO
— Strojna fakulteta — II. stopnja
— Strojna fakulteta — I. stopnja
— Fakulteta za elektrotehniko
— Ekonomska fakulteta — II. stopnja
— Ekonomska fakulteta - I. stopnja
— Tehniška srednja šola — strojna smer
— Tehniška srednja šola — elektro smer
— Ekonomska srednja šola
— Upravno-administrativna šola
V poklicnih šolah:
— ključavničar
— strugar
— tehniški strojni risar
— elektrikar
8. SOP KRŠKO
— Strojna fakulteta
— Tehniška srednja šola — strojna smer
— Gradbena tehniška šola — oddelek za visoke gradnje
V poklicnih šolah:
— ključavničar
— klepar
— slikopleskar
— steklorezec
— elektrikar
— kovinostrugar
9. AGROKOMBINAT, KRŠKO
V poklicnih šolah:
— sadjar
— živinorejec
— vinogradnik
— prodajalec
— mesar
— avtomehanik
10. METALNA MARIBOR, TOZD SENOVO
— Strojna fakulteta — konstrukcijska smer
— Strojna fakulteta — tehnološka smer
— Fakulteta za elektrotehniko — jaki tok
— Višja tehniška šola — tehnološka smer
— Višja tehniška šola — varilska smer
— Tehniška srednja šola — strojna smer
— Upravno-administrativna šola — stenodaktilografska smer
V poklicnih šolah:
— strugar
— ključavničar
— varilec
— elektromonter
1 štipendija
1 štipendija
2 štipendiji
6 učnih mest
7 učnih mest 3 učna mesta
7 učnih mest 1 učno mesto
1 štipendija 1 štipendija 1 štipendija
3 štipendije 1 štipendija
1 štipendija
2 štipendiji 1 štipendija
3 štipendije 1 štipendija 3 štipendije 1 štipendija
20 učnih mest 2 učni mesti 1 učno mesto 2 učni mesti
2 štipendiji 5 štipendij 1 štipendija
20 učnih mest 14 učnih mest 5 učnih mest 4 učna mesta 3 učna mesta 1 učno mesto
10 učnih mest 1 učno mesto 2 učni mesti 2 učni mesti 3 učna mesta 2 učni mesti
2 štipendiji 1 štipendija
1 štipendija
2 štipendiji
1 štipendija
2 štipendiji 1 štipendija
2 učni mesti 6 učnih mest 3 učna mesta 2 učni mesti
POGOJI:
1. Pod tč. 1, 2 in 3 uspešno opravljen psihotest.
2. Pod tč. 4 uspešno opravljen psihotest ter zdravstvena sposobnost za opravljanje poklica.
11. RUDNIK SENOVO
— Pravna fakulteta
— Ekonomska srednja šola ' V poklicnih šolah:
— ključavničar
— elektrikar — obratovni
— kovač
1 štipendija
2 štipendiji
2 učni mesti 2 učni mesti 1 učno mesto
12. SLUŽBA DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA, podr. KRŠKO
— Pravna fakulteta — II. stopnja
13. OBČINSKA IZOBRAŽEVALNA SKUPNTST KRŠKO
— Visoka šola za telesno kulturo
— Pedagoška akademija — razredni pouk
— Pedagoška akademija — glasbeni pouk
— Pedagoška akademija — matematika, fizika
— Pedagoška akademija — tehnični pouk-fizika ali tehnični pouk—likovni pouk
— Srednja vzgojiteljska šola
1 štipendija
1 štipendija 4 štipendije
2 štipendij'1
3 štipendije
3 štipendije 2 štipendiji
In
1 štipendija
2 štipendij'
14. LJUBLJANSKA BANKA, podr. KRŠKO
— Ekonomska fakulteta ali VEKŠ II. stopnja — bančna smer
— Ekonomska srednja šola	.	-	-.i:	o
Kandidati morajo izpolniti obrazec 1,65 DZS in ga poslati skupaj z vsenm do materialnem položaju in učnem uspehu na naslov: Ljubljanska banka, podružnica Cesta 4. julija 42, Krško, v 15 dneh po objavi.
Prednost imajo kandidati z boljšim učnim uspehom in slabšim materialnim stanjem. Kandidate bomo o izidu razpisa obvestili v 45 dneh po dnevu objave.
15.ELEKTRARNA BRESTANICA
V poklicnih šolah:
— ključavničar
— elektrikar
3 učna mesta 2 učni mest'
16. DES, TOZD ELEKTRO KRŠKO
- Fakulteta za elektrotehniko	V^oendij8
- Tehniška srednja šola — elektro smer (jaki tok)	' Voendij3
- Ekonomska srednja šola	_	%pvalov
Kandidati za štipendije naj vložijo prošnje na obrazcu 1,65 DZS in zadnje šolsko spri
15 dneh po objavi razpisa pri pristojni organizaciji združenega dela ali delovni skupnos • ^ Kandidati za učna mesta morajo biti duševno in telesno zdravi in imeti uspešno °zpisu osemletko. Prošnje za sprejem v uk s šolskim spričevalom naj pošljejo v 15 dneh po pristojni organizaciji združ. dela.
4
v’
ko
kc
1 na
Komisija za medsebojna razmerja delavcev pri OSNOVNI SOLI JANČKA MEVŽLJA, Mokronog
razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
ali ^
HIŠNIK - KV mizar ali KV ključavničar mehanik
1 KUHARICA - KV kuharica	,	(0S
1 VARUHINJA za VVZ - končanih 8 razredov p
Poskusn a doba za vsa razpisana mesta je 60 dni.
Pismene prijave pošljite v 15 dneh po objavi razpisa na gornji naslov.
£
6
*
*
!
INDUSTRIJA
GRADBENEGA
MATERIALA
„GRADNJA"
ŽALEC
Probleme današnjega časa
ENERGETSKO KRIZO ONESNAŽEVANJE OKOLJA VARČEVANJE
REŠUJEJO
Schiedel - YU - DIMNIKI Schiedel-YU-ZRAČNIKI Schiedel - YU - JAŠKI ZA SMETI Schiedel - YU - ODPRTI KAMINI	£
MONTAŽNE TRIPREKATNE GREZNIC STIBO termoblok STATIK montažni stropovi
i
i
i
t
i
i m
l1*
'fe
ve
i;
NAŠ PROIZVODNI PROGRAM
SCHIEDEL
žuje
- YU — DIMNIK je triplasten dimnik. Porabi do 40 % manj goriva, ne op® *e|<je ozračja. Ker je okrogel, daje boljši vlek in je enostaven za čiščenje. Njegov Samotni v ^ je odporen proti kislinam, varen pred zasajevanjem in toplotno obstojen. Schiedel o' montažni dimnik, zato cenen pri postavitvi.
SCHIEDEL — YU — ZRAČNIKI v elementu z dimnikom ali posebej skrbijo za vedno čist prostorih bivanja.
SCHIEDEL — YU — JAŠKI ZA SMETI — enostaven odmet odpadkov v stanovanjskih šolah in poslovnih poslopjih.
ih blokih'
oleP1
,Š3t«
vij0
SCHIEDEL — YU — ODPRTI KAMINI so novost na našem tržišču. Z njimi si stanovanje in omogočite prijetno in estetsko gretje.
MONTAŽNE TRIPREKATNE GREZNICE so prav tako novost na našem tržišču. Poen°oSeb v
in pocenijo gradnjo, odgovarjajo sanitarnim predpisom in JUS normam glede števil3 gospodinjstvu.
STIBO TERMOBLOK je betonski blok s posebnim styropornim vložkom. S tem optimalna toplotna izolacija. Ustvarite si stalno varčevanje energije, zato gradite tudi vl blokorn.
oStavi
STATIK MONTAŽNI STROP opečne ali betonske izdelave zmanjša stroške, P°el1 montažo.
PROIZVAJAMO, PRODAJAMO IN MONTIRAMO
40,
Industrija gradbenega materiala GRADNJA Žalec, Aškerčeva 4, tel. št. (063) /1° 710-741,710-719,710-773	.	(o63>
Fnota: Proizvodnja in prodaja gradbenih materialov Latkova vas pri Preboldu, tel-722-027, 722-078.
Naše proizvode lahko kupite v vseh prodajalnah gradbenega materiala.
Krama-: „Za pomoč ■'pljujemo osnovni šoli, Partizan in Kolinski."
Nov košarkarski center
*et*’	M Je učitelj Ja-
Bonfe zatnlno odločil, da h tufli w°b nogometu zažive-»oieL h vŠatka> ie le malokdo Nrifiiv	zamisel	tudi
del da«: r an?erPaJedobro ve_ H itonm	ne m°rcjo oble-
JmKZStj&U' njegov
S predl!° navdušenjem spreje-iješolci P ^novnoJolci in sred-zatem so vNo"
‘ Hikanv f^faniziiali dolenjsko
hg0' Mirna ^ je Mc v P™ letU’
pi' fokS1 IT ndzkušeni eki-delaio rw i I4 P11 njih resno ikolj letl kasneje je v vse % ob Vnn enjski košarkarski lj odlifn^	telanovanja osvoji-
,Vn.°pet,omesto.
.Iiadiciia “J11 Je dolgoletna odbojfj ?°g°met, v Trebnjem koč U v .^a Pa je tako re-fcvse hnii P°y,?jih, a kljub temu ' ®0ran,<l ,Priijubljena. Povedati trener v Je IPred kratkim dejal
Hkega kluba
sreče v« 1 *>da imamo veliko
,> »er n«. —i_.. .	.	_
;*£sSta
v moT.y uuec, aa lahk< ^Ottov ni^?'.*ciaju uspeva L.: Maj imamo regi
registri-
►♦♦♦
ranih 20 igralcev, tesno sodelujemo s šolslam športnim društvom in naše treninge obiskuje okoli 40 pionirjev, ki so razdeljeni po starosi v tri skupine. Že dalj časa uresničujemo tudi portoroške sklepe. Košarkarska vrsta je občinska reprezentanca, saj prihaja na treninge nekaj fantov iz Trebnjega. Za portoroške sklepe smo zagreti tudi zato, ker podpiramo kaKovost, resnici navkljub pa moram priznati, da tudi zavoljo tega, ker nimamo na voljo toliko igralcev kot na primer novomeški klubi. Treninge sem zato organiziral tako, da se jih lahko udeleži prav vsak, kdor želi redno vaditi. Delamo namreč trikrat na teden, in sicer ob sredah,' petkih in sobotah."
Ko se je Kramer odločil, da bo veliko svojega časa posvetil košarki, je vedel, da za uspeh ne bosta dovolj samo njegova dobra volja in zagnanost mirenskih fantov. V srednješolskih letih je gojil rokomet, ki se močno razlikuje od igre pod obroči. Sklenil je, da bo obiskoval trenerske šole. Opravil je prvi del ,,idrijske“ košarkarske šole, v kratkem ga čaka še drugi del tečaja, in dobil bo naziv trenerja. Ker pa ne dela samo za jutri, je v osnovni šoli navdušil nekaj dečkov za košarkarske trenerje in prvi je že opravil tečaj za vodnike.
„Ze tri mesece se pripravljamo na novo tekmovalno sezono. Letos bo dolenjska košarkarska liga," je nadaljeval pripoved Kramer, izredno močna, saj bodo nastopili v njej vsi igralci, ki so igrali za reprezentanco Dolenjske. Vse kaže, da bodo še letos nastopili v II. zvezni ligi, torej bo Mirna lahko videla tudi dru-goligaško košarko. Menim, da bo prvo mesto osvojil novomeški Novoles, v boj za vrh pa lahko poseže tudi druga novomeška vrsta, košarkarji Obutve. To je dokaz, da ima Novo mesto ta čas kopico dobrih igralcev, z njihovo pomočjo pa se bodo kalili tudi naši fantje."
J. PEZELJ
Zanesljivi novomeški zmagi
V minulem kolu slovenske odbojkarske lige Novo mesto in Krka zmagali — Nepričakovan poraz mladink in novi zmagi Zužemberčanov
V desetem kolu slovenske odbojkarske lige sta novomeški vrsti poskrbeli za prijetno presenečenje, zakaj v minulih letih se je le redkokdaj zgodilo, da bi obe ekipi v istem kolu dosegli prepričljivo zmago: vrsta „Krke“ je v Ljubljani presenetila istoimensko ekipo, Novomeščani pa so doma po kvalitetni tekmi odpravili Kamnik in so še naprej na dobrem tretjem mestu.
NOVO MESTO-KAMNIK 3:1 (9, -12, 0, 7)
V desetem kolu slovenskega odbojkarskega prvenstva so se Novo-meščani doma pomerili z vrsto Kamnika, ki je imela do novomeškega srečanja prav tako štiri zmage. Čeravno kaze rezultat, da so imeli domači - spodbujalo jih je okoli 50 gledalcev - lahko delo, so se gostje predstavili kot dobra ekipa, peta zmaga domačinov pa je sad dobre igre celotnega moštva, v kat«em je bil mladinec Primc ponovno najboljši
Novo mesto:	Goleš, Vernig,
Babnik I, Babnik II, Graberski, Cotič in Primc.
LJUBLJANA - KRKA 1:3 (-12, -14. 11,-7)
V minulem prvenstvenem odbojkarskem kolu so Novomeščanke igrale v Ljubljani in že pred odhodom napovedale, da bodo osvojile nove točlce. Ker so zmago napovedale tudi Ljubljančanke, se je obetal zanimiv boj, zmagala pa ie boljša ekipa. Gostje so namreč zelo dobro igrale na mreži, predvsem Filova in Rajerjeva, ostale pa so se izkazale z igro v polju. Za Krko je ponovno zaigrala Zevnikova, ki je imela poškodovano nogo, po daljšem času pa tudi Šventova, kije že na prvi tekmi dokazala, da je se vedno zanesljiva igralka.
Krka: Rajer, Fila, Svent, Forte, Boh, Pilič, Zevnik, Fine, Gorjanc, Ivanetič.
KRKA - BREZOVICA
0:3
V prvenstveni tekmi miadinske odbojkarske lige so Novomeščanke igrale v nedeljo z Brezovico in po dokaj slabi igri presenetljivo izgubile. Navzlic novemu porazu so Novomeščanke v svoji skupini še vedno prve in se bodo uvrstile v republiški finale.
2U2EMBERK:KOPER
3 : 1
2U2EMBERK- KAMNIK
3 : 2
Dve nadaljnji pomembni zmagi v regionalni mladinski ligi v odbojki so dosegli mladinci Partizana Žužemberk. Doma so brez večjih težav premagali Koper 3:1 (8, 14, -9, 7), v gosteh pa neposrednega konkurenta Kamnik 3:2 (8, -13, -16, 9, 6). Zmaga bi bila lahko bolj gladka, vendar so Zužemberčani po začetni dobri igri in vodstvu v 2. setu 7:1 zaigrali neresno in podcenjevali nasprotnika, kar se jim je maščevalo.
Do konca tekmovanja so še tri kola. Partizanu zadostuje za prvo mesto ena zmaga.	^	^
LEPA ZMAGA 2U2EMBERKA
Pionirji OŠ Žužemberk so v času priprav za področno prvenstvo v
odbojki premagali s 3:0 ekipo OŠ Brezovica, ki je zmagovalec ljubljanskega področja. Domači so posebno dobro zaigrali v polju in s hitro igro pokazali nekaj zelo uspelih napadov. Dobro so igrali vsi, posebno A. Pečar in M. Pršina.
S. P.
1. DOLENJSKI LIST
V okviru tedna mladih je osnovna organizacija ZSMS ObS Novo mesto pripravila namiznoteniški turnir osnovnih organizacij ZSMS, ki so se ga udeležile le štiri ekipe. V prvi tekmi so igralci Dolenjskega lista premagali predstavnike osnovne šole iz Vavte vasi, v drugi pa najboljši novomeški pionirji etapo občine. V finalu je nato ekipa Dolenjskega lista s 5:2 premagala pionirsKo reprezentanco in zasluženo osvojila prvo mesto. V konkurenci posameznikov je zmagal Dušan Pezelj.
KOLESARJI GREDO V BEOGRAD
Najboljši novomeški kolesarji odpotujejo jutri v Beograd, kjer se bodo v petek udeležili dveh tekem za sestavo mladinske reprezaitance Jugoslavije. V glavno mesto bodo odpotovali Stane Mijajlovič, Franc Zrimšek in Ivan Turk, ki so že v Pulju dokazali, da se lahko vsi trije uvrstijo v najboljšo mladinsko jugoslovansko kolesarsko vrsto. Prvi dan se bo več kot 60 mladincev pomerilo na memorialni dirki Duška Stefanoviča, v soboto pa na tekmi za memorial Vida Ročiča.
i derbi Brežičanom
  ---------------------------------------
wa' rokometne ekipe v republiški ligi — Krka dosegla prepričljivo zmago — Brežičanke izgubile, Novomeščani v derbiju ostali praznih rok
*° kolo sne^e[j° so odigrali
nm 1- <jela
prven-
roko-
«
pometaši^in Se dec’t Krke so do-
►Wričanke°<^P?redno zmaI°>
1^'fani J° doma izgubile.
KRK2i*!CAMN,K
21:4 (6:1)
videlo domačih
& ^ffi/e?alceV je
»m*- ki soT tlening d It* ?• kadar so^n*6 ,za“etelc skoraj S,* v šeUS°h<?*ele. Trener Str* '	V'“ reze^* »ah preiz-
»- erVne >gralke in z malo
I Vse re»on e mi
. S** c-..
prav vse do-
^-VELENJE Do 1:13 (7:7)
So zamudile lepo **ež«jo četrto zma-tezuho^P' Pr> ne-
tesno razliko dolconca
povedle in sre-
KJE, KDO?
Kiigft slovenske roko-C?« doma" "n0VOmeSka **n-
>e * Bteiir- V, acer z VTstni-^«n°vn0-^v(om^ankam Breii^ta zanesljiva 3em «>čani gostujejo pri
M?mavb°juz nr<v. Minervo po-* ■**> 1 ManV i^alke Krke v C^ke to\0,čankami. Novo-v J* v,Hinulem kolu kSiko n^-^ Posivi
C )Ub>tcllmZai' zat0 sev 11. feinnaifitS dobra od-,ai>a ^0^Jnet1j‘va zmaga-PonT' se hn ^^a vrsta Dol-- m<»Ua z >° v. soboto zvečer
LS.E10» w i
Si V
ri
jln delu mcami* w so - w Premagale. Naj lETali precej oslab-™ ™	..	morali	v boiu
OJ'011' 00vi točki V C drugo pnmem bi bilo nji-80 to močno ogro-
Brežice: Levačič, Balon 1, Kostanjšek, Štauber, Bah 6, Zakrajšek 1, Rožman 3, Vugrinc, Cetin I., Cetin II., Pečnik in Arsov.
BREŽICE - KRKA 30:26 (14:4)
Tudi v dvanajstem kolu slovenske rokometne lige Novomeščani niso zmagali. Proti Brežičanom so v jesenskem delu imeli precej več možnosti za zmago kot v gosteh. Možnosti niso uresničili, zato pa so Brežičani na domačem igrišču upravičili vlogo favorita in so dosegli zanesljivo zmago.
INLES-SLOVENJ GRADEC 25:24
V trening tekmi so sc Ribničani pomerili z vrsto Slovenjgradca in po izenačeni tekmi dobili z zadetkom prednosti. Pri Inlesu so bili najboljši Andoljšek (8 zadetkov). Sile (5), Ilc (4) itd.
M G.
KRMELJ - BOST AN J 29:25
V prvenstveni tekmi zasavske rokometne lige so domači ob polčasu vodili z 18:11, vendar so gostje ob koncu zmanjšali na dva zadetka razlike, in ko je kazalo, daje zmaga domačih ogrožena, so ti s hitrimi protinapadi dosegli še dva zadetka in zasluženo zmagali.
LESKOVEC: PORAZ IN NEODLOČEN REZULTAT
V zadnjih dveh tekmah za pokal Radia Sevnica so leskovški roko-
metaši prikazali dobro igro. Najprej so v Dobovi igrali neodločeno (24:24), z malo več sreče pa bi lahko tudi zmagali; v tem srečanju sta se ponovno izkazala brata Šribar, pri domačih pa Prosevc, Jurkas in Doberšek. V tekmi s Sevnico se je videlo, da gostje podcenjujejo domače, videlo pa se je tudi, da Sev-ničani niso dobro pripravljeni za nadaljevanje v II. zvezni Bgj. Rezultat je bil 28:36.
L ŠRIBAR
V 19. kolu slovenske košarkarske Uge je reprezentanca Dolenjske igrala na Ježici in v dokaj važni tekmi so točke osvojili domačini. Navzlic porazu so Dolenjci še vedno na drugem mestu in imajo v skupini štirih moštev, ki še računajo na drugo mesto, največ možnosti, da ob koncu pristanejo tik pod vrhom in se morebiti še uvretijo v II. zvezno Sgo.
■
iy iiiii i
• y
Pt 1 M I I I ■
!y
Zrimškov uspeh
Minulo soboto je novomeško kolesarsko moštvo odpotovalo v Zagreb in se udeležilo kronometrske Kolesarske dirke ,.Okoli jezera Bun-dek“. Novomeški dres so tokrat oblekli Franc Zrimšek, Ivan Turk in Jože Šinkovec.
Prva dva sta nastopila v konkurenci starejših mladincev. Na startu so se pojavili najboljši slovenski in hrvaški tekmovalci, za prvo mesto pa se je potegovalo 36 udeležencev. Novomesčana sta vozila izredno dobro in kmalu pobegnila ostalim, nekaj kilometrov pred ciljem pa je Zrimšek začel voziti izredno hitro. Slabe tri kilometre pred ciljem mu je spustila zračnica. Navzlic temu je borbeni Novomeščan prišel na olj prvi, kmalu za njim pa še njegov klubski tovariš Ivan Turk.
Dobro je vozil-tudi tretji član novomeške vrste Jože Šinkovec. V konkurenci mlajših mladincev je še dokaj neizkušeni kolesar v težki dirki pnšel na cilj peti in dokazal, da ima dolenjska metropola vse več dobrih kolesarjev.
ŠAfflSn V POČASTITEV JUBILEJEV - Pokal najuspešnejšemu šahistu na hitropoteznem turnirju Posavja in Zasavja v Sevnici je pripadel prvokategorniku Kotniku iz Trbovelj (v sredini s pokalom), za njim se je uvrstil mojstrski kandidat Orel. Ogorčeni boji in delitve prvih mest so bili tudi v vseh treh predtekmovanjih. (Foto: A. Železnik)
Dolenjsko zaustavila Ježica
„Okrepljeni" Ljubljančani s težavo premagali izbrano vrsto Dolenjske - Vse bolj zanimiv boj za drugo mesto - Trije igralci poškodovani
LEP USPEH KAVŠKOVE
V Murski Soboti je bil prejšnji teden mednarodni gimnastični dvoboj mladink Železne županije (Madžarska) in Slovenije. Zmagale so naše mladinke, izkazali pa sta se tudi Novomeščanki Kavskova in Kočevarjeva.
Rezultati - preskok: 3. Kočevar 8,80; bradlja: 1. Kavšek 8,95; gred: 1. Kavšek 9,15; parter: 1. Kavšek in Radovič 9,05, 3. do 4. Kočevar in Karpati 9,00; končni vrstni red: 1. Kavšek 35,80, 5. Kočevar 34,20.
V FINALU 16 NOVOMESCANOV
V soboto je bilo v Tivoliju zaključno tekmovanje akcije Atletske zveze Slovenije „Iščemo najboljšega pionirja in pionirko Slovenije v skoku v višino“. Največ uspeha so imeli skakalci in skakalke z Dolenjskega, saj se je v zaključni del uvrstilo kar 16 tekmovalcev in tekmovalk iz novomeške občine. To je še en dokaz, da kraljici športov v osnovnih šolah posvečajo vse več pozornosti, k priljubljenosti atletike pa ie nedvomno veliko pripomogla občinska pionirska liga. V obeh konkurencah sta zmagala Novo-meščana, in sicer Janja Kralj in Andrej Zoran.
Rezultati - pionirji: 1. Zoran 174 cm, 4. Podržaj (Dol Toplice) 165; pionirke: 1. Kralj 149,
2. Šuštaršič (Šentjernej) 149, 3. Hribar 143, 3. Kovačič (Šentjernej) 143 itd.
Kovač 2 in Luštek 10.
Obutev: M. Munih 4, M. Piletič 4, Janežič 32, Mraz 2, Osolnik 6, J. Sečnjak 26, Gradetcki 2 in Lutman 20.
MIRNA - KRŠKO 5:3
V nedeljo je bila na nogometnem igrišču na Mimi prijateljska tekma med nogometnima kluboma „Mir-na“ in „Krško“. Zmagili so Miren-čani s 5:3. Tekmo je vodil sodnik Milan Tintar.
JEZICA - DOLENJSKA 79:75 (35:33),
Ce bi sodnika v minuli izredno pomembni tekmi sodfla po vesti, bi bržkone težko zapisali, da je bilo srečanje izenačeno. Tako pa sta s pristranskim sojenjem poskrbela, da je bilo srečanje ves čas izenačeno. Reprezentanco Dolenjske sta v devetnajstem kolu tolikokrat oškodovala, da pomeni poraz s štirimi koši razlike kar majhen podvig. 2e v četrti minuti prvega polčasa je imel
VSE BOLJ PRILJUBLJENE IGRE - Brežiške delavske igre so med delavci in delavkami vse bolj priljubljene in organizatoiji pričakujejo, da se jih bo letos udeležilo rekordno število delavcev. Na posnetku Vlada Podgorška je prizor z lanskih iger, ko so močni možje na predvečer brežiškega praznika zaključili uspele igre in napovedali, da bo podobnih prizorov čez leto dni še več.
namreč eden najboljših igralcev Dolenjske, Peter Seni čar, štiri osebne napake, neusmiljeno pa sta jih piskala tudi drugim, tako da je najboljša peterka že nekaj minut pred koncem srečanja sedela na klopi za rezervne igralce, z Ježičani in sodnikoma pa je boj, ki je bil že naprej obsojen na propad, nadaljevalo drugih pet igralcev. Na tekmi so se poškodovali Samo Plantan, Slavko Seničar in Mišo Švinger, tako da bodo Dolenjci v soboto zvečer proti Jesenicam najbrž nastopili precej oslabljeni.
Dolenjska: P. Seničar 6, Bajt 5, Munih 11, Ivančič 15, Svinger 15, S. Seničar 12, Plantan 11.
Ostali rezultati: Vrhnika - Kras 95:89, Fructal - Rudar 75:92, Branik - Trnovo 86:77, Elektra - Radenska 90:70, Jesenice - Domžale 77:91.
MIRNA-OBUTEV 97:97 (50:49)
Konec minulega tedna sta se v telovadnici mirenske osnovne šole pomerili košarkarski vrsti Mirne in novomeške Obutve. Obe ekipi nastopata v dolenjski košarkarski ligi, v minuli tekmi pa sta hoteli ugotoviti, kako so igralci pripravljeni na novo tekmovalno sezono. Okoli 50 gledalcev je videlo zanimivo in izenačeno tekmo, v kateri so imeli nekaj več možnosti za zmago gostje, ko so imeli osem sekund pred koncem ob izenačenem rezultatu v posesti žogo, vendar jim ni uspelo doseči koš.
Mirna: Zore 4, Silvester 14, Marn 6, Podržaj 46, Kosem 13, Mervar 2,
ŠPORTNI KOMENTAR
Odgovorijo naj pristojni
Pred kratkim je prispelo na naslov novomeškega kolesarskega kluba pismo, v katerem organizatoiji znane braunschvveiške kolesarske tekme vabijo novomeško ekipo na dirke, ki bodo od 5. do 11. aprila in na katerih nastopajo tekmovalci iz petnajstih držav. Bržkone je odveč poudariti, kaj pomeni tako vabilo.
Toda člani novomeškega kolesarskega kluba bodo morali vabilo odkloniti in pisanje spraviti v predal kot drag spomin, zakaj Nemci vabijo na tradicionalne dirke res najboljša moštva. Najbrž se bodo organizatoiji nad odgovorom Dolenjcev začudili, morda tudi zmrdnili in se zarekli, da,,ošabnih" Slovencev poslej ne bodo več vabili. Pojasnilu, da klub, ki ima toliko dobrih klubskih tekmovalcev, nima denarja, ne bodo veijeli, še manj resnici, da odgovorni športni delavci režejo kolesarjem kaj tanke kose kruha, tako tanke, da morajo Novomeščani - v minuli sezoni so imeli dva državna reprezentanta, v letošnji pa se za dres z
državnim grbom uspešno potegujejo kar trije - voziti na vseh pomembnejših tekmah celo z gumami, s katerimi so prevozili že več kot 5000 kilometrov.
Se bolj žalostna je resnica, da se člani novomeške vrste, ki jo domači strokovnjaki vse bolj cenijo, posamezni klubi pa najboljše že precej časa vabijo v svojo sredino, tudi na startih domačih, manj pomembnih dirk počutijo nelagodno. Revščine svojega kluba ne morejo skriti, ker nastopajo z opremo, s kakršno njihovi tekmeci ne bi niti trenirali.
Zaradi tega so se na enem izmed sestankov mladi kolesarji pogovarjali, kaj naj po petih letih naporov in velikih uspehih naredijo. Množice mladih, ki bi rada šla po njihovi poti, nočejo razočarati, zakaj razočaranje sami dobro poznajo, obenem pa vedo, da v taki revščini ne bodo več uspevali Upajo, da jim bodo na vprašanje, kaj storiti, v kratkem, vsaj do braunschweiške dirke, odgovorili - pristojni.
JANEZ PEZELJ
g
tisti : t hip
IZ TEŽKIH ČASOV - Ta teden je ponovno prišla na vrsto za objavo fotografija iz starih časov. Mihael Žmavc nam je poslal zanimiv dokument izpred 50 let, ko se ljudem ni tako dobro godilo, kot se jim dandanašnji. Kruha so si iskali na razne načine, nekateri z več, drugi z manj domiselnosti. Dalmatinec, ki je pred 50 leti potoval po naših krajih s kozo, po konjsko vpreženo v mali voz ter obuto v čeveljčke, je tako služil vsakdanji kruh. Na poti skozi Brestanico je našel veliko občudovalcev, posebno med mladino; naletel pa je tudi na fotografa, ki je takratno malo senzacijo verno zabeležil na fotografski plošči in tako trenutek iztrgal pozabi. Mihael Žmavc je poslal že močno zdelano kopijo, po čemer sodimo, da je negativ (ploščo) izgubil, kar se sicer pravemu ljubitelju fotografije ne bi smelo dogoditi. Verjetno sedanje zanimive negative hrani z več pazljivosti, kakor je svoje stare fotografske plošče.
				
[Dok»Mdllfi	pral	20	m	o
Rum in liker pa znajo piti
SPET SMO pri žalostni starokopitni paroli, češ če sem jaz lahko živel, čeprav se znam komaj podpisati, ali tudi ne bi lahko moj otrok, saj je tako živel moj oče. Toda ljudje, ki s tem opravičujejo svoj odnos do izobrazbe, se vendar potegujejo za elektriko, za boljšo cesto, za zdravstveno zavarovanje, ne nosijo več lesenih cokel in obleke iz domačega grobega platna, znajo piti liker, rum, pelinkovec, raje se vozijo z vlakom ali avtobusom, kot bi pešačili, in tudi drugače uživajo razne dobrine napredka. Njihov odnos do dobrin, ki jih daje napredek, je potemtakem dober, njihov odnos do izobrazbe pa še vedno slab.
VAS MLADJE je znana partizanska vasica pod Gorjanci, ki šteje le 9 domačij. Letos nameravajo s pomočjo OLO napeljati vodo od zajetja dobrih 800 metrov nad vasjo. Vaščani sami bodo pri tem veliko pomagali.
PREK KRATKIM je bila izredna seja upravnega odbora športnega društva Elan, ki sta ji prisostvovala tudi predstavnika novomeških tenisačev in kolesarjev. Ker je bil tudi pred vojno teniški šport v Novem mestu precej razvit, je bilo sklenjeno, da se začne takoj formirati teniški klub. Čeprav teniški klub še ni ustanovljen, je gradnja treh teniških igrišč na Loki že v teku.
NA POBUDO tovariša maršala Tita bo poslej jugoslovanska mladina proslavljala vsako leto 25. maja - rojstni dan našega dragega voditelja — kot Dan mladosti. Praznik, ki ga bomo letos prvič slovesneje proslavili, bo dobil širok pomen, saj se bodo nanj pripravljale pod vodstvom Socialistične zveze vse naše organizacije.
NA OBMOČJU Ajdovca in Brezove rebri povzročajo divji prašiči veliko škodo.
(Iz DOLENJSKEGA LISTA 28. marca 1957)
SVETU OKOLI
PREPOVEDAN SAD - Med
zaporniki v jetnišnici Fort Wort je priljubljenost sadja zelo narasla. Kar naenkrat so si vsi želeli pojesti čim več pomaranč. Paznikom je stvar postala sumljiva, ker so bili zaporniki po uživanju sadja nenavadno veseli, vsekakor bolj kot bi pričakovali, da je človek lahko vesel vsakdanje pomaranče. Vse se je pojasnilo, ko so odkrili, da so pomaranče posebne vrste. Prijatelji zaprtih so iz pomaranč izvlekli sok in ga nadomestili z alkoholom. Zdaj sadje v Fort Wortu ne uživa več takšne priljubljenosti.
ITALIJANSKE NOČI - Če
v Italiji pozrio v noč ne morete zaspati, zavrtite gumbe transi-stoija ali televizorja in morda boste ujeli katero od piratskih radijskih postaj ali televizijskih oddaj. Tako iz Firenc neka signora natančno opisuje, kako se slači, iz Rima pa prijateljici" pred zasebnimi televizijskimi kamerami uprizarjata isto kot Firenčanka. Vendar se zaradi tega ne splača v Italijo!
PRVA ŽRTEV - Edvvard Danohue je končal srednjo šolo, v kateri so poučevali po najnovejših avdiovizualnih metodah. Naredil je tudi maturo. Ko se je hotel vpisati na neko višjo šolo, pa so odkrili, da sploh ne zna brati.
REKLAMNE KRAVE - Britanski strokovnjaki za reklamo so iznašli nov način oglašanja in priporočanja raznih izdelkov: posebna prekrivala, popisana z reklamnimi gesli, natikajo na krave, ki se pasejo v bližini prometnih železniških poti.
ODVEČNA PLOČEVINA -
Švedi so iznašli način, kako navaditi avtomobiliste, da stare avtomobile odstranijo, kot se spodobi, in jih ne puščajo avtomobiliste, ua stare avtomobile odstranijo, kot se spodobi, in jih ne pušačjo ob cestah: pri nakupu avtomobila je treba plačati dodatek 300 kron (1200 din); ta denar dobi lastnik vrnjen šele, ko evidentirano odda rabljeni avtomobil odpadu.
Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice.
Izprešala je iz delavcev milijone
(Kaj je) storila socijalna demokracija za delavce, ko vendar obstaja vže nad 30 let? Učila je, da človek ni nič druzega nego bolj razvita žival, potomec opice, kojemu edini namen je vživanje. Na svojih plesiščih je naredila mladostne matere in pobalinske očete. Izvabila in izprešala je iz delavcev milijone goldinarjev, da je tako pripravila njihovim voditeljem mastne dohodke in brezskrbno vživanje. V delavskih podjetjih iz svojih konsumnih društvih je delavce prav kapitalistično drla in izžemala. S svojimi blaznimi in fanatičnimi nauki je pripravila mnogo delavcev v kaznilnice in norišnice, nekatere pa je spravila na vislice.
(Na Sveti) gori nad Savo bila je v nedeljo minolega meseca strašna nevihta z gromom in treskom. Bilo je pred popoldansko službo Božjo. Strela je omamila v cerkvi mnogo ljudi, vendar resno poškodovan ni nobeden, groze in strahu pa so kar trepetali.
(Novomeška)' rrtestnS dbdinti nakupila je ona zemljišča mej pokopališčem in loko.
mmsMm
ml!
OBRTNIKI
Priporočamo vam, da seznanite bralce Dolenjskega lista z vašo dejavnostjo. S tem si boste zagotovili še več strank. Če se boste odzvali v ustreznem številu, bomo vaša komercialna sporočila objavljali skupaj na eni strani pod naslovom:	HI-
TRO - KVALITETNO. Cena oglasnega prostora je 89 din za višino 1 cm v koloni. Oglas v Dolenjskem listu — poslovni uspeh.
EP DL
rži CKD »*l007J*iI
* eno tOOOOOO EXPORTS
Milijonto toyoto za izvoz nalagajo na ladjo — to so sadovi delovne discipline in vneme.
Delo jim ni v nadlego
Pred nekaj leti je japonska vlada pozvala velika podjetja, ki so v zasebni lasti, naj zaposlenim omogočijo več prostega časa. Do tega je japonsko vlado delno pripravila kritika, katere so bili dostikrat deležni, saj Japonci za evropske pojme močno pretiravajo z delovno vnemo. Dosedanje izkušnje kažejo, da so bili v zmoti tisti načrtovalci, ki so predvidevali, da se bo Japonska kot visoko razvita država do leta 1980 vključila med dežele, kjer velja petdnevni delovni teden. Japonskih delavcev prav nič ne mika manj delati.
Pod vplivom stare delovne etike se današnji delavci z vso skrbnostjo posvečajo delu. Pripravljeni so delati tudi ob dela prostih dnevih, če v rednem delovnem času niso opravili vsega, kar so nameravali. Za to „nad-umo“ delo ne zahtevajo nikakršnih denarnih nagrad.
Ko so uvedli tri proste sobote v mesecu, so delavci v bankah in v državnih uradih obdržali dopoldansko delo ob sobotah, da ne bi „užalili javnega mnenja". V mnogih tovarnah, ki so uvedle več prostega časa za svoje delavce, se dogaja, da delavci prostega časa ne izkoristijo.
Koliko časa bo delo kot vrednota, ki bi jo morali pravzaprav nadvse skrbno gojiti po vsem svetu, na Japonskem še v takih časteh, ne ve nihče. Japonci pravijo, da lahko vse svoje izdelke izvozijo, le pridnosti ne morejo.
OBVESTILO
PODJETJA-OBRTNIKI
NOVOLES-TOZD TSP Straža brusi rezkarje in krožne žage za obdelavo lesa v kvaliteti HM in HSS.
SE PRIPOROČAMO!
Sedaj ji bode šele mogoče sejmski prostor pravilno prirediti, da bo dohod k sejmu posebej, da bo goved ločena od prašičev in da se tudi dovoljeni konjski sejmi omogočijo. S tem bo velika nadloga za sejmarje in nevarnost za poškodbo živine odpravljena in opravičenim pritožbam konec storjen.
(Tramvaj.) Franc Kovač, restavracija „pri pošti" v Novem mestu slavnemu občinstvu naznanja, da si je omislil radi udobnosti slavnega občinstva tramvaj - omnibus, kateri bode vsaki dan in pri vsakem vlaku prevažal slavno isto in sicer po najnižjih cenah: od kolodvora do mesta (pošte) 5 kron, do kavarne 10 kr., do Kandije 15 kr. Za blagohotno uporabo se naj-uljudncjše priporoča.
(Na Koroške m) so si Slovenci priborili po dolgoletnih borbah prvega slovenskega zastopnika v državnem zboru.
(Iz 1X)LENJSK!II NOVIC 1. aprila 18‘>7)
PROSTO DELOVNO MESTO
Komisija za medsebojna razmerja delavcev pri KMETIJSKI ZADRUGI ČRNOMELJ objavlja prosto delovno mesto
VODJE DELOVNE ENOTE KLAVNICA
Pogoji:
VKV mesar proizvajalec ali mesarski tehnik s petletno prakso na vodstvenih delovnih mestih v klavnih ali predelovalnih obratih.
Kandidati naj vložijo prijave v 10 dneh po objavi v DL na upravi zadruge.
Komisija za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve občinske skupščine Novo mesto
RAZPISUJE naslednji vodilni delovni mesti:
1. RAVNATELJA šolskega centra za kovinarsko stroko Novo mesto
2. RAVNATELJA osnovne šole Otočec.
POGOJI:
pod 1: pogoji po 56. členu zakona o srednjem šolstvu, pod 2.: pogoji po prvem odstavku 89. člena o osnovni šoli. Poleg navedenih pogojev morajo kandidati biti družbenopolitično razgledani in moralno-politično neoporečni ter imeti organizacijske sposobnosti.
Pismene ponudbe z dokazili o strokovni izobrazbi in delovnih izkušnjah ter kratkim življenjepisom je treba poslati v 15 dneh po objavi razpisa Komisiji za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve občinske skupščine Novo mesto.
Muči je it
dinozavre
Letos leto boja Prot'r0V matizmu - Neznan^,
Kogar od časa do
je" v sklepih ali ga •• až spremembah ^emLs’tvom,da mora sprijazniti z o J ^ se ga je lotil revl^ rj'težkih lečinah, ki so lahko P i p, oblikah te bolezni re ^ mu je lahko v olajša J ^ da trpi za lažjinU oblikami revmatizm vica človeštva. _	^
Letošnje leto je ^ Svetovne zdravstven ^ cije in Mednarodne g ,;a
proti revmatizmu p »j,«)« leto boja proti vsemogj. bolezni. V to leto F Rožniki in raziskovalci z
kušnjami, z veliko n ^ nanji, a še vednojj^.
Rešitev prejšnje križanke
L i ki e
At a|b aTsio
A T
A£s
a n» Je d*0Vek> ki pozna pot,
a ne zna voziti.
K. TYNAN 0 človeku v pol
govo?6 r V celem Ietu P°-Ni h u	PLATON
KONFUCIJ
DL
KIRURG
PERNATA
ŽIVAL
BOMBAŽNA
TKANINA
AVS1RAL.
NOJ
ŽALOST
GR MIT PEVEC
■KO
N/
DL
FR.
MPRLSION
SLIKAR
MESTO V UKRAJINI
MUZA
POEZIJE
TIBERIJEV
PRIPADNIK
JT1K JrtAlES J
“1
>
NASILNA
TATVINA
ŽIME
ZRAČNI
DUH
MaW
OTOK
DOBA
VELIK
BOGATAŠ
FIGURA . PRI
(ČETVORKI
BORILEC Z BI KOM
OSTANEK KART PRI TAROKU
JtEKAV
SMLU.
BORILEC S PESTMI
STOPNJA
01
10INOI JANCEV
BAJKA
PfigUlUj
IRSKE
NADAV I INDIGO S
M'* SVOJINA
IGLMESTO
GRČIJE
EG.
POLITIK
PROGA
POSODA
lET'
HIMALAJ.
JUŽNI
SADEŽ
ŠAPA
ZRAČNO
VOZILO
ltgenski PosBet*A()#^ a, kateremu so po»^-:pne revme popral
“•	•	kaiP^
nim vprašanjem, revmo.
Z revmatizmom » ^
naš davni preg ^ SO izkopal, f ,vekovih Predn*%et so opazili revm :mbe na sklep^^mP dalje, dajerejjj** ričil tudi izumrle ane dinozavre, ,,-jkm Danes poznajo z<J
neljni SbBf itevata tudi nje: artropatije z	M
lerativne ar|r° ostej^ epov je trikrat	F
iskah kot pn	b0K
na pa se	orf
, sklepih.
pada tudi
t organov, r	in ij
uča, srce, art® L
' najtežjih P®
nja pistov, , fotkib1^ de le pn I0°dsi°>f , medtem ko oZdif\ violin nnnolnoma	.m
Niflo kamnu pisalo naključje
bakra st P.,Sava na kamnitih ploščah v Severni Ameriki pojasnjena — Kopanje ,— > rojenje kož in lov so bile poglavitne dejavnosti starodavnih priseljencev ^ ■ . --------------------------------------------------
vina začela6^*1^ ^mer*danov še misli, da se je njihova zgodo-nesljivo u_nt s “"jtofom Kolumbom, pa so zgodovinarji za-Pogumni - J a so Severno Ameriko že pred njim obiskali Norsempn e?m°ire^?ki- Viking Ericson Leif in njegov tovariš tem obdob- 3 °-C° ^eta raziskovala Kanado. Za čas pred dala velik/" ^e-V zS°d°vinopisju Severne Amerike dolgo vla-nekaj indijanskih1]113’ V *Catero 50 zg°dovinarji lahko vtaknili le
iskovali podobne najdbe, o katerih je do sedaj zgodovinopisje molčalo. Presenetljiva je bila podobnost nekaterih megalitskih tvorb na ameriški celini s tistimi, ki jih v Evropi že dolgo poznamo in jih pripisujemo Keltom v obdobju
Pred našim^V t1.®3 -Amerika fana Wiat|tj,1m Novozelandca na^niverz Ham0r!ikega bio" Presenetljive doL ^ ’ ponuia ®°žje in žtL p e 0 tem’ da s0 \hoda in s“vemP BllŽnJega St* sever™ ^kln.!,J.amo
rev
leta 7nn ,n delah že okoli
Odarji lovcHn Je*nC!50 delali kot
■zdelke z lariif - ^i ‘er svoje dežele.	Pošiljali	v rodne
Hamnshha S\nti^>ih v hnbi New
dolinah	Varmonta	ter v
Pevali him"6 -ln Oklahome so prebrede v raf.ln 0Pravljali nabožne o cast svojim bogovom. Ko
rav un-j- »n številna zd^0X aVjenja-pa^^
revmatizm ^	1-
naporov P"*/'
zaPisallVnevaNft' tvu m več ne
ameriškega
KAMNITA „LISTINA"
Avtor knjige Barry Fell sicer ni arheolog, vendar je študiral v Edinburghu galščino in keltščino, poleg tega je osem let posvetil raziskovanju in študiju starih pisav in jezikov. Pri razvozlanju zapisov, katere je odkril v Novi Gvineji, mu je to znanje pomagalo, daje prišel do drzne, a utemeljene domneve o prekooceanskih plovbah starih pomorščakov.
Skupina raziskovalcev, ki jo je vodil arheolog P. VVhittall, je poklicala na pomoč Fella, da bi jim pomagal razvozlati skrivnosten zapis na kamnu, ki so ga izkopali že so n-L ’ ^»1 svojim hncnvnm vn }eta 1680> a ga ni znal nihče raz-umrif	Poglavarji % voditelji	h' Fdlu je	U8otovil
gomile Ss°Jih Pokopali v visoke Je’ da gre za ”L,Stln0 ° IzrocltVl sdami	s	kamnitimi	plo-
ralovanja. e so vkdeSali besede
3500 let pred našim štetjem. Podobnost in posamezni zapisi, ki so jih odkrili pod tisočletno patino na kamnih, so raziskovalce vse bolj prepričevali, da ne gre za primitivne- zgradbe Vikingov ali potujočih irskih menihov, kakor je menila večina strokovnjakov. To, kar so raziskovali, je bilo veliko starejše.
Dokončno je bila domneva o obisku Keltov v Severni Ameriki potrjena, ko so izkopali kamnito ploščo z napisanim posvetilom bogu Belu, keltskemu sončnemu božanstvu.
V kratkem času so odkrili še več zapisov v ogam pisavi. Na osnovi teh najdbin so ugotovili, da so ostanki kamnitih zeradb deli
nekdanjih keltskih svetišč. V osrednjem Vermontu, Iowi in Oklahomi so zabeležili več nekdanjih keltskih stavb oziroma možnih naselbin.
TRGOVINA PREKO ATLANTIKA
Dokazi so se množili, odkrili so nove zapise, nove najdbe, ki so vse pričale o tem, kako so živeli starodavni kolonizatorji v Ameriki. Fell je prepričan, da je bila v stoletjih pred našim štetjem živahna trgovina med deželami starega sveta in Severno Ameriko. Po nekaterih najdbah sklepa, da so v Ameriki složno kopali baker in zbirali krzna Kartažani, Feničani, Egipčani in Kelti.
Čeprav so mnoge Fellove trditve v hudem nasprotju z dosedanjim znanjem o ameriški zgodovini, so v jedru pravilne, saj ni mogoče tako velike celine za nekaj tisočletij kar izključiti iz kulturnega razvoja človeštva. Vendar bo neolepšana resnica prišla na dan šele po res temeljitih raziskavah in analizah, za kar je potrebno še veliko časa in naporov znanstvenikov po vsem svetu.
Stavba v South VVoodstocku, ki jo pripisujejo Keltom. Uporabljali naj bi jo za opazovanje lune.
m««
Ko
njih AmeriSvnci’ ?redniki seda-
P°pisanih v? ’ nekatere od teh
5 da LkTn0V ?dkrili’ s° me-
^ave. Mpt . za naključje in igro
®uZeje, Vendar ntP1 poslali tudi v S*® niso J *alcrat strokov-
'	. .O	"	—	-
ozemlja sedanjega Massachussetsa v last lcartažanskega princa Hanna. Zapis je bil napisan v različici punske abecede, kar je bil dovolj prepričljiv dokaz o tem, da so kar-tažanki pomorščaki ali pomorci katerega od ljudstev, ki so v daljni preteklost uporabljala punsko pisavo, zmogli premagati oceane.
KELTI V AMERIKI
Fell se je pridružil skupini arheologa Whittalla in skupaj so raz-
t SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE ČRNOMELJ
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Črnomelj — Enota za gradnjo stanovanj razpisuje na podlagi pravilnika o kreditiranju stanovanjske gradnje
M,
m.
..
lij*1 VO CPd0U°ma
se ]^remuc-
j9lWiVn?enja
da t e nJe' moral
»Stopi in poglej, kaj je!« je Bojan naročil Zoranu. Deček je stekel k strugi in opazil Kunija, kako je stal na bregu in lajal na nekaj, kar se je zibalo pod grmovjem. Tisto nekaj je bil precej velik indijanski enodebelni kanu, sicer že malo preperel, a še vedno dober za plovbo. Zoran je od veselja zavriskal. »Kanu, kanu!« je zaklical bratu v goščavo in nemudoma stekel ponj.
Kanu ni bil privezan, kar je nedvomno dokazovalo, da je brez gospodarja. Ali se je kje odtrgal in priplaval navzdol po reki, ali pa se je njegov gospodar prekucnil v reko, kjer so ga krokodili požrli. Bojan in Zoran si s tem vprašanjem nista dolgo belila glav. Potegnila sta ga bliže k bregu, splala iz njega vodo in ga temeljito osnažila. Ugotovila sta, da jima bo kar izvrstno služil.
IV. NATEČAJ
A.Posojilo organizacijam za nakup ali zidavo najemnih stanovanj za delavce v razpisni vsoti
din 2.500.000,00
Posojilo za nakup stanovanj za delavce lahko najamejo organizacije, ki združujejo svoja sredstva po določbah samoupravnega sporazuma.
Organizacija dobi posojilo na podlagi razpisa, če izpolnjuje naslednje pogoje:
— da ima srednjeročni program in letni program za reševanje stanovanjskih vprašanj svojih delavcev,
— da gradi ali kupuje stanovanja v okviru občinskega programa stanovanjske graditve,
— da sodeluje s 50-odst. lastno udeležbo od predračunske vrednosti stanovanja,
— da je sposobna vračati posojilo.
Odplačilna doba za posojilo bo določena po kreditni sposobnosti organizacije, vendar ne more biti daljša od 20 let. Obrestna mera je 4 %, po poteku 10 let od pričetka plačevanja posojila se obrestna mera za neodplačani del posojila poveča za 2 %.
B. Posojilo za zidavo in rekonstrukcijo stanovanjske hiše v osebni lasti v razpisni vsoti
din 900.000,00
Delavec organizacije, ki združuje svoja sredstva pri stanovanjski skupnosti po določilih samoupravnega sporazuma in namensko varčuje v banki za stanovanjsko posojilo ali dobi stanovanjsko posojilo od organizacije, v kateri združuje svoja delo, ali ima neprimerno ali neustrezno stanovanje, lahko dobi po pravilniku in na podlagi razpisa posojilo za zidavo ali rekonstrukcijo družinske stanovanjske hiše v osebni lasti.
Za rekonstrukcijo stanovanjske hiše prosilec izpolnjuje pogoje po tem natečaju, če s to rekonstrukcijo pridobi nove stanovanjske površine in ima za to gradbeno dovoljenje.
Prednost za posojilo po tem razpisu ima delavec, ki:
— ima nižji povprečni osebni dohodek na družinskega člana,
— zida družinsko stanovanjsko hišo v okviru določenega stanovanjskega standarda,
— zida stanovanjsko hišo ob upoštevanju elementov za standardno stanovanjsko hišo,
— ima družinsko stanovanjsko hišo, zgrajeno do višje gradbene faze,
— bo s preselitvijo v novozgrajeno hišo sprostil družbeno najemno stanovanje.
Delavec lahko dobi posojilo po pravilniku, vendar največ do 50.000,00 din z rokom vračila do 20 let po kreditni sposobnosti. Obrestna mera je 4%, po poteku 10 let od pričetka plačevanja posojila se obrestna mera za neodplačani del posojila poveča za 2 %.
Obrazec za prošnjo in (jodrc nejša posojila v zvezi s pogoji natečaja lahko interesenti dobijo na sedežu Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Črnomelj, Ul. Mirana Jarca 3, kjer se zbirajo tudi prispele prošnje.
Natečaj traja 60 dni po dnevu objave za točko A in 14 dni < > za točko B tega razpisa; kasneje dospele vloge se ne bodo upoštevale.
LICITACIJA!
Transportno gradbeno podjetje „TGP" Metlika
prodaja za družbeni in zasebni sektor
1. 14 kamionov TATRA
v voznem stanju z manjšimi popravili. Začetne cene se gibljejo od 70,000,00 din do 100,000,00 din.
2. 1 kamion TATRA
v voznem stanju z večjimi popravili. Začetna cena je
60.000.00 din.
3. 1 kamion MERCEDES
tip 14-18. Vozilo je v voznem stanju. Začetna cena je
140.000.00 din.
4. 1 kamion MAN
tip 770. Vozilo je v voznem stanju. Začetna cena je
140.000.00 din.
Licitacija bo 8. 4. 1977 ob 10. uri v Metliki, Cankarjeva cesta, TOZD Transport. Kandidati morajo pred pričetkom licitacije plačati na blagajni podjetja 10-odst polog (lahko ček ali gotovina).
V gornjih cenah niso obračunani davki na pFomet
♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
Samoupravna interesna skupnost za komunalne in cestno dejavnost občine Kočevje razpisuje na podlagi odloka, objavljenega v Skupščinskem Dolenjskem listu št. 9/75,
LICITACIJO STAVBNIH ZEMLJIŠČ 1977
Licitacija se bo izvedla z zbiranjem pismenih ponudb in zemljišča bodo oddana najboljšim ponudnikom.
Podrobnosti so razvidne iz objave na oglasnih deskah občinske skupščine Kočevje, pristojnih krajevnih skupnosti in krajevne skupnosti Kočevje—mesto.
Za podrobnejše informacije v zvezi z nakupom stavbnega zemljišča se obračajte na strokovne službe Samoupravne interesne skupnosti za komunalne in cestno dejavnost občine Kočevje, Trg zbora odposlancev 47.
SIS za komunalne in cestno dejavnost občine Kočevje
POTA
L\ sm/
>2*
Mar nimamo delavskih kontrol ali pa...
Pri sodišču združenega dela v Novem mestu so tani med 132 obravnavanimi zadevami iskali pravice pretežno delavci
Niti enega primera niso dale delavske kontrole!
Predsednik, ki je bil obenem tudi poklicni sodnik, in 20 neprofesionalnih sodnikov je imelo v preteklem letu 165 obravnav, medtem ko so 18 zadev skušali rešiti še pred formalno uvedbo spornega postopka.
Dežurni
poročajo
IZSLEDILI SO GA - 21. marca popoldne so ugotovili, da je moral neki tovornjak poškodovati zapornice na železniškem prehodu na Partizanski cesti (pri bolnišnici). Kmalu so ugotovili, da je to naredil voznik tovornjaka Nikola Klepač iz Metlike. Škode je za 3.000 dinaijev.
VLOM V SOLO - V noči na 25. marec je bilo vlomljeno v osnovno šolo „ Katja Rup ena" v Novem mestu. Neznanec je v prvem nadstropju vdrl še v pisarno, odpiral predale in vse razmetal. Lotil se je tudi blagajne, vendar je bila zanj pretrd oreh, ni se vdala.
IZPOSODIL ZA „RANDI“ - 24. marca zvečer je novomeški postaji milice prijavil Nikola Novakovič iz Novega mesta, da mu je nekdo odpeljal fička s parkirnega prostora pri Pionirju. Še isti večer so miličniki avto našli, za volanom pa Zečira D. iz Novega mesta, ki si je tuje vozilo izposodil, da se je odpeljal na obisk k dekletu v Sotesko.
GORELO OB PROGI - 27. marca popoldne je gorelo okrog 50
travnika ob progi pri Ruperč vrhu.
ognja so preprečili ličinki, vzrok požara pa še ugotavljajo. Vlak ni bil kriv, ker je pred tem mimo peljala motorka.
Siljenje
miličniki
KAP JO JE -	27.	marca
dopoldne so na Trški gori našli mrtvo Angelo Florjančič. Bila je sama doma, in kot kaže, jo je nenadno zadela kap.
Obseg dela na tem sodišču se hudo širi. Medtem ko so leta 1975 obravnavali vsega 56 zadev, jih je bilo lani 132. Končali so 108 zadev, 24 je ostalo nerešenih, ker gre za primere iz konca leta. Večina zadev, obravnavanih pred sodiščem združenega dela, spada v področje medsebojnih razmerij delavcev v združenem delu. Samo 9 je bilo sporov v okviru samoupravnih interesnih skupnosti, niti enega spornega primera pa ni bilo glede statusa TOZD, medsebojnih sporov med tozdi niti ne iz kooperantskih razmerij.
Podatki kažejo, da je postopek pred sodiščem v 99 primerih začel delavec, 22-krat orga-
Nalašč zažgal
21. marca zvečer so bili mokro-noški miličniki obveščeni, da gori na Mirni gospodaisko poslopje Leona Marina. Ko so prišli na kraj dogodka, je ogenj že zajel hlev, kozolec, drvarnico in listnico, ki so bili pod skupno streho. Zgorelo je 2 toni sena, listje, diva, deske, razno orodje. Gasilci so rešili živino, ogenj pa je ogrožal tudi stanovanjsko hišo Marinovih, vendar so gasilci z Mirne in bližnjih krajev tudi to obvarovali. Gmotno škodo cenijo na 160.000
dinarjev.
Po zbranih podatkih kaže, da je šlo za požig. Dejanja je osumljen 24-letni Alojz Marin iz Prečne. Po požaru je namreč zbežal in se je skrival v bližnjem gozdu do naslednjega dne, ko so ga tam našli. Predali so ga preiskovalnemu sodniku. Že zdaj se ve, da je bil osumljenec tisto noč vinjen.
nizacija združenega dela, v 4 primerih je dal predlog za uvedbo postopka pravobranilec samoupravljanja in v 1 primeru občinski organ. Niti v letu 1975 niti v letu 1976 pa na sodišče ni
prišel niti en primer, ki bi ga dala v postopek delavska kontrola. Tudi sindikat se ni pojavil.
V več kot polovici primerov je delavec s svojim zahtevkom na sodišču uspel, na 108 rešenih zadev je sodišče dobilo 28 pritožb. Od teh je bilo samo 9 razveljavljenih ali spremenjenih,
Do stanovanja brez meril
Če ni veljavnega pravilnika, tudi ni pravice do razdeljevanja stanovanj — Primer Novoteksa.
Sodišče združenega dela v Novem mestu je ugotovilo nezakonitost pri dodeljevanju stanovanj v TOZD Predilnica v Metliki in je razveljavilo odločbi delavskega sveta, s katero so dvema prosilcema dodelili stanovanje.
Ni dovolj trdnih dokazov
Nikola Radijenovič iz Vivodine, obtožen ropa v Metliki, je bil oproščen
Prejšnji teden je novomeško okrožno sodišče obravnavalo primer ropa v Metliki, ki se je zgodil 20. aprila lani pri sušilnici hmelja v Mestnem logu. Ta večer sta šla 46-letni Zvonko Boldin, zasebni obrtnik iz Jurovskega broda, in obtoženi Radijenovič skupaj iz gostilne. Boldin trdi, da sta šla skupaj proti mostu, med potjo pa da ga je 27-letni spremljevalec napadel. Da ga je zvlekel k sušilnici, ga vrgel na tla in pokleknil na prsi ter zahteval denar.
Oškodovanec pravi, da sta se potem pogodila za 500 dinaijev, pa bo šel lahko domov. Ker je bila tam tema, sta šla ropar in napadeni v stranišče na železniško postajo in tam odštela 500 din. Boldin je šel od tam spet v gostilno, kmalu pa se je znašel tam tudi Radijenovič in obtožbe so se začele na licu mesla. Eden je obtoževal, drugi tajil, spor
l
je bil oster, zato so poklicali miličnike.
Senat okrožnega sodišča ima za dokazano, da je bil rop res storjen, ni pa dovolj dokazov, da bi to storil Radijenovič. Menijo, da je Boklino-vo pričevanje dvomljivo, ker je spreminjal važne iriave tako v preiskavi, kot na sodišču, ker ni poklical omoči v prometni pisarni, ko sta bila z roparjem na postaji, in ker je bil tisto, noc tako zelo vinjen (s pričami dokazano), da je vprašanje, če je lahko prepoznal pravega roparja. Dokaz, da je imel osumljeni Vivo-dinčan pri sebi 500 din, ko so ga dobili, pa tudi ni trden, kajti dokazano je, da je prejšnji dan dobil plačo itd. Skratka: sodišče je bilo v dvomu glede obtoženčeve krivde, zato ga je moralo po veljavnih pred-isih obtožbe oprostiti Obsojen bi il lahko le v primeru, če bi bili dokazi o krivdi neizpodbitni.
s:
Postopek pred sodiščem je sprožil Slavo Barič iz Metlike, prav tako zaposlen v tamkajšnji Novoteksovi predilnici, češ da so v podjetju dve prosti stanovanji nezakonito dodelili Branku Janežu in Josipu Iljaniču. V svojem predlogu je Barič poudaijal, da tozd sploh nima veljavnega samoupravnega sporazuma, na osnovi katerega bi lahko dodeljevala stanovanja. Tudi sodišče je ugotovilo, da še zdaj uporabljajo pravilnik iz leta 1072, ki ga niso sprejeli delavci, marveč delavski svet, zato ni v skladu z zdaj veljavnimi predpisi.
Na obravnavi so predstavniki tovarne Novoteks menili, da so ravnali prav, izkazalo pa se je narobe. Primer te delitve stanovanj pa je po mnenju sodišča sporen tudi zato, ker člani stanovanjske komisije ob pregledu stanovanj niso vedeli, da se je kandidat za dodeljeno stanovanje že prej izselil iz prvotnega v drugo stanovanje. Člani komisije bi po mnenju sodišča morali videti, v
HLODI SO GA STISNILI
25. marca okrog 17. ure je prišlo do hude nesreče na cesti Drčja sela-Sromlje. V vasi Volčje je pri vodenju konjske vprege po klancu navzdol našel smrt Vladimir Medved, star 39 let, doma iz vasi Glogovo. Medved je vozil poln voz hlodovine in pri vožnji navzdol voza ni zavrl. Tako je sila potisnila konja in voz s ceste na travnik. Voz se je prevrnil, hlodi, na katerih je prej sedel, pa so voznika pokopali pod seboj in ga tako stisnili, da je bil na mestu mrtev.
V OGRAJO,
PA NA BOK
22. marca zvečer se je Jože Živič iz Sevnice pripeljal z osebnim avtom v Šmarje, zaradi prehitre vožnje pa ga je tam zaneslo. Trčil je najprej v železno ograjo na mostu, nato pa se prevrnil na bok. Škode je za okrog 20.000 dinarjev, medtem ko vozniku ni nič hudega.
Če se priča brez zadostnega opravičila ne odzove vabilu ali se brez dovoljenja predzgodaj odstrani med zasliševanjem ali po njem, sme biti privedena s silo na svoje stroške, sme pa se tudi kaznovati z denarno kaznijo do 500,00 din. Poleg tega se lahko priči naloži, da povrne stroške, ki jih je povzročila s svojim
so dolžnosti pričevanja oproščeni obdolženčev zakonec, obdolženčev krvni sorodnik v ravni vrsti, sorodniki v stranski vrsti do vštetega tretjega kolena in sorodniki po svastvu do vštetega drugega kolena, nadalje obdolženčev posvojitelj in posvojenec; pričevanja je oproščen tudi verski spovednik o tem, kar mu je
kazensko odgovorna za krivo pričevanje.
V vsakdanjem življenju domnevamo, da vsakdo govori resnico. Navadno se zadovoljujemo s tem, da kdo zatrjuje, da je neko dejstvo resnično. Izpoved priče pa je važna stvar, ker na njej temelji sodba; zato se sodišče i)e more zadovoljiti z golim zatije-
Priča v kazenskem postopku
izostankom. Vabilu se mora pokoriti tudi tisti, ki ne sme biti zaslišan ali ki je pričevanja oproščen (o slednjem bo povedano pozneje). Če pa priča pride, a noče pričati, se sme kaznovati z denarno kaznijo do 500,00 din; če tudi po tem noče pričati, se sme zapreti. V takem primeru traja zapor, dokler priča ni pri volji pričati ali dokler njeno zaslišanje ne postane nepotrebno ali dokler se kazenski postopek ne konča, vendar največ mesec dni. Ne smejo pa se zapreti vojaške osebe ali pripadniki milice; o tem, da niso hoteli pričati, pa se obvesti njihovo pristojno poveljstvo, da jih kaznuje.
Brez dvoma bi bil mir v rodbini spravljen v nevarnost, če bi sorodnik s pričevanjem povzročil obsodbo člana rodbine. Tu gre za nasprotje interesov pravosodja in rodbine. Ta interesni konflikt rešuje zakon s kompromisom, in sicer tako, da
obdolženec izpovedal. O vseh teh pravicah morajo biti priče posebej poučene, preden so zaslišane. Če sc tako poučena priča odpove tej pravni dobroti, pa mora govoriti resnico. V postopku zoper mladoletnike ni nihče oproščen dolžnosti pričevanja glede dejstev, ki se tičejo ugotovitve mladoletnikove individualnosti, stopnje njegove duševne in moralne razvitosti in njegovih življenjskih razmer.
Zakon daje priči še drugo pravno dobroto: odklonitev odgovora na posamezna vprašanja. Piiča namreč ni dolžna odgovarjati na posamezna vprašanja, če je verjetno, da bi s tem spravila sebe ali bližnjega sorodnika v hudo sramoto, znatno materialno škodo ali v kazenski pregon. Nihče ni dolžan, da sc sam obtoži. Če bi se priča z odgovorom izpostavila kazenskemu pregonu in če bi na tako vprašanje odgovorila neresnično, ni
vanjem resnice, pač pa zahteva zagotovilo, da je izpoved resnična. Eno teh zagotovil je opomin, naj priča pove resnico, drugo je opozorilo na posledice krivega pričevanja, tretje pa prisega. Priča priseže s tem, da se sklicuje na svojo čast, da je resnično to, kar je izpovedala ali kar bo izpovedala. Priča se sme zapriseči le pred sodiščem, in sicer ustno. Neme priče, ki znajo brati in pisati, se /.aprisežcjo tako, da podpišejo besedilo prisede, gluhe pa tako, da ga preberejo. Če gluha ali nema priča ne zna brati ali pisati, se zapri seže po tolmaču. Ne sme pa se zapriseči, kdor ob zaslišanju še ni polnoleten ali za kogar je dokazano ali je podan utemeljen sum, da je storil kaznivo dejanje, zaradi katerega se zaslišuje, ali da je pri njem sodeloval.
JANF.Z KRAMARIČ
.J
kakšnih razmerah je prosilec prej stanoval in zakaj je do selitve prišlo.
Sodišče združenega dela je odločilo v prid predlagatelja Bariča, Novoteks pa trpi svoje stroške postopka. Odločba še ni pravnomočna.
5 pa jih je še v pritožbenem postopku.
Telavec je s svojim zahtevkom v sodnem postopku uspel v večini primerov zato, ker so pristojni organi v OZD ali TOZD odločali v nasprotju s pravicami, ki gredo delavcu po samoupravnih aktih, ali pa zaradi pomanjkljivosti v teh aktih. Ugotovili so tudi, da samoupravni akti pri nekaterih delovnih organizacijah niso uskla-deni z veljavnimi predpisi — so zastareli.
Sindikat ima pri tovrstnih sodnih postopkih veliko vlogo, saj mora dati svoje mnenje v postopku za varstvo pravic. Praksa pa kaže, da se je sindikat z eno samo izjemo povsem strinjal s stališčem drugostopenjskega organa v podjetju. Sindikat oziroma predstavniki te organizacije iz kolektivov so stalno vabljeni na vse obravnave, pa so se tudi tu slabo odrezali. Mnogokrat sploh nobenega ni bilo, če pa je že kdo prišel, je bil samo navzoč ...
mm
k- » % , ' • -V'	,
...
V'
BO ŽE DRUGI TEDEN?
novi most v Ločni je takorekoč že gotova. Zadnja tev v promet gredo h koncu in vse kaže, da bo promet čez novi most kmalu odprt. (Foto: R. Bačer)
Modernizirana obvoznica s priključki na dela za vključi-
Tabletomanija in narkomanija sta pri nas na širšem dolenjskem območju zaviti nekam v meglo. Po eni strani tudi uradni viri trdijo, da stanje ni zaskrbljujoče, P° drugi, zdravstveni plati menijo, da je preplah potreben.
Ko so pred dnevi na sestanku komisije za zdravstveno vzgojo pri Zdravstvenem censtru Novo mesto obravnavali delovni program
Pet minut pred dvanajsto
za letošnji svetovni dan zdravstva in drugo dejavnost med letom, so navzoči iz & šega dolenjskega in posavskega območja dobili naravnost vznemirjajočo infonnei-cijo s strokovne plati: daje med dijaki gimnazije in deloma srednje ekonomske šole že 5 registriranih stalno za-svojenih tabletomanov-narkomanov, da sta dva neozdravljivo bolna in da seje’ manje tablet polagoma sin
Imeli so primer 16-letneg fanta in dekleta, ki sta se tabletami zastrupila, ugotavljajo pa, da tudi otr0.clt. osnovni šoli radi jemljejo t blete za vsako nevšečnos-Pri najbolj zasvojenih je M čina zaužitih tablet na aan zelo velika. Jemljejo optalidon. Zdravniki Pra7. ki pravijo, da ravno te tau te in še nekatere dntlF;>
proizvodnje tovarne zdrav
tudi starši radi dajejo otrokom doma.	...
Optalidon sicer prodaj v prosti prodaji, kar je pravibio po mnenjustT0,.. njokov in za zdravje ljudi interesiranih aktivistov K čega križa, eden od virov bave pa je tudi odnašanje vrstnih tablet iz tovarne mov. Za nekaj Primer0/txin ve, da so ravno na ta na - se pravi z ukradenim* proizvodnje - labilni' ljudje posegli po večji" činah optaUdona.
Dozdajšnje
iskanje
zaman
Pogrešajo 48- letno Marijo Pavlič iz Gorenje vasi
Pavličevo, ki je kot vdova, bolehna na živcih, živela v Gorenji vasi pri Smarjeti, so nazadnje videli 8. februarja letos. Takrat je šla zdoma proti postajališču na Prinovcu, potem pa je za njo izginila vsaka sled. Najprej so jo začeli sami iskati sorodniki in sosedje, 17. marca pa se je začelo organizirano iskanje z miličniki, kriminalisti in občani, pomagali so tudi šolarji.
Preiskali so vse območje Smarjete in Sttelaca, gozd od Brezova do Bele cerkve, okolico Družinske vasi in Gorenje vasi, a ni bilo nobene sledi.
NOVO MESTO: ZARADI PRE-KRATEKE RAZDALJE - Novo-meščan Franc Mazovec je 17. marca zjutraj vozil osebni avto po Ljubljanski cesti in za kolono vozil zmanjšal hitrost. Stane Zaletel iz Dol. Kamene, ki je vozil za Mazov-cem v prekratki varnostni razdalji, pa je zadel vanj. Bilo je za 4.000 din škode.
NOVO MESTO: NA PREHODU ZA PEŠCE - 18. marca dopoldne je 794etna Neža Lukše z Vel. Slatnika šla ob pločniku po Cesti komandanta Staneta proti trgu in nameravala na drugo stran po prehodu za pešce. Takrat je z avtom pripeljala Tatjana Hočevar iz Škocjana in jo zadela. Pri padcu se je Lukšetova poškodovala, zato so jo odpeljali v bolnišnico.
Alojz Cvelbar iz Gorenje w traktor na njivo v smen ^ v laže krenil s ceste, je najprej na levo, takrat pa je naproti Pntlrel!ant-mninrin tmatfan Janez rob
ia gta®
in nj£
IC* uui y lian. IVA.	. cg
va žena Vida sta padla 10 jjjj V ranila. Pomoč so jim® bolnišnici.	.
ŠENTJERNEJ: TRIJENA - Jožefa Bratkovič iz vice pri Šentjerneju j« * -dopoldne vodila konjsko pri-proti Kostanjevici. Naproi peljal traktor in ustavil, s prostora pa je
Karel Troje z Rožnegajiol^tu
ipeijai “7“V.nj s žega doia-^ mU
je vsega tega ustrašil, na a je zdisnilo in je s prednjinUtk0<jej« udaril po avtu Karla Troje.
ni p<
TEŽKA VODA: TRČIL V DVA za 5-000 dinalJcv-
- 21. marca dopoldne je proti Metliki vozil tovornjak s skopsko registracijo, na Dol. Težki vodi pa je na-
pO
proti pripeljal z osebnim avtom Novomeščan Miloš Vukomanovič. Med srečanjje Novomeščan trčil v
tovornjak, zatem pa še v osebni avto ' i je vc
za kamionom. Gmotne škode je
vozil za
Kasneje so iskali tudi proti Kro-novemu in Dragi, zaradi bližine Krke pa so pri iskanju ob težkih pogojih požrtvovalno sodelovali tudi elani kluba za podvodno aktivnost i/. Novega mesta. Pregledali so dno Krke od Kronovega do Drage v dolžini 4 km, a spet brez uspeha.
Kdor bi o pogrešanki kaj vedel, naj javi najbližji postaji milice ali na IIJV Novo mesto. Ko je šla zdoma, je bila oblečena v črn zimski plašč s krznenim ovratnikom, pokrita je bila z ruto modre barve, obuta v nizke čevlje. Imela je tudi torbico.
rcja
someščana Lada Sajeta, ki za kamionom. C 30.000 dinarjev.
JUGORJE:	PONUDILA	JE
CIGARETO ... - Nemka Karla Glanz je 21. marca dopoldne vozila z avtom čez Goijance proti Novemu mestu. Z njo se je vozil avtostopar Ivan Kovačevič iz Skemljevca. Med potjo, pri Jugorju, je voznica sopotniku ponudila cigareto, ta pa je padla na tla in oba sta jo skušala pobrali. Pri tem je avto zdrknil s ceste v drevo. Oba sta bila laže ranjena, gmotne škode pa je za 20.000 dinarjev.
RUMANJA VAS: S STRANSKE CESTE - Novomeščan Alojz Zajc je 22. marca zjutraj vozil osebni avto od Dol. Toplic proti mestu, v ovinku v Rumanji vasi pa je s stranske ceste pripeljala z avtom Anica Bobnar iz Dol. Toplic. Pri trčenju je bilo za 15.000 dinarjev škode.
ZBURE: NA SREČO LE LAŽJE POŠKODBE - 23. marca zvečer je
SOTESKA: ZAVORA PUSTILA - Stanislav Hvale^ s loga je 25. marca dopoldn p0teifl traktoijcm na cesti v Sotes • or se je za nekaj časa odstrani’ [0jni pa pustil teci ob zategnj^joi # zavori. Ta je popustila, y v0£9j zdrknil po strmini in tre 35.00° bližnje hiše, da je škode z dinarjev.
NOVO MESTO: ZADEL je ČEGA - 25. marca pop?, vo**1
Novomeščan Slavko Sever^j jn po Zagi - , . nobilis*
lavko J»"ce5ti osebni avto po Zaf^cbs^. yievOj
oscom avio pu	vi*
ustavil, preden je hotel za ppeS Za njim vozeči avtomobi ■ pfl Peklar iz Šmihela
tem je bilo za 8.000 din šk
POLJANE:	lZ?R£tf	***!$
ZRAČNICA - Novomctf«1 vol1' Brulc je 27. marca osebni avto proti Novemu poljanskem klancu pa ^Jicolc5 ' doma izpraznila zračiuca sepr avto je zdrknil na bankin ranjeflrf vrnil na streho. Brulca so gtfiV prepeljali v bolni&>J«Ji škodo pa cenijo na
»Dolenjski tribuna brale®
141
DOLENJSKI LIST
Stian uredila: RIA BAČER
St. 13 ' 1444) - 31. nia^
L*
EETRTK0V INTERVJU
»Vsak ima pravico priti”
Zastarela in ne več veljavna samoupravna zakonodaja v kolektivih spravlja delavce v nejevoljo
Pravnik Marjan Potrč je funk-aJ0 družbenega pravobranilca samoupravljanja prevzel junija aiu *n po novi zakonodaji začel °rati ledino na tem področju. Njegovo delovno področje obse-® Vse štiri dolenjske občine. Na em območju je nekaj čez 160 .nih organizacij, la vse šele začenjajo urejati samoupravno “konodajo.
' Vaše delo najbrž občanom ni dovolj znano, ker gre za v°st Koliko strank ste imeli v Oteklem letu?
•.Vseh strank je bilo 166. Med ™ ie našlo pot do našega k®1 112 delavcev. Prejel
J p°trč: »Sindikati bi boli	P°®krbeti tudi za
Di.f	°>ganizirano brez-
nom« PraVn° pomoč obča'
kont.Ie, e.no iniciativo delavske samnn e m le dveh predsednikov
fSST OIganov>pač pa
dovodni^0 P° P°mOČ 27 P°-0rea^, Organov- 5 sindikalnih
•iSUs L
sem	“•	v 6 prunenh
pobur^^začei na iastn°
katero večk^JT^1^’ kah * j naletim pn stran-
UDravn,. Pravobranilec samo-
s kato '*4 tud' ureJa vse zadeve,
nas C^,ljUd* obračaJ0 1,3
a bodici u	Pride	P° nasvet:
občan, bodisi predstavnik ^upravnih organov aU ;
'» kakod' T? d°bi naPotek> kje Kako zadevo urediti. Moje
litjiJ6 Predvsem v družbenopo-
PreventiVni aktivnosti:
Ur®jati zadeve
in svetovati, pre-
den pride do sporov in predlogov za obravnave pred sodiščem združenega dela."
- Glede kakšnih zadev so se stranke največ obračale na vas?
..Nejasnosti in nepravilnosti pri statutih in drugih samoupravnih aktih so spodbudile 35 strank, da so prišle po nasvet. Po številu jih je bilo precej (18), ki so iskali pomoč v zvezi s prenehanjem lastnosti delavca, bilo je 22 primerov raznih terjatev, ki izvirajo iz medsebojnih razmerij, itd.“
- Kakšno je vaše sodelovanje z organizacijami združenega dela in kako do tega sploh pride?
„Če vidim, da se iz istega podjetja zglasi pri meni več zaposlenih, je to znak, da tam nekaj ni v redu. Potem se bolj zanimam za interno zakonodajo v tisti delovni organizaciji jo proučujem in po potrebi ukrepam. Opažam pa, da na splošno vsi čakajo glede sprememb, ki jih zahteva zakon o združenem delu. Še zdaj uporabljajo stare pravilnike, zanašajo se na 1. januar 1978, ko je zadnji rok za uveljavitev dohodkovnih odnosov in novih samoupravnih aktov, čas pa beži. Po mojem bi morali do letošnjega poletja povsod narediti vsaj plan izdelave vseh potrebnih samoupravnih aktov."
- Kje je po vašem vzrok, da v organizacijah združenega dela odlašajo in čakajo, z uveljavljanjem nove samoupravne zakonodaje?
„Cakajo največ zato, ker glede tega ni receptov, poprej pa so bili vedno neki „modeli“, ki se jih je dalo prepisati. Pobudo in akcijo za te spremembe bi vsekakor moral dati na prvem mestu sindikat s pomočjo delavske kontrole, odločitve pa so v rokah vseh delovnih ljudi. Pri tem bi rad posebej poudaril, da sestanek kolektiva - zbor delovnih ljudi ne more biti hkrati sindikalni sestanek. To ni isto! Kakšne naloge pa ima vsak posebej, natančno piše v zakonu o združenem delu.“
R. BAČER
DANES VSI ZBORI
Za danes, 31. marca, je ob 8. uri sklicano zasedanje vseh zborov novomeške občinske skupščine. Obravnavali bodo predlog družbenega plana razvoja občine v srednjeročnem obdobju ter poročila o delu pravobranilca samoupravljanja, sodišča združenega dela, občinskega sodišča in uprave javne varnosti, postaje milice in njenih oddelkov, sodnika za prekrške itd. Na seji bo dana tudi informacija o pripravah za gradnjo doma za starejše občane.
TA TEDEN KAR TRIJE
Lanskoletna poročila	z	za-
ključnim računom, sprejem letošnjih delovnih nalog in obravnava srednjeročnih programov so na dnevnem redu zasedanj samoupravnih interesnih skupnosti. V ponedeljek je bila sklicana telesnokulturna skupnost, v torek izobraževalna skupnost, v sredo pa delegati kulturne skupnosti. O vsakem zasedanju bomo prinesli obširnejše poročilo v prihodnji številki.
IZZA STROJA K ZDRAVNIKU - V Novolesovo zobno ambulanto (na sliki) v Straži pacienti raje prihajajo, odkar jim ni potrebno več posedati v čakalnici. Enako je v lastni ambulanti za splošno medicino. (Foto: R. Bačer)
Zdravnik in vrtec v tovarni
Novoies ima lastno splošno in zobno ambulanto, vrtec, novo menzo, gradijo stanovanja,
slabo pa kaže glede organizacije letovanj
Novoies z blizu 2.000 zaposlenimi je v času svojega delovanja v Straži popolnoma spremenil podobo kraja, življenje ljudi in njihove navade. Posebno zadnja leta so spremembe očitne, še bolj pa se bomo čudili čez leto ali dve, ko se bodo celi vrsti novih zasebnih hiš in že nekaj zgrajenim blokom pridružile še bolj moderne stavbe. O družbenem standardu zaposlenih novole-sovcev je pravil Janko Goleš, direktor splošnega sektorja:
„V stanovanjsko izgradnjo načrtno vlagamo že nad deset let Imamo že več kot 100 svojih stanovanj, naj-
IZLETI ZA BORCE
Občinski odbor ZZB NOV v Novem mestu namerava letos organizirati več izletov za svoje članstvo in obenem preko turistične agencije Kompas nudi tudi več možnosti. Predvideni so enodnevni, dvodnevni ali tridnevni izleti v Gonars, Padovo, zraven pa še obisk drugih zanimivih italijanskih mest. Prav tako je predviden dvodnevni izlet v Dachau in Mauthausen z ogledom Muenchna. Cene so različne: od 270 din za enodnevni izlet do 920 din za tridnevnega skozi Avstrijo v Nemčijo. Borci dobe podrobnejša pojasnila o izletih v pisarni občinskega odbora ZZB v Novem mestu ali pri svojih krajevnih organizacijah. V obeh krajih se lahko tudi prijavijo, in sicer do 10. aprila.
več v Straži, in tudi v bodoče bomo največ gradili tu. Interesentov za stanovanja je še precej, vendar rešujemo to vprašanje v dveh smereh: kadrovska stanovanja predvsem v Novem mestu, ker to želijo strokovnjaki, srednji kader in delavci pa stanujejo pretežno v Straži in okolici."
- Koliko časa traja, da prosilec iz vašega kolektiva dobi stanovanje?
,,Dve do tri leta, izvzemši kadrovska stanovanja. To stanje bo letos občutno ublaženo, ker bomo v Straži začeli graditi dva nova bloka, v katerem bo Novoies kupil 18 družbenih stanovanj."
- Pred kratkim ste ustanovili lastno ambulanto. Se je naložba izplačala?
„Naši delavci so zelo zadovoljni, odkar jim ni potrebno hoditi k zdravniku v Novo mesto. Uredili smo sodobne prostore za ambulanto splošne medicine in za zobno ambulanto, imamo svoj laboratorij in v kratkem dobimo še precej aparatov, med njimi tudi EKG. Čakanja zaradi bolezni zdaj ni več, ker se delavec ob prihodu na delo v ambulanti naroči, potem pride ob določeni uri naravnost izza stroja v ordinacijo. Ni izgube časa, proizvodnja zaradi tega ne trpi.“
- Ste med redkimi delovnimi organizacijami, ki imajo svoj vrtec.
Namesto ene enajst skupnosti
Višnji četrtek
enajst predstavnikov novih krajevnih skupnosti podpisalo akt o ustanovitvi skupnosti krajevnih skupnosti Novo mesto — Veliko nalog
skuJ razpravah ob koncu skoraj triurne 1. seje skup-Hestna konf^ ^craJev^1 skupnosti Novo mesto, ki jo je sklicala ^pnosti uirenca SZDL, so delegati enajstih novoustanovljenih Nosii	ugotovili,	da	bo	imela	poslej	skupščina	precej	dela.
2* krajevnK^3 ustanovitev no- osnovnih organizacij ZK. Tako je
nekdanja velika krajevna skupnost Novo mesto že v začetku letošnjega-eta razpadla na enajst manjših skupnosti, in sicer Kandijo, Regerčo vas, Bršlin, Center, „Majde Šuc‘\ Šmihel, Drsko, Mestne njive, Ločno, Gotno vas in Žabjo vas. Na ustanovnem sestanku je bilo od 55 delegatov novih krajevnih skupnosti 50, enajst predstavnikov pa je podpisalo akt o ustanovitvi skupnosti krajevnih skupnosti Novo mesto. Za predsednika skupščine so delegati izvolili Franca Kuharja, za podpredsednika Štefana Sernčarja, za predsednika
■uajevniti“ “ponovitev no-pne omJ? skupnosti so bile kra-^"fetenra ttsa^eLSzPL mestna
ob angažiranju kMc*TBEj 0
Včera
^faele^s^edstvo občinske ktJ?meljito ntisl?cal0 sejo, da
sveta Toneta Kodriča, tajniška dela pa bo opravljal Franc Avsec.
Najvažnejši namen ustanovitve skupnosti je čimbolj koordinirano delo, reševanje skupnih nalog in zadovoljevanje skupnih potreb. Koordinacijski odbori in mestni odbori pri skupnosti bodo morali v najkrajšem času zasedati in sestaviti listo nalog, ki naj bi h -čimprej opravili na ravni skupnosti. Vse nove krajevne skupnosti morajo čimprej sestaviti srednjeročni program, pri delu pa naj bi si pomagale z osnutkom programa, ki ga je že pripravila krajevna skupnost Novo mesto.
J. PEZEJ
m
Zasebna obrt ne pozna izgub
Zasebni obrtniki se čutijo zapostavljene v primeri z delavci v združenem delu — Pomešajo nasvetov
Ponedeljkov zbor obrtnikov novomeškega združenja je pokazal na nekaj odprtih vprašanj, ki terjajo čimprejšnjo rešitev. V zasebnem sektorju dela okrog 900 ljudi, razen tega je še nekaj sto zapo-
denih v 14 obrtnih obratih družbenega sektorja. Očitno je. družbena obrt upada, zasebna pa se prepočasi razvija.
^OEntjp
^tom »i, STILCI - Kar debel sloj umazanije in prahu se \ov fre 113 hrbtu Talca, ki je le eden od spomenikov v al^? Podobo^3 mes,a’ Pa bodo spomeniki zopet dobili svojo I> $ lotili nr.’ 80 P^^heli novomeški študentje, ki so se v sobotni av*>n) ^ dv vse^ jih dodobra očistili nesnage. (Foto: Janez ■«
„Leto 1976 je bilo dokaj uspešno," je v uvodnem poročilu naglasil predsednik Jože Certalič in navedel nekaj dejstev. V združenje so pritegnili vse obrtnike (397 rednih, je pa še 146 popoldnancev), dobili so svoje poslovne prostore in ustanovili prvo obrtno zadrugo s 26 člani.
Iz predsednikovega poročila, pa tudi iz razprave, je bilo očitno, da tare obrtnike vrsta nerešenih zadev. Primanjkuje skoraj vseh poklicev obrtne sUoke, ni pa podrobnega načrta o razvoju obrti. Članstvo premalo pozna pomen in vlogo POZD, kot delovanje v sklopu že ustanovljene zadruge.
Menili so, da bi morali pravice zasebnih obrtnikov izenačiti s pravicami delavcev v združenem delu. Posebno to velja glede regresov za do-
V Novdesu so pred letom dni zgradili tudi novo menzo. To ni lokal, kakršnih smo bili vajeni svoje čase. Je sodobno opremljena samopostrežna restavracija s sodobno kuhinjo. Imajo posebno sobo za sprejem poslovnih gostov; uporabljajo jo tudi za sestanke in pravijo, da tudi glede kakovosti hrane ni pripomb.
Kot je rekel Janko Goleš, pa so v Novolesu zelo revni glede možnosti za letovanja. „Vsega imamo 8 prikolic za letovanje skoro dvatisoč-članskega kolektiva! To je kaplja v morje.“ Bo pri tem ostalo? Zatrdil je, da ne bo. Vključili se bodo v organizirano gradnjo počitniških prostorov na Braču.
R. B.
Suhokrajinski
drobiž
RAHEL PADEC-ŠTEVILA PREBIVALSTVA beležijo v obdobju 1971 do 1976 v krajevnih skupnostih Žužemberk in Hinje. V letu 1976 so naareč našteli mant prebivalcev kot v letu 1971, in sicer v žužemberški krajevni skupnosti za 72, v hinjski pa za 9 krajanov. Po teh podatkih je padec prebivalstva v žužemberški krajevni skupnosti za 1,8 % in v hinjski krajevni skupnosti za 0,9 % v petih letih. Padec prebivalstva je še vedno posledica izseljevanja mladih.
Janko Goleš: „Še letos bomo začeli graditi dva nova bloka v Straži.44
Kakšne izkušnje imate glede tega?
„Šest let imamo otroškovarstveno ustanova Dela sicer v stari, obnovljeni stavbi, vendar je, in starši so zadovoljni. Prav zdaj teče akcija, da bi se v Straži tudi otroško varstvo povečalo in dobilo nove prostore."
Veselo na delo
Takih, kot komaj 17-letna Marija Grubar iz Mokrega polja, bi si želeli po vaseh še več mladih ljudi. Je dijakinja III. letnika ekonomske srednje šole, vozi se v Novo mesto, popoldne pa je na vasi s svojo delavnostjo neke vrste motorček, ki poganja utrip mladinskega življenja. Kot predsednica vaškega aktiva ZMS, čeprav še malo časa v tej funkciji, že lahko pokaže uspehe:
„Letos je bil naš mladinski aktiv znova ustanovljen. Že dvakrat je v prejšnjih letih začel delati, pa je čez čas nehal. Mi smo resno zagrabili in med 41 našimi člani ie zanimanje za delo“.
Kakšnega dela ste se lotili doslej in vam je uspelo?
„Pomagamo gasilcem pri gradnji vodovoda za gasilski dom in imamo delovne akcije, za 8. marec smo organizirali proslavo, na katero smo povabili vse žene, sodelujemo z osnovno organizacijo ZM v Orehovici in pripravljamo kviz iz znanja NOB za letošnji 25. maj. Mladina je ustanovila tudi gasilsko desetino in naši člani igrajo v nogometni ekipi Kremen v dolenjski ligi."
- Kaj pa zabava? Najbrž na ta del programa tudi niste pozabili?
„Doslej smo imeli le enkrat ples, ker ni primernega prostora. Ravno zato tako pridno pomagamo pri obnovi gasilskega_ doma, da bo vsa vas prišla do dvorane za prireditve, sestanke in plese. Za zabavo bomo med počitnicami organizirali nekaj pohodov."
Živahno dekle, ki so ga na mah obkrožile prijateljice, je pravilo še o zamislih za napredek Mokrega polja. Mladi postavljajo pri teh načrtih v ospredje športno igrišče. Če jih vnema ne bo minila, najbrž tudi do igrišča ne bo tako težko priti.
R. B.
mm
Marija Gnibar: »Trenutno največ pomagamo gasil cem.44
ORIENTACIJSKI POHOD, ki ga : preteklo nedeljo organiziral aktiv SMS Dvor ob sodelovanju mentor
frUJ
enega podpolkovnika JLA UŠE DJOROVIČA, je povsem uspel. Udeležilo se ga je nad 20 mladincev, ki so v štirih skupinah vsi uspešno opravili zadane jim naloge in prispeli po predvidenih točkah na cilj na Lašče.
M. S.
Novomeška kronika
da
pust, nagrad ob jubilejih, pravic do solidarnostnih stanovanj in otroške-gi varstva. Posamezniki se pri tem ne znajdejo, zato bi želeli več pomoči s strani sindikatov in pa pravnega svetovalca.
Posebej so v razpravi podčrtali, da pri kreditiranju še ni zadovoljivih rešitev. Kratkoročni krediti za bratna sredstva so sicer na razpolago, pogrešajo pa kredite za osnovna sredstva in več pomoči obrtnikom začetnikom, kot tudi zdomcem - obrtnikom.
Zdajšnji način vzgoje kadrov so ocenili kot neprimeren in menili, da bi morali že pri usmerjanju v poklice bolj misliti na obrt, prav tako pa strokovno šolstvo bolj prilagoditi potrebam obrti.
BRŠLJINCANI SE JEZIJO -Gradnja nove banke in poslovne stavbe Elektra v Bršljinu povzroča stanovalcem tega kraja Novega mesta mnogo jeze. Ljubljanska cesta je že lep čas polna blata, ki ga za seboj puščajo tovornjaki. Sušno obdobje je opravilo svoje, tako da Bršljincani „pojedo“ nemalo prahu, kaj pa bo v primeru dežja, pa verjetno ni treba pisati.
VSILJIVI OBISKI - Zadnje čase je po Novem mestu opaziti vedno več prodajalcev preprog in številnih rezbankih izdelkov. Navzlic temu da je prodajanje po hišah prepovedano, se „trgovci“ tega ne držijo. Njihova vsiljivost včasih presega vse meje.
KJE OSTAJA SVEŽI KRUH? -Nekatere novomeške samopostrežne trgovine so se zatekle h kaj čudnemu načinu prodaje kruha: svežega kot po pravilu „skrijejo“ v skladišče, medtem ko ostaja v
ŠTIRI SREČNE MAMICE - Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: dr. Milica Žmire iz Kristanove 14 - Vesno, Julijana Gorenc iz Jerebove 8 - Jeleno, Vera Konda iz Trdinove 44 - Aleksandro in Marija Drgan s Ceste brigad 5 -dečka.
NIŽJE CENE - Ponedeljska podoba novomeške tržnice se ni v primerjavi s prejščimi tedni nič spremenila. Veliko je bilo branjevk in suhorobarjev in seveda prodajalcev ob stalnih stojnicah. Edina sprememba so bile tokrat nekoliko ni^je cene: za kilogram solate je bilo treba odšteti 10 din, merica motovilca in regrata je veljala 5 din, jajca so bila po 1,70 din, pomaranče po 10, korenje 8 in banane po 10,50 din. Tudi merica sirčka je tokrat veljala 1 din, jabolka pa so prodajali po 8 din kilogram.
nočna peka. Seveda pa se v takih primerih ob blagajnah dogajajo nič kaj prijetne stvari. „Žlahtniki“ in prijatelji trgovcev se bahaio s še toplim kruhom, medtem ko tisti brez „zvez“ ostanejo prikrajšani. Prepirov v takih primerih ne manjka.
SMETIŠČA OB KRKI - Nemalo je prirnerov, ko se obrežje Krke, nekdaj lepotice slovenskih rek, spremeni v pravcato smetišče. Nc samo človeške roke, tudi tovornjaki največkrat odvažajo odvečni tovor na njeno obrežje, ki tako v času, ko se borimo za lepše in bolj zdravo okolji, dobiva „nečastno" podobo.
Ena gospa je rekla, da so delavci na gradbišču Ljubljanske banke (nekdanje keltsko pokopališče) najbrž močno vraževerni, saj ob nedeljah pri najmočnejšem soncu z vsemi reflektorji preganjajo - keltske duhove.
VA
V/ATOR
TURISTIČNA AGENCIJA LJUBLJANA TRDINOVA 3
(tel: 061-314-544, 316-871),
VIATORJEVA POTOVANJA IN IZLETI IZ NOVEGA MESTA
Ko se je Viator, turistična agencija iz Ljubljane, odločal, da bo Dolenjcem ponudil svoja potovanja in izlete, je ugotovil, da mora biti izhodiščna točka Novo mesto. To pa zato, da se čimbolj približa občanom, da jih tako rekoč odpelje iz domačega praga in jih nanj tudi pripelje.
Viatorjev program potovanj in izletov je sestavljen tako, da nudi za vsakogar nekaj. K temu pa je potrebno dodati še to, da ima Viator
zmerne cene.
Obrtnikom je že ponudil ogled obrtniškega sejma v Muenchnu, sedaj pa nudi enodnevni izlet v Benetke kot nalašč za prijeten konec tedna.
Upajmo, da nam bo Viator kmalu spet pripravil kakšno prijetno presenečenje.
Več o potovanju v Benetke boste zvedeli, če boste prebrali Viatorjevo ponudbo.
Pa srečno pot!
Z VIATORJEM IZ NOVEGA MESTA V BENETKE
h
«►
■J'
Benetke: Markov trg
INTEREXPORT Ljubljana
P E „INEX" Potovalna agencija
61000 Ljubljana, i itova 25 Telefon: (061) 312-995
Vabimo vas na različne spomladanske in prvomajske letalske in avtobusne izlete v tujino:
GRČIJA: Atene, odhodi 21., 24. in 26. aprila, ISTANBUL: različni termini od 21. aprila dalje, ŠPANIJA: različni termini od 12. aprila dalje, TUNIZIJA: odhodi 20., 22., 25. in 28. aprila, LONDON: 4 dni, odhodi 7. in 14. aprila, MUENCHEN: teden mode, odhod 15. aprila, AŽURNA OBALA: odhod 27. aprila,
SMUČANJE V BOECKSTEINU (pri Badgasteinu): 5 dni, odhodi 23. in 27. aprila.
VELIKA POTOVANJA:
MEHIKA — YUCATAN: strokovni program (estetska kirurgija) in ogledi, odhod 22. aprila, povratek 4. maja,
JU2NA AMERIKA: od 3. do 25. junija in od 7. do 29. oktobra,
ZDA IN KANADA: od 26. julija do 8. avgusta in od
7.	do 24. avgusta,
MADAGASKAR: od 3. do 22. avgusta,
DALJNI VZHOD: otok Bali od 30. avgusta do 16. septembra,
ZANZIBAR: od 19. novembra do 6. decembra,
Na voljo so programi za letovanja v GRČIJI, TUNIZIJI, ŠPANIJI in na JADRANU.
Splošni in strokovni TEČAJI ANGLEŠČINE v Londonu, Oxfordu, Cambridgeu in drugih britanskih krajih. ZAHTEVAJTE PROGRAME.
Prijave in informacije:
INEX PA LJUBLJANA, Titova 25, tel. (068) 312—995
INEX PA MARIBOR, Volkmerjev prehod 4, tel. (062) 24-571
POOBLAŠČENE AGENCIJE
& VUGOTOURS
V prodaji programi ,,POTOVANJA 77"
VIKENDI V LONDONU, PARIZU, AMSTERDAMU, VARŠAVI ATENAH, ISTANBULU, KOPENHAGNU in daljša potovanja:
- GRŠKA KLASIČNA TURA,
- MALOAZIJSKA TURA,
- VELIKA BRITANSKA TURA,
- NORMANDIJA IN LOIRE,
- NEW YORK,
- PARIZ, LONDON,
- LONDON - AMSTERDAM - PARIZ
5 SAMARKAND - BUHARA - TAŠKENT:
8 dni 6., 13. in 20. aprila
S MALTA:
3 dni '8. aprila polni penzioni, ogledi
5.590 din 3.090 din
! LETNI
i	ODDIH DOMA:	„. .	. . .	S
32	krajev z lastnim p revo-	i
j zom ali z letalom iz Ljubljane in Zagreba.
j	LETNI ODDIH V TUJINI: tedenski	odhodi,:
:	:
S RODOS od aprila do novembra
j PORTUGALSKA od aprila do oktobra
| ŠPANIJA-KANARSKI OTOKI, MALLORCA COSTA DEL SOL, COSTA BRAVA:
od aprila do novembra
TUNIS:	od	aprila	do	oktobra	1977.
S	■
J■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■»■■■■■■■■■■■■■■■■■■i ■
j ACI BORZA	[
1 za člane aci
j Kanarski otoki : ~.oood,„.	j
| P 3 T iZ . 8. april 10 odstotkov popusta
■ n	.	.	18.	april	7	dni	800	din	J
■Portugalska ; popusta - cena od
1.900 din naprej.
■	b
i PRIJAVE IN INFORMACIJE:
GENEgAgURIST GEftERRL TOUR/ VUOOJUIVM
VA BI M O IMS NA OBISK:	s
SEJMI:	...
Splošni sejem v HANNOVRU: od 20. do 23. apnia
1977	o	Jn
Sejem tiska in papirja v DUESSELDORFU do 8.
11.	junija 1977	,	»hm
ZAKLJUČENIM SKUPINAM IN SINDIKALNI"" ORGANIZACIJAM NUDIMO POPUST!
Možnost obročnega odplačevanja!
\	I
ATENE: 4-dnevni izlet od 30. aprila do 3. maja,
KITAJSKA: 11-dnevno potovanje — 24. apna 1977
MAROKO: 6-dnevni izlet — 1. maja 1977 ČLANI SVETA KNJIGE IMAJO POPUST!
1. MAJ	.	B|il.
Umag — Katoro, Poreč, Malinska, Haludovoinr vice.
GENERALTURIST LJUBLJANA
:
ZA LETOVANJE VAM NUDIMO KOMPLETNO OPREMLJENE APARTMAJE IN BUNGALOVIH KUHINJO OB JADRALNI OBALI. v INFORMACIJE IN PRIJAVE sprejemajo vse poslO' valnice GENERALTURISTA ter POOBLAŠČA AGENCIJE: TTG Celje in TTG Maribor. iaK1-GENERALTURIST LJUBLJAN*
GOSPOSVETSKA^
tel. (061) 21-20&
i
• •
letovanje za
• T; . i
mlade
MAKARSKA
■ f
'4
-.n'
S Titova 25 (v kozolcu), tel. (061) 320—852, g I 327-792	S
7 dni 835 din — 26. junija in 26. avgusta
10	dni 1.190 din — 3., 12., 21. in 30. julija
8.	in 17. avgusta 1977
INFORMACIJE IN PRIJAVE: MLADINSKATURlST|^A POSLOVALNICA, NOVO MESTO, Glavni Trg 7, tele (068) 22-555
GENERALTURIST
NA IZLETIH, POTOVANJIH in DOPUSTIH BERITE DOLENJSKI LIST!
Naš nedeljski izlet
Razmišljate, kam v nedeljo? Ste že bili v Brežicah? Obiščite jih in ne bo vam žal. Od devete do dvanajste ure dopoldne boste dobrodošli gostje v Posavskem muzeju, kjer si lahko pod strokovnim vodstvom ogledate čudovite zbirke z bogatim arheološkim, narodopisnim, kulturnozgodovinskim in drugim gradivom, ki ponazarja preteklost pokrajine od davnine do današnjih dni.
Posavski muzej ima svoje prostore pod grajsko streho. Mogočen renesančni grad so v zadnjih letih obnovili in mu vrnili nekdanji čar tudi s tem, da so na dvorišču razkrili arka-
de v prvem in drugem nadstropju zahodnega krila.
Muzej je imel lani rekordno število obiskovalcev, saj si ga je samo med republiško razstavo cvetja ogledalo blizu dvajset tisoč ljudi. Velika pridobitev muzeja je tudi galerija v prvem nadstropju, kjer prirejajo občasne umetniške razstave. Posebna privlačnost gradu je bogato poslikana slavnostna dvorana, stopnišče in kapela. Na stopnišču se boste srečali tudi z reliefi pokojnega Toneta Kralja, ki so jih ^odkrili za štiristoletnico hrvaško-slovenskega kmečkega punta.
Zagreb in KRKA
PRVOMAJSKI DRUŽINSKI BAlLj
NOVO MESTO - PETRČANE PRI ZAD"“
ODHOD: 30. aprila 1977 med 7. in 9. or°'^esW upravne stavbe tovarne zdravil Krka v Novem — Ločna
KONTROLA: Plitvice CILJ: Hotel Pinija, Petrčane CAS V02NJE: 6 ur
PRIJAVE IN INFORMACIJE:	,
Krka, Novo mesto, tov. Karel Vrane, *e ■ 22-441
16I
DOLENJSKI LIST
Strbn medil; JANKO SAJE
Petrčane: hotel Pinija
Si. i3 (l'*44) -
Ne belo ne črno
Jeza na nepravi naslov
Kmetje so letos rekli že viarsikatero pikro na račun Plačevanja mleka in tudi meto- Izplačila so se namreč “Klej dostikrat močno zavlekla. Očitke so seveda pokušali v kmetijski zadrugi, cfPrav so biH tam za vse swpaj kaj malo kriv L Tudi vprašanje premij ni rešeno, odočnost takšnega načina sP°dbujevanja proizvodnje [e ^gotova. Nekateri se zajemajo, da bi premijo eno-avno vnesli v prodajno ce-°, drugi spet govorijo o ^Penzacijah. O teh stva-en bodo potrebni še dogo-°n med republikami in po-Krajinami.
Glede mleka bi morala bi-iJfna,/ePubbška premija . fo 0[januarja. O tempa
nefl , ni list Šele v potki S	marca-	Kmetij-
Pospeševalci so se znašli »Prodnikov na lovu za
ZT-/Seen° Pa v
[J Uradnem listu našli ni-kot' ?jO parah za mleko
hanjsk^T'	rre_
iih io ^metlIska zadruga izDli* Vza^nie kmetom še Hhrfn - Pednji mesec d0 p VSe! verjetnosti ne bo-
P°udariti moramo, da ko-ZaH%VneSreza majhne
hno hm Zo Z<X mkk° /e
banhke v p-erantom tre'
^plačanoTiJ^-i Zadmge Hariev -,	’ milijona di-
HiS’/amesopaše3'1 mi'
iona dinarjev.
Jf°Jj,ebil?u80tovljenona nega J ^ ga medzadruž-io m f v T:cb^m, ima-žovp N ruX°d podobne te-
mhavPr^i“™Pripri-Ogovore:
Vojnih v republiki dobivali ni Ust nn' n alcajte/" Uraduj veL°Jemspetnič-Po
odlok ? n ,e to zadnn
kaj ko^J6”1?0*™6’"’ za'
<hgačT -a mi bi bil°
s Politična šola na položaju
■ Jože Golob z Mirne hrani spričevalo in zapiske iz šole okrožnega komiteja na farovški pristavi
DRUŽBENA PROIZVODNJA - Trebanjska Kmetijska zadruga je minuli teden sadila krompir na svojih površinah. V Mokronogu in drugod bodo skupno zasadili s krompirjem 14 hektarov.
»
Trgovina ne dohaja povpraševanja
Trgovsko donosno središče tudi najbolj razdrobljeno — V trebanjski občini se ukvarja s trgovino nad deset raznih organizacij — Mercator največ na terenu
Tudi na zadnji občinski problemski konferenci SZDL o kmetijstvu v Trebnjem so kritično govorili o trgovini, ki je razdrobljena na mnogo trgovskih organizacij, ni pa pravega nosilca razvoja.
Mercator - sedanji tozd Gradišče - spada med najstarejše trgovske organizacije v občini. Novi direktor Franc Jevnikar je razgrnil nekatere načrte in težave tega podjetja.
Mislim s problemske konference SZDL pritrjuje. „Sedaj, ko potrošnja raste, bi morala biti tudi trgovina taka, da bi lahko zajemala razpo-
ložljivo kupno moč. V naglem industrijskem razvoju občine trgovina vsekakor ni dohajala naglega industrijskega razvoja občine. Samo naš
Spet brigade za vodovod
Gradnja vodovoda v Dobrniški dolini je letos vključena v republiško mladinsko delovno akcijo — Odsek Dobrnič-
Vrbovec
Odbor za razvoj Suhe krajine se je na nedavni seji odločil, da bodo mladinske delovne brigade na trebanjskem delu opravile letos 18.000 delovnih ur.
Prva naloga pri razvoju manj razvitih krajevnih skupnosti je najprej zagotoviti prebivalcem zdravo pitno vodo. V to akcijo se solidarnostno vključuje slovenska mladina. V trebanjski občini je taka akcija gradnja do-brniškega vodovoda. Zaradi zahtevnosti, predvsem pa dragih del je gradnja razdeljena na več faz. Temu je namenjen tudi del
ob dobrem obisku
sadovi? Pr°svetnega doma v Trebnjem dobila novo fa-— ^trajnim delom počasi vendarle napredek
je minilo že 28 let, odkar Miloš Bizjak nepretrgoma jski kino oziroma za prosvetni dom.
?? vesel	°Wska	je	še poseb-
lah^° kaJ'
i,m adaisld oriv^en so postav-v8 Ptoti jpi„ ^ 1 na bstI strani do-i]° ^ado ^C1- D°mje dobil HPoštevanu . le na eni str
v^tav v7£inllaza',da obisk kino-
mestnih nr»j? i3* Predvsem iz n?*°na vozil P^ /valcev, čeprav je ( ^ doma	'iCe’ parkiranih
dt $ C' ^?nvav,adi vse številnej-
^	Miloš	ubada sam.
sen!?**1 nikj« uPje še “ mogoče
dj« 0 z >Zbornn^f-iPrCPriian' da bi 5c kaj nare-
S?'Pred^ 5?‘° "e, ker so boljši
VT0line Žašler1*0 "J"1 »Vdovstvo Srebni« nn v me dra8e-tako da pred „ lej verjetnosti ne bo 9	januaijem.
ma niž proti morebit-
V28 *etih nobene
’0te aU nedelje.
‘HEEANJSEE NOTICE
L
nim predlogom za drugačen izbor filmov; ponavadi je namreč tako, da predlogov sploh m.
„Kino sam zase ne bi mogel živeti, če ga ne bi dopolnjeval z najemnino za dvorano, glasbeno šolo in knjižnico," pristavi še o finančni plati. Razen vsega tega ponavadi skrbi tudi za blagajno. Je tudi že 16. leto blagajnik telesno vzgojnega društva. Oa zadnje pomoči republiškega odbora za Kinematografijo so odpravili nevzdržne razmere glede sanitarij in izboljšali še nekaj stvari v dvorani Na voljo je bilo 90 tisočakov. Za mnogo potrebnih posegov na stari stavbi sicer malo, za človeka, navajenega skromnosti, pa vseeno spodbuda.
A. Ž.
POMEMBNA
IMENOVANJA
Delegati občinske skupščine bodo na današnji seji med drugim obravnavali številna nova imenovanja in kadrovske spremembe v občinski upravi. Za razrešitev je zaprosila Mihelca Peskar, načelnica davčne uprave, ker se bo zaposlila v Dani. Na njeno mesto naj bi prišel Jože Godnjavec, pomočnic direktorja TRIMA. Hkrati s tem imenovanjem naj bi Jože Godnjavec postal tudi podpredsednik občinskega izvršnega sveta namesto Ivana Longarja. Za novega člana izvršnega sveta ie predlagan še Franc Jevnikar, direktor tozd MERCATOR v Trebnjem. Za vsestransko pripravo letošnjega praznovanja občinskega praznika bo občinska skupščina imenovala 27-članski pripravljalni odbor, v katerega so vključeni številni prvoborci, ki so sc borili v partizanskih enotah tudi na območju občine.
sedanjega občinskega samoprispevka.
Še letos naj bi bil zgrajen vodovod na odseku Dobrnič — Vrbovec. Predvidena trasa je dolga 2.350 metrov. Prav izkop in zasutje tega jarka naj bi bila letošnja naloga mladih. Po predvidevanjih je po težavnosti del polovica trase tretje kategorije, 35 odst. je četrte in le 15 odst. naj bi bilo 5. kategorije. Izkopati bo treba 4.600 kubičnih metrov zemlje.
Brigada z okrog 50 brigadirji naj bi se nastanila v dobrniški šoli, kjer bi se iz osrednjega taborišča na Prevolah izmenjavah vsak teden. Iz trebanjske občine morajo zagotoviti vodjo delovišča in komandanta naselja. Seveda ni rečeno, da bo brigada delala le na odseku proti Vrbovcu. Če bodo dela prej opravljena - k temu lahko pripomorejo krajani z udarniškimi akcijami — bodo brigadirji lahko delali tudi še na drugih odsekih. Brigadirji bodo letošnje poletje nedvomno vnesli mnogo svežine v te kraje.
tozd ima na območju občine 17 prodajaln, od tega v Trebnjem le tri. Središče, ki je bolj donosno za trgovce, bi morala biti nekakšna rezerva za tako imenovane socialne trgovinice na podeželju, vendar je ravno Trebnje najbolj razdrobljeno. Samo pohištvo in tekstil se prodajata na štirih ali petih mestih. Vrednost zalog bremeni vsakega posebej; ob delitvi dela bi se izbira ponude-nega blaga lahko povečala. Če bo poleg Dolenjkine blagovnice v Trebnjem še Kmetijska zadruga gradila samopostrežbo, ne bo treba več ničesar zidati, ker bodo vsi lahko le životarili,“ prav nič ne skriva nejevolje ob nadaljnjem nenačrtnem razvoju trgovine v mestu.
dede nadaljnjega razvoja samega tozda Gradišče v Trebnjem nas je zanimalo predvsem vprašanje solidarnostne pomoči matičnega podjetja. ..Matično podjetje je v reorganizaciji in se po novem organizira kot sestavljena organizacija. Osnova za črpanje denarja za naložbe je združevanje. Naš tozd je bil v težavnem položaju, zato tudi ni mogel pričakovati večjih vlaganj. Letos se vključujemo in ravno iz tega naslova računamo na denar za.novo trgovino v Velikem Gabru. Posebno pomanjkanje trajnih obratnih sredstev v preteklosti je onemogočalo vlaganja. Dolenjska banka doslej pri nas še ni sodelovala z nobenim posojilom."
V blagovnici v nekdanji Goliovi hiši so nujna vzdrževalna dela. V minulem tednu so postopoma prekrivali streho. Nujna je ureditev upravnih prostorov. V Dolnji Nemški vasi je treba urediti prodajalno in dostavo blaga. Ob koncu tedna je pod Mercatorjevim okriljem pričel red-nqe delati upokojenski bife na Mirni. V Dobrniču iščejo lokal za bife, saj v kraju že lep čas ni nobene^ gostinskega lokala. V prvi vrsti pa je treba rešiti vprašanje trgovine v Velikem Gabru, Letos računajo v trebanjskem tozdu Mercatorja na 62 do 63 milijonov dinarjev realizacije, morda bodo dosegli celo 65 milijonov.
A. ŽELEZNIK
Komunistična partija je vedno posvečala veliko pozornosti ideološki vzgoji svojih članov. Izkaz o medvojni tritedenski politični šoli v času od 25. januarja do 13. februarja 1944, izdan „na položaju", skrbno hrani kmet Jože Golob z Mirne.
V knjigi Zorana Hudalesa Občina Trebnje v NOB je na str. 622 zapisana ugotovitev novomeškega okrožnega komiteja KPS o precejšnjem sprejemu aktivistov v partijo, kar pa ne bi pomenilo dosti, če jih ne bi še ideološko oborožili. Zanimivo je, da je bil to ravno čas po nemški ofenzivi, ki je torej dosegla prav nasproten učinek. „Izbrani smo bili po rajonih, vsaka celica je morala dati po enega slušatelja," se spominja tistih časov danes že ostareli Jože Golob, ki se mu je med vojno primerilo vse, le ob življenje ni bil.
Tisto, kar je takrat nanj kot na kmeta in predvojnega hlapca po zasavskih revirjih v tej šoli naredilo največji vtis, se mu je tudi ohranilo v spominu o tem, kaj se je na tem ..partijskem kurzu" predavalo. Šlo je za tako zahtevne teme, kot sta marksizem in lenizem in, kot Jože imenuje, „tisto, kako je bilo prej in kako smo mislili urediti novo družbo." O tem ima ohranjenih celo nekaj zapiskov: o organizaciji naše oblasti, o nalogah komisij za davke, odkup in o kočevskem zboru odposlancev slovenskega naroda, zasedanju AVNOJ, zgodovini Osvobodilne fronte, zadružništvu in
industriji. Slušatelji so si izdelali celo poseben slovarček tujk; o tem hrani Jože Golob poseben zvezek.
Šola je trajala ves dan, le opoldan je bilo malo prostega. Tudi tisto zimo ni bilo snega, zato so na farovškem posestvu na Drečjem vrhu, kjer so domovali, imeli razna predavanja kar na prostem , .Predavatelji so hiteli, imel sem le štiri razrede osnovne šole, zato je bilo težko slediti. Slušatelji smo si pomagali
Jože Golob: med vojno so Italijani na njegovo glavo “ “ S.000 lir
razpisali 86.1
nagrade.
med seboj. Milka Kovič, ki je o tem vedela dosti že od prej, si je predavanja kar ste-nografirala, kar nam je bilo zatem v veliko pomoč,“ govori o poteku šole. Konec šolanja so proslavili z mitingom na T rebdnem. Zatem je zapadel sneg, da so ga gazili do kolen.
Med vojno je Golob imel kar 32 hišnih preiskav Italijanov in belogardistov. Ob vprašanju, kako mu je uspelo ohraniti vse te dokumente, se dobrodušno nasmeje: „Take stvari pa sem imel vedno spravljene drugod!"
ALFRED ŽELEZNIK
D8POV
PRIČEVANJE O TEŽKIH ČASIH - Splošna ocena: marljivo, snov obvladal zadovoljivo," piše na Golobovem izkazu iz partizanske partijske šole, izdanem na položaju. Razen teg3 hrani ta odlikovanec z medaljo za hrabrost in zasluge za narod ter spričevalo s tečaja Narodne zaščite iz Semiča z dne 23. septembra 1944 in okrožne upravnopolitične šole v Novem mestu iz leta 1946.
V sušnih dneh brez pitne vode?
Na vseh večjih skupinskih vodovodih v občini potrebna znatna vlaganja — Rešitev za Trebnje vzporedni cevovod
Delegati zborov združenega dela in krajevnih skupnosti bodo obravnavali na današnji seji poročilo o oskrbi prebivalstva s pitno vodo iz omrežja večjih vodovodov. Po zbranih poročilih razmere niso zavidljive. V večini primerov bi bOo treba za trajnejšo in zanesljivejšo preksrbo z vodo seči precej globoko v žep.
se zavzema, da je treba nemudoma pričeti izdelavo projektov. Meni celo, da v bodoče niti predvideno novo zajetje pri Šentpavlu ne bo rešitev za daljše obdobje.
Značilnost dobršnega dela trebanjske občine je precejšnja revščina glede dobrih vodnih virov, zato je tudi osrednji del s Trebnjim vred navezan na vodovod iz sosednje grosupeljske občine. V trebanjski občini napaja ta vodovod kar 43 naselij.
„Z02ENE”2lLE
Ce bi že okrepili celoten stiški vodovod z vključitvijo še enega studenca, kar je v načrtih, vse še ne bi bilo rešeno. Iz zbiralnika Medvedjek do Trebnjega so namreč položene pretanke cevi, ki onemogočajo večji pretok vode. To bi se dalo po mnenju ljubljanskih projektantov rešiti le 7. gradnjo vzporednega cevovoda vse od zbiralnika na Medvedjeku do Trebnjega. Zgraditev novega zajetja v Šentpavlu, gradnja črpalnice in vzporednega cevovoda v dolžini nad 6,3 km bi po lanskem predračunu veljalo 6.2 milijona dinarjev. Plod dosedanjih razgovorov naj bi bilo naročilo poUebnili načrtov in raziskav vode na novem zajetju. Izvršni svet trebanjske občinske skupščine
DANI POTREBNA POMOČ
Dobršen del Mirenske doline je z vodo oskrbela „Dana“, kije s svojim dcnaijem zgradila vodovod leta 1968. Le-ta sedaj poleg Mirne in tamkajšnje industrije napaja še 12 vasi in zaselkov. Ponavadi je vode dovolj, vendar je že lani in predlani zaradi neenakomerne porabe v industriji prihajalo do občasnega pomanjkanja vode. Staro in slabo vodovodno omrežje v sami Mirni jc vzrok velikim izgubam vode. Že letos bodo z zajetjem vode iz še enega izvira napeljali v omrežje še sedem novih litrov vode na sekundo. To bo veljalo okrog 600.000 dinaijev. Dodatna rešitev bi bila zgraditev novega zbiralnika, ki bi veljal 4 milijone dinarjev. Sedanja cena vode ne zagotavlja akumulacije za večje gradnje.
Tudi „Dana" opozaija, da bremen novih vodnih virov ne bo mogla reševati sama.
NEPRILJUBLJENO ZAPIRANJE VENTILOV
Tudi mokronoški vodovod ni vedno kos vsem potrebam. Iz njega se napaja 20 naselij, hlevi v Martinji vasi in KP D Dob. Podobno kot Trebnje pestijo premajhni premeri cevi posebno Beli grič in Dob. Že v preteklosti so se morali posluževati nepriljubljenih redukcij vode na vsem območju. Za rešitev predlaga Tre-grad kot upravljalec ureditev dodatnega zajetja in okrog 1.800 metrov novega cevovoda z ustreznim premerom. Voda za novo zajetje je na voljo, z vzporednim cevovodom do Belega griča bi lahko napajali Dob in vasi Ostrožnik, Log, Glink ter Volčje njive. Za vse to bi morali iskati posojilo, načrte pa bi bilo mogoče plačati iz vodarine.
ČATE2: IZGUBA IN MALO VODE
Catcški vodovod je breme upravitelju (Tregrad), predvsem zaradi površne in nestrokovne montaže cevi. Spoji ne tesnijo, zato se mnogo vode izgubi v zemlji. Pobrana vodarina ne
krije stroškov za elektriko, vzdrževanje in upravljanje. Zato prihaja vsako leto do izgube. Lani je znašala že 15.014.86 dinarjev. Vseeno so tu že najbližje rešitvi: Elma - tozd Elektromaterial je investitor za obnovo črpališča in zbiralnika v Gorenji vasi, zamenjali pa naj bi tudi cevi od izvira do zbiralika. Poslej - dela so v teku - tod Vsaj nekaj let ne bi smelo biti težav z vodo.
KOLIKO VODE PORABIJO?
Poraba vode iz stiškega vodovoda se je od leta 1969 do lani več kot podvojila: lani soje iztočili že 557.762 kubičnih metrov. Poraba vode v industriji na Mimi se je od leta 1974 celo zmanjšala: od 418.652 kubikov so je predlani porabili le 308.703 lcubike; lani seje poraba povečala na 344.867 kubikov. Poraba v gospodinjstvih vztrajno narašča: od 53.563 kubikov leta 1974 na 62.478 kubikov lani. Tudi iz mokronoške-ga Vodovoda gre iz leta v leto vse več vode: leta 1970 samo 140.800, lani pa že 202.689 kubikov.
DOMOV — Na travnikih ob Sotfi so bosenski pastirji napasli najbrž zadnjo čredo. Večina ji ovcami že v marcu krenila proti domu. Spet je za njimi zima in do prihodnje jeseni bodo brez sKrbi pastirjevali na domačih planinah. (Foto: Jožica Teppey)
Strah pred sposobnejšimi?
Podpis razvrednoti družbeni dogovor, če se le redki ozirajo na njegova določila — V brežiški občini po štirih letih skoraj nič napredka v kadrovski politiki
Podatek, da je v brežiški občini kar 898 neustrezno zasedenih delovnih mest, je naravnost osupljiv. V sebi gotovo skriva del odgovora na vprašanje, zakaj občina še naprej zaostaja in se pomika navzdol, namesto navzgor. Kratkovidnost kadrovske politike ima pri tem precejšen delež. Družbeni dogovor o načelih za njeno izvajanje je bil sicer sprejet in podpisan januarja 1973, vendar ni prinesel bistvenega napredka. Ze začetek ni bil dosleden, saj ga 20 delovnih organizacij še do danes ni podpisalo.
Dogovor obvezuje delovne organi- malnih potrebah po kadrih, ki so jih
zacije in samoupravne interesne skupnosti, da morajo imeti letne in srednjeročne kadrovske načrte. Komisija občinske skupščine, ki od aprila lani spremlja uresničevanje družbenega dogovora, je anketirala delovne kolektive. Za analizo, o kateri je 25. maica razpravljal komite občinske konference ZK Brežice, je uporabila odgovore 64 delovnih organizacij, ki zaposlujejo 88,8 odstotka delavcev v družbenem sektorju. Odgovorov s „hišnimi številkami" ni upoštevala. Ugotovila je, da so kadrovski plani zelo pomanjkljivi, oziroma da jih sploh ni. V večini delovnih organizacij so se namreč zadovoljili s podatki o mini-
ZDRAVSTVO
ZDRU2ENO
Referendum za združitev splošne bolnišnice, zdravstvenega doma in lekarne v Brežicah je izredno dobro uspeL V lekarni so glasovali zanj stoodstotno, v bolnišnici se je izreklo za združitev 98 odst zaposlenih, v zdravstvenem domu pa 82 odst.
KURIRČKOVA POSTA 2E NA POTI
V brežiško občino bo kurirčkova
fošta prispela 5. aprila. Svečano jo odo dočakali pri spominskem obeležju v Dolenji vasi ob deseti uri dopoldne. Še isti dan bo obšla osnovno šolo v Brežicah, osnovno šolo v Artičah in v Globokem ter se spotoma ustavila na javkah v Spodnji Po-hanci, pri Krošljevem mlinu m na Špičaku. Naslednje jutro bo krenila v Pišece, na Bizeljsko in v Kapele, 7. aprila pa od šole v Dobovi do Pod-gračenega in Velike Doline in nazaj mimo javk do Čateža in Krike vasi v osnovno šolo Cerklje. Po prenočitvi bodo pošto naslednje jutro odnesli do šole v Bušečo vas in jo nato v Vrhovski vasi oddali pionirjem iz krške občine.
za pomoč bližnjemu.
Novo v Brežicah
KJE JE MESO? — V Marketu na Cesti 21. maja so se v drugi polovici minulega tedna kupci zaman ustavljali pred pultom za prodajo mesa. Naročene pošiljke ni bilo od niko-
VENDARLE OPTIK - V Brežicah je odprl svoj lokal optik. Vsi, ki so morali doslej po očala v Zagreb
der, ne v četrtek, ne v soboto. Naprodaj ni bilo nobenega svežega mesa, niti piščancev ne.
BO DENAR ZA LOŠINJ ? -Gospodarstvo bo odločilo, kam z denarjem, ki sta ga lani preveč zbrali izobraževalna in tclesnokultuma skupnost Vrnili ga bosta delovnim organizacijam, te pa bodo sklepale, kam bodo naložile ta sredstva. Najbrž ne bo odveč, če bodo predstavniki sindikalnih organizacij in direktorji ponovili predlog, da bi denar namenili za začetek počitniške baze na Malem Lošinju. Brežiča-ni kmalu ne bodo imeli več kje letovati, saj se morajo umakniti iz Savudrije. Tudi otroci ne bodo smeli dolgo letovati tam, na Lošinju pa jim
oblju................. ~	...
pria
ali v Krško, so zadovoljni, saj bodo to poslej opravili mimogrede, brez velike izgube časa. Tudi izbira okvirov je pestra in ponudba ne zaostaja za večjimi središči. Začetek je vse-
bljubljajo prostor. Za začetek'bo h Sel prav vsak dinar.
BREŽIŠKE VESTI
rem ne glede na družbeni dogovor. Nanj se niso kaj prida ozirali niti pri zaposlovanju niti pri štipendiranju.
JOŽICA TEPPEY
ravno tedaj zbirali.
2e prej smo omenili, daje anketa zajela 88,8 odst. delavcev v družbenem sektoiju. Tako je med 4.568 zaposlenimi le 144 delavcev ali 3,13 odst delavcev z visoko izobrazbo. Kadre z visoko izobrazbo zaposluje na področju gospodarstva 15 delovnih organizacij in 11 na področju družbenih dejavnosti. 90 odst je skoncentriranih v petih kolektivih, ki zaposlujejo pet ali več visoko izobraženih strokovnjakov. Drugod imajo kvečjemu po enega ali dva. Vrsta delovnih organizacij, tudi take z 200 in 300 delavci, žal nima nobenega visoko izobraženega delavca, saj tam nasploh menijo, da jim za utečeni proizvodni proces taki ljudje niso potrebni. V družbenih dejavnostih je večina visoko šolanih kadrov zaposlena v šitrih delovnih organizacijah: v bolnišnici, zdravstvenem domu, šolskem centru in občinski upravi. V analizi pa razen tega zaslemimo zanimiv podatek, da interesne skupnosti in njihove strokovne službe nimajo niti enega delavca z visoko izobrazbo. Tudi kadri z višjo izobrazbo so zaposleni pretežno v negospodarstvu, ljudi s srednjo izobrazbo pa je 285 v gospodarstvu in 297 v negospodarstvu.
Število zaposlenih se je v minulih štirih letih sicer povečevalo, izobrazbena struktura pa je ostala pri sta-
KRVODAJALCI,
ZA VAS!
V Brežicah bo 14. in 15. aprila krvodajalska akcija. Odvzem krvi bo v prostorih novega zdravstvenega doma. Letos bi moralo darovati kn 1177 občanov. Občinski odbor Rdečega križa se nadeja, da bo plan izpolnjen, saj so se sklenili vključiti v akcijo sindikati, mladinska organizacija, Socialistična zveza in krajevne organizacije Rdečega križa. V zadnjih letih se število krvodajalcev vidno veča, to pa je prav gotovo pripisati večji pozornosti krajanov in organizacij pomenu tovrstnih akcij ' buž '
kakor obetaven.
POVZETKI ZA DELEGATE -Pripombe, da je bilo doslej gradivo za seje občinske skupščine preobsežno, nepregledno in zato premalo jasno, so padle na plodna tla. Za naslednjo sejo zborov občinske skupščine v Brežicah, ki bo 12. aprila, so vsi delegati že dobili povzetke gradiv. Prej je bilo gradivo razmnoženo v manj izvodih in tako niso bili vsi dovolj temeljito informirani, pa tudi delo delegacij je bilo zaradi tega oteženo. Večino časa na sestankih so porabili za pojasnjevanje, za usklajevanje mnenj in sprejemanje stališč pa je časa primanjkovalo.
»Premalo
odločamo”
Sobotna problemska konferenca v okviru Socialistične zveze naj bi vsestransko osvetlila položaj žensk v brežiški občini, njihovo zastopanost v samoupravnih organih, v delegatskem sistemu, njihovo mesto v združenem delu, zdravstveno in drugo zaščito, pomoč družbe pri otroškem varstvu, stanovanjski graditvi ipd.
Predsednica sveta za spremljanje družbenoekonomskega in političnega položaja žensk pri občinski konferenci SZDL Silva Kljajič izjavlja:
„V samoupravnih in vodstvenih organih delovnih organizacij
Silva Kljajič
je premalo žensk, to pomeni, da nimajo dovolj besede pri odločanju. V zboru združenega dela občinske skupščine so ženske zadovoljivo zastopane, v zboru krajevnih skupnosti pa že manj. Ovira je še vedno v miselnosti, ne v sposobnosti, saj dostikrat (v delovnih organizacijah je že tako) pridejo manj sposobni moški na odgovorna mesta, ki bi jih lahko zasedle ženske. Za družbenopolitično in strokovno izobraževanje ženskam, žal, primanjkuje časa zaradi gospodinjskih dolžnosti. V Brežicah jim bo v veliko pomoč obrat družbene prehrane, ki ga bomo odprli v Turistu po dograditvi blagovni-ce.“
Položaj žensk se iz leta v leto boljša tudi z odpiranjem novih mest v varstvenih ustanovah, o čemer optimistično govori Elza Bukovinsky v imenu skupnosti za otroško varstvo:
„V varstvenih ustanovah je letos že 430 otrok iz osmih krajevnih skupnosti. V zadnjih dveh letih smo hitro napredovali in odprli več novih oddelkov. Letos bodo dobili nov vrtec v Dobovi. Prav zdaj uvajamo novo obliko varstva pri varuhinjah, da bi tako rešili najbolj pereče primere, varstvo za otroke od osmega meseca do dveh let Naš cilj je organizirano varstvo in vzgoja za vse otroke do vstopa v šolske klopi."
Elza Bukovinsky
Industrija prehiteva vse
Izvoz se bo letos močno povečal — Nove naložbe v kmetijstvo, trgovino in gostinstvo
Gospodarstvo krške občine bo letos povečalo družbeni proizvod za 28,5 odst., industrija pa celo za 33 odst. Največji skok bo dosegla tovarna celuloze in papirja „Djuro Salaj", in sicer za 51 odst. Izvoz se bo v primerjavi z lanskim letom povečal za 74 odst., uvoz pa za 107,5 odst. Na to povečanje spet močno vpliva Celuloza, ki je zaradi sovlaganja tujih partneijev v nove proizvodne zmogljivosti vezana na nakup surovin v tujini. Kljub temu bo izvoz v krški občini še vedno za 35,8 odst. presegel uvoz. Investicijska vlaganja v industrijo se bodo še nadaljevala in bodo znašala letos 391 tisoč dinarjev.
Agrokombinat ima v načrtu za 20 tisoč dinaijev naložb v kmetijstvo. Obnovili bodo 13 hektarov jablanovih nasadov, 5 hektarov breskovih nasadov in 150 stojišč za govedo, dogradili trgovino za kmetijsko mehanizacijo, povečali kapacitete vinske kleti ter sodelovali pri obnovi 30 hektarov zasebnih vinogradov in 5 hektarov zasebnih ribezovih nasadov.
V gostinstvu imajo v načrtu povečanje družbenega proizvoda za 43 odst. Pri tem računajo na večje hotelske zmogljivosti po dograditvi hotela B kategori-
je v Krškem. V trgovini prav tako računajo na hitrejši razvoj. V povečanje prodajnih kapacitet bodo investirali 43 milijonov dinaijev, pretežno za novo blagovno hišo v K iške m in za samopostrežno trgovino v Leskovcu.
Letos se bodo s posebno pozornostjo lotili stanovanjske gradnje, saj mora tudi ta dohitevati potrebe skokovitega napredka. Težili bodo predvsem k racionalnejšemu vlaganju, k pocenitvi gradnje. V družbenem sektoiju je predvidenih 140 novih stanovanj, od tega 98 v
■ ---------------------
Krškem 16 v Brestanici, 20 na Senovem in 10 v Kostanjevici. Zasebniki bodo zgradili 100stanovanj.
Obeta se zelo razgibano gospodarsko leto, od katerega Pn' čakujejo med drugim uresniif’ nje zastavljenih stabllizacijS™
načrtov, skladnejša razmerja pn
delitvi dohodka in čistega hodka in ustalitev porabe vse
VISt.	j	f
V gasilskih vrstah so ženske in pionirji
somovo, njej pa obnovljen P*\
To, kar si člani leskovškega gasilskega društva vsako leto zamislijo in uvrstijo v svoj delovni program, v celoti tudi uresničijo. Tudi zato moramo to društvo med mnogimi v krški občini uvrstiti med najboljše, pa tudi med tiste, ki imajo pravzaprav največje število aktivnih članov, pionirjev, žena in veteranov.
V tem letu, ko bo društvo slavilo 85-letnico ustanovitve, je v njihovih organiziranih vrstah že okoli 90 občanov, ki bodo svojo dejavnost tokrat skoraj v celoti posvetili prav temu visokemu jubileju. V olevir letošnjih nalog sodi tudi ustanovitev posebne enote v naselju Senuše, ki se pravzaprav s strokovno in materialno pomočjo Leskovčanov že postavlja na noge.
V jubilejnem programu je tudi podpis listine o pobratenju z društvom iz kraja Radešič v Hrvaškem Zagorju pa izpopolnitev gasilske opreme, pri čemer naj bi bil najpomembnejši morebitni nakup sodobne cisterne. Pri tem računajo seveda na pomoč občinske zveze, veliko denana pa naj bi zbrali tudi sami. Prav leskovško gasilsko društvo slovi tudi po tem, da si je v preteklih letih kar precej potrebnih sredstev zagotovilo samo. Pri tem pravzaprav ne moti, da v te namene pripravljajo veselice, saj je to hkrati ena izmed pomembnih oblik družabnega življenja na podeželju. Na ta način si je društvo v bližnji pre-
nimi organizacijami, kar hkrati pomeni, da so gasilci v svojem okolju zelo odprta organizacija in zaradi tega med krajani upoštevana.
OSNOVNA na
„Naro<i
bodočnosti4*. Napis je kolektiv Metalne, zakarso ^ hvaležni učenci in (Foto: J. Teppey)
učitelji-
ntarja za svoj dom, pred njim tiralo precejšnjo površino in
£
teklosti dodobra izpopolnilo in posodobilo opremo, nakupilo nekaj in ven asfalti
nakupilo delovne obleke.
Na zadnjem občnem zboru so poudarjali tudi to, da gasilci zelo uspešno sodelujejo s krajevno sku] nostjo in z vsemi družbenopoliti
SKOZI UREJENE KRAJE DO PRAGE
Hortikulturno društvo Krško -sekcija Senovo je priredila na Senovem zelo zanimivo predavanje z barvnimi diapozitivi pod naslovom „Skozi urejene kraje do Prage". O zanimivostih in lepotah te poti je govoril prot Ciril Hubad iz Ljubljane.
DOGOVOR NUJNO POTREBEN
Predsedstvo občinske konference SZDL v Krškem je minuli teden razpravljalo o problematiki družbenega izobraževanja v* občini. Tu je potrebna načrtna akcija, zato ne bodo smeli več dolgo odlagati z družbenim dogovorom. Ponekod so take dogovore že sprejeli in z njimi pospešili uresničevanje programov družbenega izobraževanja.
VARSTVO OKOLJA
Odbor za varstvo okolja pri občinski konferenci Socialistične zveze v Krškem bo v kratkem sprejel svoj delovni program. Naloge so obsežne, saj so ti problemi v občini prpeej izpostavljeni. Predvsem gre za varstvo Krke in Save ter ozračja. Odbor se bo povezal tudi z varstveno komisijo pri izvršnem svetu skupščine.
a
S
POMLAD NA POSESTVU V LESKOVCU. ..er — ima v Leskovcu velike nasade, 28 hektarov hru9c, 1° . ^eoi breskev. Te dni končujejo svoje delo sadjarji, ki režejo dre J* novembra dalje. (Foto: Jožica Teppey)
Krške novice
DVA RAZPISA sta letos v orgaruzacU ^ progr* Zveze prijateljev mladu' ^ vji T«Jt mu dve pomembni prirej prt bo zveza v sodelovanj* „ org3!", skim kulturnim festJV^ . ju^L zirala že 5. bienale vanskih pionirjev. Skupaj tedeH P za to prireditev so nunuU ^ v slali po šolah še enega- ut#
namreč organizator že ' stave pionirske filatelistične .w“. temo „Narava, zdravje,
POTREBE VEČJE OD SREDSTEV - Srednjeročni program razvoja ptt omrežja je v krški občini dokaj obsežen, vendar so že na minuli seji predsedstva OK SZDL menili, da je še vedno preskromen. Sicer pa je dejstvo, da tudi za predloženi program še niso zagotovljena vsa denarna sredstva, zato so na seji podprli predlog o dodatnem zbiranju denarja, predvsem v delovnih organizacijah.
ZNOVA O PREKRITJU - Zamisel, da bi letni bazen pri tovarni celuloze in papiija „Djuro Salaj“ dobil tudi streho, je sorazmerno stara, postaja pa znova aktualna. O tem vprašanju so govorili na sestanku, ki sc ga je udeležila tudi delegacija slovenske plavalne zveze. Ta je še posebej poudarila, da prekriti objekt lahko pomeni pomoč v prizadevanjih za še hitrejši razvoj slovenskega plavanja, hkran pa lahko omogoči rekreacijo sorazmerno velikemu številu občanov, veliko večjemu, kot to dovoljujejo športna igrišča.
Tradici°nSlS« V DVEH DELIH - ig? i občinske delavske šp^pfliji bodo s šahovskim tur"1^ jport K že ta teden. Komisija L ul
indikalnen
razdelila v pomlad#1*
ir
razueiua v pui.iu.~-_ i«- „8 del, v vsakem pa bodo
občinskem sindikalnem
H
vale v šestih . letošnjih športnih -o .• skoraj 30 osnovnih sin nizacij.
181
DOLENJSKI UST
Slran uredila: J02ICA TEPPEY
St. 13 (1444) ★ - 31.
SKLEPČNOST IN NESKLEPČNOST
Minuli teden so se sestajale skupščine samoupravnih interesnih skupnosti. Med drugim so delegati obravnavali tudi pripombe združenega dela na programe teh skupnosti. Zaradi nesklepčnosti so se morali raziti delegati občinske izobraževalne skupnosti. Že kar kronične težave s sklepčnostjo ima kulturna skupnost.
Iz zbora izvajalcev je prišlo na sejo le pet delegatov - za spodbudo ostalim jih navajamo:
Prosvetno društvo Primož Trubar, Loka, PD France Prešeren, Blanca, KS Zabukovje in Sevnica ter Prosvetno društvo Sevnica. Tudi v zboru uporabnikov ni bilo nič bolje, delegate so poslali le: Komunalno stanovanjsko podjetje (III. konferenca delegacij), Kopitarna, Stilles, Trgovsko podjetje in Zavod za kulturo. To naj bi bila sedaj že četrta nesklepčna seja te skupnosti.
Očitno se bo treba s pomočjo družbenopolitičnih organizacij pogovoriti v samih delegacijah, odkoder ni delegatov. Dobro je uspel sklic skupščine socialnega skrbstva.
KURIRJI - Pionirji iz vseh šol v sevniški občini so na pester Jj*0 0(*hodu dolenjske kurirčkove pošte pripravili ditve Pored- Terase ob Tončkovem domu so kot nalašč za prire-^entjaitiJ5r°Stem' Na sliki: ritmična skupina PO Milana Majcna iz
pospeševalce približujejo kmetom
valcer^2^0°perac'j° pr' sevn'škem Kmetijskem kombinatu namerava kmetijske pospeše-_ rstiti po teritorialnem načelu — Zaenkrat štirje proizvodni okoliši
kmetjptvi] razPravah o gradivu republiške konference SZDL o novj organ*®	eniškega	Kmetijskega	kombinata	govorili	o
Približa« ulranost* ^oje pospeševalne službe, s katero jo želijo
Kooperantom.
bi	ripravljajo’ da
štirih nr„- j . P° novem na ^akem	okoliših.	V
seveda J!/61? okolišu bodo
^ AiSSSS, CtZ jjfjjtna volišča
Suni6 k°°Peranti ° sa‘
o 2dm5Vnem sporazumu ‘dtuzevanju z Mercatorjem
Konec «Setje -
iškega Leta
— so se
Kn>etijSke«°?er2nti sevni5kega Večino n	kombinata z veliko
za D0V a ^ferendumu odločili MMC ri°Vanj1e z ljubljanskim Ponovno	Maisikomu se bo
igeih (vn: ]f?jevanie“na v°-
^u) v n	anskem referen-
nei>Wadnoe TnW0’ 3' ap"la’ Zd6l° Več,	at	gre seveda za
'azum 0	samoupravni spo-
0t8anizani	ltVi v sestavljeno
Mercator kn» združeneSa dela d<*ument,, .najP0membneišen'
cije.	e velike organiza-
nove^ "!jP°mcmbnejže naloge Uvtščaj0 fv,	0r8an'zacijc
dela in r	pno načrtovanje
loyne ori»ZV0^a' Kmetijske de-
^ale , acije se bodo do' b°do btviic 0r8anizacijami, ki dajaledelovale ali pro-ti^tozd0Jeproizvode.Delega-°«o4?0VtSCLbodo «ako leto 8ah, lej , s tlh planskih nalo-v tekočem i želeli uresničiti ''odo za tr. jtu,.k°liko sredstev V fetem i zdru*evali jn česa bo
neP°sredno	/“^ezni tozd
ii^žuje v	wleŽen' Doslej
7-300 d„, J	Mercatoiju delo
skora Tr- W. .*> lani ustva-Ce*otnega dohoSjarde dinaljeV
narekovala glavnina kmetijske proizvodnje na tem terenu. Glede na razvitost živinoreje bo poznavanje te proizvodnje prav gotovo nujno za celotno območje občine. So pa tudi že posebnosti npr. ribez na Studencu ali jablane na Blanci, ki bodo teijale sadjarjevo roko. Z rastjo proizvodnje po proizvodnih okoliših bodo čez čas primernejši čim manjši okoliši, zato bo treba še več strokovnjakov. Ob pogledu na število kadrovskih štipendij med kolektivi v občini jim ni treba zardevati. Razen študija ob delu imajo še
osem rednih štipendistov: sedem na srednji kmetijski šoli in enega na visoki. Se letos nameravajo priti na 15 štipendistov.
BLANCA: NA ODRU S SODOBNO KOMEDIJO
Igralci Prosvetnega društva France Prešeren iz Blance pridno gostujejo po okoliških kra-ih p komedijo Toneta Partljiča 'čuke pa ni. Za razliko od nekaterih drugih skupin torej niso posegli po bolj ali manj izrabljenem delu iz seznama komedij, ki so sicer pogostnejša na amaterskih odrih. Igro je režirala Anica Mešiček. Konec minulega tedna so gostovali v Koprivnici in na Zabukovju. Ker bodo predvidoma igrali doma šele 17. aprila, jim nekateri domačini kar sledijo na gostovanja po okoliških krajih.
Svet kooperantov se je na zadnji seji odločil razdeliti po proizvodnih okoliših 62 tisočakov, ki jih je mlekarna po sporazumu usmerila nazaj v proizvodnjo. Ta denarje razdeljen po proizvodnih okoliših glede na število članstva in količino tržne proizvodnje. Po teh proizvodnih okoliših bodo sedaj kooperanti sami odločali o delitvi denaija. Zaželeno je, da bi ga namenili za spodbujevanje strojnih skupnosti, zložbo zemlje ali za ekskurzije. Razen tega so vsem kooperantom s članskimi pogodbami razposlali strokovno knjižno zbirko Kmečkega glasa. Na teren je tako šlo kar 270 knjižnih zbirk.
A. ŽELEZNIK
Piše preprosto, poroča kratko in razumljivo: DOLENJSKI LIST
Neizrabljena priložnost
Pičla udeležba na tribuni kluba samopravljalcev
V ponedeljek, 21. marca, je Klub samoupravljalcev sevniške občine
Sevniški paberki
Pv>msRk?SI0RA - Na zadnji km^ enci SZ°L o ^ 0 tržnici v & K bil govor Hif j^le članir Zanj° so se
Po?ožar°n0 k^a m poh-fe žensk na lanski
b£r'f!' Vseeno s to
Vt%I!beno’mesto va9etC ne more tJfjoostj np u„ ’ ,v Sevnici po vsej
\ načrtu sninV, “ po urba' *	u	sPl°h	m	predvide-
V
^»oin^fL^CpiALNIKOV -
?* S* f	h	ka'
"ail i una za^li Sh?Jal avomeseč-kat ^ od kr.« ektnko niso poniv-S je fc1 n°Vembra PoLVendar ne n^”1 03 obiiajno C n° br^uP,° denar> temveč na i C.visoS^^-Mnogiseže 1») se ie una (električna l°liko tem tudi podraži-zaostal nazaJ- Razlog to-
^vSj.ku je napaka ope-“**Skem računalniškem
centru. Drugod bo nerodnost menda še večja, ker pn celjskem Elektru le hranijo nekatere podatke na papirju. Konec tedna so ponekod že pričeli s pobiranjem tokovine.
VZOR - Občinski izvršni svet je na zadnji seji sprejel soglasje k prošnji za lokacijo hleva za pitanje prašič« ~	-----
šičev Franca Stariča iz Gornjega
P*
zgrajen zunaj naselja. Ob velikem pomanjkanju svinjskega mesa je bila takšna pobuda ocenjena kot hvalevredna in vredna posnemanja.
ZA USMI SE ZLATENICA -Kot marsikje drugod so sc tudi na sevniški osnovni šoli pojavile uši, ki so jih uspešno zatrli. Pred nedavnim se je pri nekaterih otrocih pojavila še zlatenica. Ta bolezen se pojavlja predvsem pri otrocih iz oddaljenejših krajev. Tudi starši naj bi bili pozornejši ob spremljevalnih znakih, da oboleli otroci ne bi ogrožali še drugih.
Ovnički vimn
priredil prvo tribuno o uresničevanju delovnih razmerij delavcev v združenem delu. Za strokovno podajanje zahtevne snovi so povabili troje strokovnjakov iz Ljubljane, ki so zaradi dobrega poznavanje prakse in predvidenih novosti na tem področju lahko dobesedno stresali odgovore iz rokava.
Predvsem delovni inšpektor je lani ugotovil v sevniški občini v poročilu, ki ga je med drugim obravnavala občinska skupščina na seji v torek, mnogo kršitev ravno s področja delovnih razmerij. Pričakovati je bilo torej precejšnjo udeležbo, vendar je bila v dvorani jpsilskega doma od okrgo 200 vabljenih navzočih le četrtina.
Gostje so se trudili podati zgoščene in razumljive uvode, ravno tako so skušali dati kar najbolj zadovoljive odgovore na vprašanja. Precej pozornosti je bilo posvečene vlogi sindikata. Predsednik ljubljanskega sodišča združenega dela je ugotavljal porazno stanje, ko sindikalne organizacije pred tem sodiščem niti enkrat niso zastopale drugsčnega stališča kot vodstva podjetij. Vodstvo kluba se bo tudi v bodoče prizadevalo zagotoviti kar najboljše predavatelje. Udeležencem prve tribune očitno ni bilo žal časa, drugič verjetno marsikdo tudi od ostalih ne bo več zamudil priložnosti.
A. Z.
Zahtevnejši do dela delegatov
Danes v skupščini celovita analiza delovanja delegatskega sistema — Delegatom naj bolj pomagajo družbenopolitične organizacije, predvsem SZDL in sindikati
Na današnji seji delegatov vseh Trebnjem bodo govorili o analizi in odnosov v občinski skupščini, sija.
Trebanjska občina je vključena tudi med vzorčne občine, ki jih je za analizo izbrala republiška konferenca SZDL. Tudi doslej so uveljavljanje delegatskega sistema že večkrat ocenjevale družbenopolitične organizacije.
S tem ni računa
Nedonosna reja Emoni-nih bikcev
Napredni kmet Franc Jev-nikar iz Dola - med drugim je tudi predsednik med-zadružnega odbora za Dolenjsko — je poskusil tudi z
Franc Jevnikar: reja, ki malo prinaša
rejo bikov za Emono. Rivali sem prevzel na živo težo. Rečeno je bilo, da bomo dobili za prirastek po 18 dinarjev in še premijo, če bodo dosegli 56-odstotno klavnost. Poleg treh Emoni-nih bikcev sem redil še svojega. Ob prevzemu je tudi moj dosegel 56-odstotno klavnost. Za tega bika sem dobil kilogram mesa plačan po 34,30 din, za ostale tri pa le po 19,30 din. Menim, da je to prevelika razlika. Emona ni prispevala nobenih krmil. Imam sicer prosta stojišča, vendar se pod takimi pogoji ne izplača pitati."
Jevnikar pozna še drugega kmeta, ki je za svojega bika v taki reji iztržil 9.000 dinarjev, za vse tri Emonine pa je dobil le 8.000 dinarjev. Tudi v širši okolici ne pozna nikogar, ki bi se še loteval takega pitanja. Tudi premija, tako je prepričan, v teh primerih ni šla v kmetove roke. Glede dohodkovnih odnosov s takimi velikimi organizacijami bo treba torej še precej storiti.
A. Ž.
POZORNOST - Ob 8. marcu so delavke Donita — tozd Tesnila v Veliki Loki pričakali nageljni na strojih.
treh zborov občinske skupščine v uveljavljanja delegatskega sistema ki jo je pripravila posebna komi-
V primerjavi z nekdanjim od-bomiškim sistemom, ki je v odločanje vključeval 59 odbornikov, dela sedaj v občini 354 delegatov. Analiza, pripravljena za to sejo občinske skupščine, je vsekakor doslej najbolj obširna in celovita.
Ali se v stališčih delegatov resnično kažejo tudi mnenja njihovih volilcev? Sestavljalci gradiva menijo, da še ni tako. V skupščinskih klopeh je nekaj vmesnega. Res je tudi, da starega predstavniškega odločanja ni mogoče odpraviti čez noč. Delegate so skušali v preteklosti za to odgovorno delo izobraževati tudi s posebnimi seminarji. Uspeh je bil le delen, predvsem zaradi pičle udeležbe.
Predvsem pri delegatih za zbor združenega dela opažajo, da pošiljajo na sejo občinske skupščine raje tiste, kijih doma lažje pogrešajo, kot tiste, ki za-. deva bolje poznajo. Odkar za seje občinske skupščine prejemajo gradiva vsi delegati, imajo več časa za razpravo in oblikovanje stališč. V primerih, kjer so delegacije spregovorile o problemih svojih sredin, doslej dostikrat niso naletele na ustrezno pomoč strokovnih in samoupravnih organov, izvršilni in vodilni delavci ne seznanjajo delegacij s tekočimi pomembnejši-
mi vprašanji svoje sredine, temveč iščejo sami stike mimo delegatov. Odveč je poudarjati, kako škodljivi so lahko taki koraki za razvoj delegatskih odnosov in samoupravljanja.
A. ŽELEZNIK
NEODGOVORNOST
Vrsta predsednikov in vodij delegacij je lahko za zgled. Nekateri pa svoje dolžnosti ne pojmujejo dovolj odgovorno. Ne sklicujejo redno sestankov delegacij, nekateri sploh ne prihajajo redno na sestanke delegacij in občinske skupščine, ne proučujejo gradiv in se nasploh bolj malo zanimajo za vse sku-.paj. Med krajevni mi skupnostmi opažajo te pomanjkljivosti v Knežji vasi in Svetinjah, med delovnimi organizacijami pa v Mercatorju, Kmetijski zadrugi, Gozdnem gospodarstvu — tozdu Trebnje in skupnosti obrtnikov.
OBISK IZ LJUBLJANE
Jutri obišče trebanjsko občino skupina članov sekretariata republiške konference ZSMS. Po razgovorih s predstavniki družbenopolitičnih organizacij in občinske skupščine v Trebnjem bodo obiskali mlade na mirenski in mokronoški osnovni šoli, popoldne pa še Donit, upravo občinske skupščine in IMV-tozd Tovarna opreme na Mimi. Popoldne bo tudi seja predsedstva. Ob 18. uri bodo obiskali vaški organizacin mladih v krajevni skupnosti v Veliki Loki in Ponikvah.
PRAVO TEKMOVANJE — Tehnični pregledi traktoijev so v trebanjski občini že pravo tekmovanje lastnikov. V Mokronogu so pregled celo ponavljali zaradi velike udeležbe. Naša slika je iz Trebnjega. Čeprav se je pregled začel šele čez dobri dve uri, se je že nabrala dolga kolona. Nekateri so svoje jeklene ,Jkonjiče“ pripeljali
bil popoir
že ob devetih dopoldne (pregled tam ni sile, vrsto pa le drži. (Foto:
popoldne), češ, saj stroju eleznik)
Iz kraja v kraj
UGODNEJŠI ODPIRALNI ČAS - Mercator - tozd Gradišče Trebnje skuša s svojimi poslovalnicami na podeželju prisluhniti potrebam krajanov. Tako naj bi bili trgovini na Veliki Loki in v Zagorici od jutri dalje odprti neprekinjeno od 7. do 17. ure. Tako si bodo lahko najnujnejše
NAJBOLJŠA UDELEŽBA IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI
Povprečna udeležba delegatov na sejah zbora združenega dela občinske skupščine je bUa doslej 75-odstotna. Zbor krajevnih skupnosti se ponaša z najboljšo udeležbo - 85-odstotno, družbenopolitični zbor pa le z 71-odstotno. Do konca januarja se je zvrstilo 28 skupnih zasedanj vseh treh zborov, zbor združenega dela in krajevnih skupnosti sta skupno zasedala 18-krat, ravno tolikokrat se je zbor združenga dela sešel ločeno, zbor krajevnih skupnosti je zasedal sam 10-krat, družbenopolitični zbor pa sedemkrat.
nabavili tudi tisti, ki se pri] vlaki in avtobusi z dela ob
- -° z nejših
!iS
urah. Pred tem je Mercator v splošno zadovoljstvo vseh že uvedel neprekinjeno poslovanje na Mimi.
PESEK NA BANKINE - Cestarji so izkoristili sončno „zimo“ med drugim tudi za posipavanje peska ob robu cestišča vse od Trebnjega do Mirne in dalje. Neurejene bankine so bile precejšnja past za voznike dvokoles.
CAS LJUBEZNI - V trebanjskem kinu napovedujejo za prvomajske praznike kar Avtomobilsko ces-
to v postelji. Film je, vsaj zaenkrat, mladmi do 16. leta prepovedan.
MANJ ČRNA KRONIKA - Po podatkih trebanjske postaje milice z oddelkom v Mokronogu je bilo lani na območju občine 34 prometnih nesreč manj (brez avtomobilske) kot leto dni poprej. 12 oseb je bilo mrtvih (ena manj kot predlani), povečalo se je število oseb s telesno poškodbo. Kot ponavadi je bila večina prometnih nesreč na avtomobilski cesti. Med vzroki za nesreče prednjači neprimerna hitrost, nepravilno prehitevanje, prekratka varnostna razdalje itd. Za mandatne kazni so lani izteijali 29.800 dinarjev.
DOVOLJ PESKA - Minuli teden so v peskokopih v Zabukovju in Okrogu, KS Šentrupert, odstrelili velike količine peska, predvidenega za utrjevanje cestišč in posipavanje. Se nikdar niso bile na razpolago tolikšne količine.
TREBANJSKE NOVICE
^validi po Jugoslaviji
■ *Si!TSd^ V !Co^.eviu-
Nid«. ™ vojaske in druge % lJ6 6110 najbolj delav-
d°Se8a na Ho lpodročju in drugod. * kta,v ?ja tudi “lete v raz-predvsem C®1^0 tiste kraje, m * NOB ali so po-našega de-
obiskali Za
rajo prijave. Obiskali bodo Zagreb, Beograd, Kragujevac, Čačak, Užič-ko Požego, Titovo Užice, Zlatibor, Sutjesko, Tjentište, dolino Neretve in Jajce. Tako bodo tudi letos, v jubilejnem letu, invalidi videli več krajev, kjer se je odločala naša usoda, oziroma kjer se je s krvjo pisala naša zgodovina: Titovo Užice -Užiška republika, Kragujevac — množično streljanje domačinov, Sutjeska in Tjentište - hudi boji in
?reboj iz sovražnikovega obroča, ajce - rojstni kraj nove Jugoslavije itd.
J. P.
PRED TITOVO ROJSTNO HIŠO — Lani so kočevski invalidi obiskali več krajev, vezanih na zgodovino delavskega gibanja in revolucije. Na fotografiji: za spomin so se fotografirali pred rojstno hišo tovariša Tita v Kumrovcu.
SV
^ °j 0brat
v °s°anidUvniz! sračjo ob-* 1* doslej nahr i° °b^ini
S 14^9.125.643,65
Ritk UM, ki so jih pris-
^8»- lž zanes-2» v ^deli, da na-, Prisnevil	kazati pre-
^ilnica	^lovska dru-
^ &1*!0 denar. ^ bi
^ je pri-skun^]^!h občanov te
Wa^°hrMa°’v 80 do8ovori o ^ bo ar jVnem konča-
•&**** Elft? začela
žf H	kaj	več
««Yersejimt
*<&* zaMrti’ “ x Je nekaj
fet«nptHevelike zs°-
Pretok 80 potem 6ne obrate l0k°li S	okolice	se
'&»0 prizade-
0^bl1'obrat, ki bi
za-
Letos začne delati čistilna naprava
Pred kratkim je zasedala konferenca delegatov krajevne skupnosti Kočevje-mesto in sprejela poročilo o izvršenem petletnem načrtu za obdobje 1972/76, poročilo o zaključnem računu za lani ter program dela in razvoja za letos. Razen tega so razpravljali o razvoju malega gospodarstva, zasebne obrti in servisnih dejavnosti.
Predlog delovnega programa za letos so pred sprejemom nekoliko dopolnili. Tako so vanj vnesli še asfaltiranje Nabrežja (pri Šeškovem domu) ter postavitev javne razsvet-
ljave. Ta dela bodo veljala okoli 550.000 din.
Letos se bo nadaljevala gradnja druge faze čistilne naprave za m esto. Naprava bo predana v obrato-
Še naprej bodo urejali dom
Pred kratkim je bila letna konferenca Gasilskega društva Podpreska, ki zajema vasi Lazeč in Podpreska, v njegov okoliš pa sodijo še vasi Draga ter Stari in Novi Kot. Ugotovili so, da je bilo lani društvo predvsem po zaslugi predsednika in tajnika izredno delavno. Preuredili so gasilski dom. Pri nekvalificiranih delih so marljivo pomagali vsi člani. Za kritje stro-
tiska zveza spet dela
ZSM
Ko-
ov'tve podružnice vodi delo iniciativni odbor
. konferenca
m*?? SloVe"
v^°čevie inP ed kratkim o^di in .tv. Predstavil te30*) *o počit-
Svai ^bor, 1q r^novljen tudi
* KffiE
zvezo. V jeseni bo predvidoma ustanovna skupščina podružnice PZ Kočevje.
Ta odbor ie pred kratkim organiziral izlet v Planico, ki se ga je udeležilo okoli 80 mladih, Do polovice aprila bodo izdelali tudi program, v katerem bodo predvideli več izletov, pohodov in letovanj. Vanj bodo vnesli tudi izleta v Kumrovec in na Čebine. Tako bodo po svojih močeh prispevali k praznovanju letošnjih pomembnih obletnic:	85-letnico
tovariša Tita in 40-letnico, odkar vodi Tito KPJ.
T.P.
škov so prispevali tudi krajani. Lastniki gozdov so prispevali les, gasilci pa so drevje udarniško posekali.
Lani je društvo dobilo, oziroma nabavilo tudi gasilski kombi. Pred nekaj leti pa so kupili novo motorno brizgalno. Operativna desetina je dobila nove paradne uniforme za javne nastope. Ta desetina je bila skupaj s pionirsko na tekmovanju v Kočevju. Zavidljivih rezultatov niso dosegli, pokazali pa so dobro voljo in prizadevnost. Takih tekmovanj se bodo še udeležili.
Na konferenci je bil ponovno izvoljen ves dosedanji odbor, zamenjali so le poveljnika. Novega so zadolžili, da skrbi tudi za novo gasilsko vozilo. Blagajniku, gasilskemu veteranu Antonu Janežiču, ki opravlja že 30 let blagajniške posle, so v znak priznanja podelili gasilsko plaketo.
Sprejeli so tudi delovni program za letos: v maju se bodo gasilci in pionirji udeležili tekmovanja v Kočevju; z vsem potrebnim bodo opremili novi gasilski kombi; v gasilskem domu bodo uredili sanitarije in napeljali vodo, uredili in opremili bodo klubsko sobo. Razen tega bodo gasilci sodelovali tudi pri vseh kulturnih dejavnostih, ki jih ima v načrtu krajevna skupnost Draga.
FRANC KALlC
vanje že letos. Za to fazo je iz raznih virov (posojilo območne vodne skupnosti, prispevek za obratovanje,
Iz KS Vas-Fara
DELEGATI NA SEMINARJU -V soboto, 12. marca, je bil celodnevni seminar za člane delegacij SIS iz Kolpske doline. Organiziral ga je Klub samoupravljalcev Kočevje s pomočjo delavsKe univerze. Udeležili so se ga delegati iz KS Osilnica, Banja loka ter iz KS in osnovne šole Vas-Fara. Vzdušje na seminaiju je bilo delavno. Bilo je mnogo vprašanj, ki smo jih skupaj rešili. Ugotovili smo, da bi bil tak seminar potreben že pred tremi leti, pa bi bile delegacije SIS laže delale. Predlagali smo, naj bo izobraževanje delegatov odslej stalno.
SPORAZUM PIONIRJEV IN BORCEV - 15. marca je bilo na osnovni šoli Vas-Fara srečanje borcev NOV in pionirjev s posebnim namenom, da se na samoupravni osnovi dogovorijo za nadaljnje sodelovanje. Pionirski odred „Stružnica“ osnovne šole Vas-Fara seje namreč tudi letos vključil v dvoletne JPI, ki nosijo naziv „Dober dan, narava!" Med nalogami teh iger j ae tudi skrb za ohranjevanje tradicij NOB in vzdrževanje spominskih obeležij na svojem območju. Pionirji so že do-dej skrbno gojili te tradicije, na tem sestanku pa so svoje delo tudi uzakonili. Z organizacijami ZZB NOV na svojem območju so namreč sklenili samoupravne sporazume o medsebojnem sodelovanju. Na pionirski konferenci so na slavnosten način te sporazume potrdili in jih javno, pred vsemi pioniiji, podpisali predsedniki organizacij ZZB NOV Kočevska Reka, Banja loka, Osilnica in Vas-Fara. Pionirji so obljubili, da bodo pohabljali znanje o naši slavni NOB, člani ZZB pa jim bodo posredovali čim več spominov in izkušenj ter se bodo udeleževali vseh praznovanj, ki jih bodo pionirji v 'ta namen organizirali.
MARIJA VOLF
prispevek za priključitev na čistilno napravo, prispevek Ljubljanskih mlekarn, posojilo ZKGP) zbranih skupno 4,2 milijona dinarjev.
Med razpravo o obrtništvu so ugotovili, da je na območju KS 63 raznih zasebnih obrtnikov in da najbolj primanjkuje mizarjev, sobosli-kaijev, elektromehanikov, finome-hanikov, avtoličarjev, teracerjev, strugarjev, čistilcev oken, stavbnih kleparjev in radiomehanikov, razen tega pa še avto pralnic ter servisov za gospodinjske stroje, radio in televizorje. Občani niso zadovoljni, ker morajo iskati pomoč v drugih občinah, kjer imajo več servisov. Po predlogu KS naj bi bil družbeni dogovor o pospeševanju malega gospodarstva in zasebne obrti ena izmed oblik za reševanje tega vprašanja.
V razpravi je bilo med ostlaim kritizirano, da gredo urbanistični programi oziroma njihove spremembe v potrditev mimo občanov. Za dom upokojencev so predvidene tri lokacije, vse ob Roški cesti. Razen tega so na konferenci sprejeli predlog, ki ga bodo posredovali žiriji za podeljevanje priznanj KS, naj bi letos podelili priznanja KS tudi Prostovoljnemu gasilskemu društvu Mahovnik, Zidaiju (ki praznuje letos 30-letnico obstoja) in Delavski godbi Kočevje, ki praznuje letos 50-letnico.
J. P.
MLADI FOTOAMATERJI
Na kočevski gimnaziji dela tudi fotoklub. Mladi člani so že imeli samostojno razstavo v Zdravstvenem domu, sodelovali so na razstavi o tehniki v Celju, svoja dela so poslali tudi na razstavo naravoslovne fotografije. V gimnaziji vsak mesec v svoji vitrini razstavljajo najuspešnejše fotografije članov kluba.
J. PODRŽAJ
Iz KS Rudnik-Šalka vas
PROSLAVE PO VASEH - Za dan žena so bile na območju KS proslave v vaseh Željne, Klinja vas; Cvišlerji, Šalka vas, medtem ko so se žene z Rudnika udeležile proslave v Kočevju. Povsod sojih tudi pogostili. Obiskali so tudi 21 mater padlih borcev, vojnih vdov, aktivistk oziroma družbenopolitičnih delavk. Na večini proslav je nastopil nonet „Rogf‘ iz Željn.
ZBORI OBČANOV - Te dni potekajo na območju KS zbori občanov, na katerih razpravljajo o načrtu KS za letos, komunalnih, socialnih in drugih zadevah. Na vseh so razpravljal in sklepali tudi o varstvu okolja, odstranjevanju divjih smetišč (do 15. oz. 20. aprila) in nakupu smetnjakov oziroma kontejnerjev za odvoz smeti (do 15. maja). Povsod so zahtevali prepoval težkega tovornega prometa po vaških cestah. Nekatere značilnosti zborov po vaseh in pripombe občanov:
CVIŠLERJI - Skozi naselje naj bi asfaltirali 275 m ceste, za kar bodo delno prispevali tudi vaščani. Bolje je treba vzdrževati cesto Ko-čevje-Cvišlerji-Koprivnik, ker je komaj še prevozna za osebne avtomobile. Pri reševanju komunalnih in stanovanjskih zadev naj bolj sodelujejo ZKGP, Samoupravna stanovanjska skupnost in SIS za komunalno in cestno dejavnost.
ŠALKA VAS - V sodelovanju z občani je treba zgraditi vodovod še za tisti del naselja, Iger ga še ni. S prostovoljnim delom bodo zgradili 125 m kanalizacije. Do 20. junija je treba dokončno dograditi zaprto strelišče za zračno puško, katerega otvoritev je predvidena za krajevni praznik 3. julg.
ŽELJNE - Urediti je treba še okoli 300 m kanalizacije. Prej pa je treba doseči, da bo občinska skupščina sprejela učinkovite ukrepe za preprečitev poplav, ki so se začele marca 1974 in ogrožajo 15 hiš. Nadaljevati je treba urejanje stanovanj za Rome, obdelovalno zemljo pa, če je Romi ne bodo obdelovali, je treba dodeliti drugim občanom.
KLINJA VAS — Cesta Željne— Klinja vas bo predvidoma asfaltirana, ko bo zgrajena farma bekonov, od Klinje vasi do Gorenja pa takrat, ko bodo asfaltirali cesto od Kočevja proti Mali gori (oziroma Novemu mestu). Tudi cesta Željne-Klinja vas-Gorenje je slabo vzdrževana. Kanalizacija iz vasi bo speljana v požiralnik ob cesti, kamor bo speljana tudi kanalizacija s farme. Popraviti je treba pešpot proti Trati. Do 20. junija je treoa dokončati družbeni dom, ki bo odprt za krajevni praznik 3. julij. Tu bo osrednja roslava KS. ker nekateri vozijo ob ceste okoli vasi smeti.
»J.
za obstoj Strug
StceviNa
ssi J«« 'Sm
»S jaC^Jže iz-Pa jo .5® vodovod.
i?K‘&ato ie Ivi nekolik«
* tS d
je bilo ve-1° Poravnali.
J Proti
» S‘ružanci ^Porcd kopali Strugam in
gradnjo vodovoda - drugi je Stane Ferkulj - jepovedal:
„V dveh sobotah smo opravili 1.520 prostovoljnih delovnih ur in izkopali 1.200 m jarka za cevi, od tega 700 m v samem kamnu. Med sobotama smo vrtali in minirali ter pripravljali teren za sobotno delo. Prvo soboto je prišlo na delo 93 občanov, drugo 83, danes pa jih je tu preko 100 in še okoli 50 mladincev ter šolarjev. Danes bomo izkopali okoli 1.800 m jarka in tako izpolnili načrt, ki smo si ga zadali, se pravi izkopati 3 km jarka za vodovod od Kompolj do Če teža."
Anton Fabjan, predsednik zbora delegatov krajevne skupnosti Struge, pa je poudaril:
„Gre za obstoj Strug. Brez vode ni življenja. Ljudje bodo ostali v tej
Č$TT\
..ovne ak " ’ ?tružancev’ mladih in starih, se je proti Strugam6 80 k°Pa*' Jarek 23 vodovodne
lepi dolini le, če bodo imeli zdravo pitno vodo. Prav voda je poleg cestf in elektrike osnovni pogoj, da bomo sem le dobili kakšen proizvodn obrat. Zdaj se ljudje izseljujejo al vozijo na delo celo v Ljubljano, ka; je zelo naporno, saj odhajajo na po ob 4. uri sjutraj, vračajo pa se šel« ob 19. uri. Nobena delovna organizacija pa pri nas noče postaviti obrata, dokler nimamo vodovoda."
Krajevna skupnost Struge v ko čevski občini obsega 11 vasi, ki štejejo okoli 180 gospodinjstev ii približno 700 prebivicev. Ko b<> dograjen vodovod, bo dobilo pitni vodo 9 vasi (vse razen Tisovca in Po loma) z okoli 120 gospodinjstvi oziroma blizu 500 pfebivalci.
Direktor Hydrovoda Kočevje ■ Ribnica Anton Andoljšek, kije tisti 1 soboto tudi obiskal Struge, je pc vedal:
„Lani poleti so mladinske delo\ ne brigade položile skupaj 5 kr glavnega voda vodovoda za Strugi. Stružanci sami gi bodo te dni uredili 3 km. To pomeni, da bo pritekla voda s kompoljske strani vse do Podtabora že junija letos. V letošnji mladinski delovni akciji „Suha krajina" pa je predvideno, da bodo poleti mladinske delovne brigade opravile na območju Strug še 24.000 delovnih ur. To bo zadostovalo, da bodo skopale lahko še 3,5 km glavnega voda do vasi Rapljcvo in morda še nekatere druge daljše odcepe — seveda če bo storilnost taka, kot je bila lani."
Tam, pri Kompoljah, je bilo tisto soboto vse živo. Delalo je staro in mlado, moški in ženske. Celo konja ni manjkalo in tam pod drevesom je na jopici počival pes, ki je prišel na delo z gospodarjem.
BOJ S CEVMI - Precej dela je bilo s trdimi plastičnimi vodovodnimi cevmi, da so jih Stružanci ukrotili, poravnali in položili v jarek. Junija bo po njih že tekla voda.
„Po vojni na območju Strug tako obsežne delovne akcije sploh še ni bilo," je povedal tajnik KS Anton Ferkulj in nadaljeval:
,,Zdaj, pozimi, smo kopali tu v Kompoljah zato, da nam ne bo treba plačati odškodnine. Ce bi delali to spomladi, poleti ali jeseni, bi uničevali na njivah pridelke oziroma posevke.
Za gradnjo vodovoda smo porabili lani 600.000 din krajevnega samoprispevka in 400.000 din, ki smo jih prejeli iz občinskega samoprispevka. Za letos je najel Hydro-vod 1,500.000 din posojila pri l jubljanski banki. Denar smo pora-
bili v glavnem za material. Veliko dela pa so opravile mladinske delovne brigade in sami občani s prostovoljnim delom.
Vodimo tudi zelo natančno evidenco, kdo prihaja na delo in koliko ur dela. Sklenili smo namreč, da bo moral vsak, kdor je premalo delal, manjkajoče ure plačati; kdor pa je delal več, bo dobil plačane. Tako je tudi prav, saj so tako sklenili sami občani.
Vodovod nam veliko pomeni. Zdaj smo bili včasih brez pitne vode zaradi suše ali pa tudi zaradi poplav. Čc je bila suša, so nam vozili vodo celo iz Kočevja, kar je bilo zelo dra-
go. Pred tremi leti pa smo nazadnje imeli veliko poplavo, ki nas je spet hudo prizadela. Med drugim je narasla voda vdrla tudi v naše vodnjake. Precej dela in stroškov smo imeli, preden smo jih očistili. Ko bomo imeli vodovod, takih stroškov ne bo več.“
Ob našem obisku smo bili presenečeni, ker tako obsežne delovne akcije pri Stružancih doslej nismo bili vajeni. V preteklosti so namreč imeli vedno zelo lepe načrte, vendar jih običajno niso uresničili.
Besedilo in foto: JOŽE PRIMC
marca 197?
Stran uredil: JOŽE PRIMC
DOLENJSKI LIST
Sindikat na vsakem koraku
Sindikat ni več organizacija, ki skrbi le za ozimnico in delavske športne igre, marveč odločilna politična sila, ki mora tvorno posegati in se spopadati z družbenimi in gospodarskimi vprašanji
V lanskem letu nobena pomembnejša politična akcija ni šla mimo sindikatov, so ugotovili na letni skupščini občinskega sveta zveze sindikatov Črnomelj. Ena največjih in najpomembnejših nalog je bila prav gotovo javna razprava o osnutku zakona o združenem delu.
Od 5.240 zaposlenih v občini je bilo na tak ali drugačen način v razpravo vključenih 4.350 delavcev. Neposreden plod javnih razprav je nova organiziranost semiške Iskre, ki ima sedaj tri tozde in delovno skupnost skupnih služb. Od začetka letošnjega leta sta združena bivše OKP in Begrad v DO s tremi tozdi; tudi tozda gozdarstvo Črnomelj in Črmošnjice sta se združila, saj v skupnem tozdu delavci vidijo večjo socialno varnost in boljše ekonomske pogoje.
Seveda pa ni dovolj, da so sedaj delavci z zakonom o združenem delu samo seznanjeni,
sindikat si bo moral še naprej prizadevati, da bodo zakon uresničevali v vsakdanji praksi.
Vidno vlogo je sindikat odigral pr-akciji posojila za ceste, ko so delavni ljudje- v črno maljski občini vpisali 9.132.000 dinarjev ali 2.167.000 več kot je bilo predvideno. Delovni ljudje so ob nesrečah v rudniku Kanižarica in v Posočju pokazali čut solidarnosti.
Sindikat v črnomaljski občini se vključuje tudi v razprave o usmerjenem izobraževanju, skrbi za izobraževanje ob delu; delavci iz črnomaljske občine lahko dobijo pravno pomoč. V. prihodnjem obdobju bo potrebno več pozornosti posvetiti športu in rekreaciji zaposlenih, saj zanimanje za šport in rekreacijo raste, kar kaže tudi udeležba na lanskih delavskih športnih igrah.
Na skupščini so poudarili, da kljub obsežni politični aktivnosti ne morejo biti povsem za-
Referenduma uspela
Krajevni samoprispevek v Blatniku in Tribučah — Obnova električnega omrežja in asfaltiranje
Referenduma za krajevni samoprispevek za vasi Blatnik v KS Dobliče—Kanižarica in Tribuče — v Blatniku je bij v nedeljo, 20. marca, v Tribučah pa teden dni kasneje - $ta povsem uspela.
V Blatniku je glasovalo 70 odstotkov vpisanih volilcev, vsi pa so bili za samoprispevek za obnovo električnega omrežja za vas oziroma za napeljavo trifaznega toka. Tako bo vsako gospodinjstvo dalo štiri tisočake, poleg tega pa še en nosilni drog, opravilo pa bo tudi izkop ene jame za nosilni drog.
V Tribučah se je referenduma udeležilo okoli 80 odst. vpisanih volilcev, velika večina je bila zuvedbo samoprispevka za razširitev in asfaltiranje vaških poti v Tribučah ter dveh priključkov na cesto Črnomelj — AdleŠiči, vse skupaj v dolžini 2.300 metrov. Vsako gospodinjstvo bo prispevalo 10.000 dinarjev in opravilo toliko delovnih ur, kolikor bo potrebno za pripravo trase do asfaltiranja.
V obeh krajih je zadnji rok za plačilo samoprispevka 30. junij letos.
Jr'-
:. Ljr-
_ V*	:
POMLAD NA ROŽIČ VRHU — Še preden se je začela koledarska pomlad, se je Bela krajina že kopala v nežnih barvah cvetočega drevja. Da za tem lepim vremenom le ne bi prišla pozeba, se bojijo kmetovalci. Na sliki: pogled z Rožič vrha.
ČRNOMALJSKI DROBIR
ZAPRTO KEGLJIŠČE - Kegljišče v hotelu Smuk v Semiču ie že eno leto zaprto. Prej je to kegljišče privabljalo številne kegljače, tam so tekmovale tudi ekipe v okviru delavskih športnih iger, več skupin pa je redno prihajalo kegljat za rekreacijo. Ljudje se sedaj sprašujejo, kako da hotel v enem letu ne more popraviti kegljišča, od katerega je gotovo imel dobiček, saj so kegljači po tekmah radi ;tali v hotelu in malo polumpa-li. Sedaj si pa metliški gostilničar mane roke...
REKREACIJA ZA ŽENSKE -Pred leti so ženske pokazale veliko zanimanje za rekreativno telovadbo, zato jo je črnomaljski Partizan letos spet organiziral. Vse sindikalne organizacije so obveščene, daje rekreacija za zenske nad dvajset let vsak četrtek od 18.30 do 19. ure v telovadnici osnovne šole v Loki.
FOTOGRAFIJE NA OGLED -Vitrina Ljudske tehnike je bila dalj časa prazna, lcot da razna društva in
klubi ne bi imeli kaj pokazati. Prejšnji teden pa je to ,,navado" prekinil amaterski fotograf Marko Kobe, ki razstavlja svoje fotografije.
OPERA PRIVABLJA - Prejšnjo soboto sta Glasbena mladina Bele krajine in koncertna poslovalnica spet organizirali ogled opere v Ljubljani. Tokrat si je en avtobus, v glavnem dijakov, ogledal znamenito Gotovčevo opero Ero z onega sveta v izvedbi mariboiskega opernega ansambla. Mladi so z obiskom zelo zadovoljni in so pripomogli, da so morali mariborski umetniki več kot desetkrat priti nazaj na oder. Glasbena mladina Bele krajine in ljubljanska Opera sta se dogovorili, da imajo mladi Belokranjci 50-odst. popust; tako jih je zadnji obisk s prevozom in vstopnico stal le 50 dinarjev. V četrtek, 7. aprila, pa si bo 100 mladih Belokranjcev ogledalo v dvorani Vatroslav Lisinski v Zagrebu uspel musical Alfija Kabilja Ivanovi metulji.
dovolim z nekaterimi področji dela OOS, delegatov ZS, še zlasti pa delegatov strokovnih odborov. Uspešnost oziroma neuspešnost sindikalnih akcij seje pokazala tudi na letnih skupščinah OO. Premalo se ukvarjajo z vprašanji pridobivanja in delitve dohodka, delovanjem samoupravnega mehanizma, večje produktivnosti dela, discipline, z izvajanjem stabilizacijskih programov, samoupravnih sporazumov, stanovanjsko in kadrovsko politiko itd.
Kljub temu da je obveščenost delavcev boljša, je na tem področju še premalo narejeno. Obveščanje mora biti sprotno in vsem razumljivo. Posebno pozornost pa bo treba posvetiti vlogi sindikalnih skupin, ki v nekaterih osnovnih organizacijah sindikata niso zaživele tako, kot bi morale. Vse preveč je dogovarjanja in odločanja mimo teh skupin, kar vodi k odtujevanju neposrednih proizvajalcev od sadov njihovega dela. Po drugi strani pa sindikat ne sme dovoliti, da na delovnih mestih ljudje izgubljajo čas z brezplodnimi in včasih tudi zlonamernimi „razpravami“ o vprašanjih, ki so bila že sprejeta, in to po demokratični poti.
A. B.
Vinogradnica pri 81 letih
Med več kot sto vzorci belokranjskih vin na razstavi v Semiču so obiskovalci lahko poskusili tudi namizno belo vino, pridelek ene najstarejših, če ne celo najstarejše slovenske vino-gradnice, 81-letne Ane Vrščaj iz Lokev pri Črnomlju.
„Imam tričetrt hektara vinograda, od tega sama obdelujem 20 arov, ostalo sinova, ki pa ne živita doma: eden je v Kočevju, drugi v Ljubljani," je začela zanimivo pripoved Ana Vrščaj. „Lani sem pridelala 15 hektolitrov vina." Vinogradnica je vzorec svojega vina prinesla, ko je strokovna komisija v Semiču ze ocenjevala vzorce. „Da bo razstava, sem zvedela iz Dolenjskega lista, vino pa sem v oceno prinesla zato, ker ga nameravam prodati. Prav njč se ne bojim, da bo dobilo slabo oceno, mislim celo, da je prvovrstno. Veste, jaz v vinogradu vse delam sama, samo kopljem ne, ker je to zame že pretežko; tudi kletarim sama,
tega sem vajena, saj to počnem pet desetletij.1'
Vrščajevi je mož umrl 1939 in
ostala je sama s sedmimi otroki. „Pri nas smo imeli od nekdaj dobro vino. Pred vojno ga je mož nosil na razstave v Ljubljano in vedno je bilo med najboljšimi11 se spominja. „Veste, moje grozdje je pecljano, sama jagoda. Z vinogradom so stroški, delavci sta nejo, zato pa bi rada vino prodala, sama ga ne pijem.“ Vrsčajeva je za svoja leta nenavadno čila ženska. „Da, še kar gre,“ pravi, „čeprav sem preživela težke čase. Štirje sinovi so naenkrat odšli v partizane, mene pa so Italijani z 9-letnim sinom in 6-letno hčerko odgnali v taborišče na Rab in potem še v Gonars. Domov smo prišli na pogorišče. En sin je v partizanih padel, drugi je za posledicami vojne kmalu po osvoboditvi umrl. Hčer in en sin sedaj živita v Kanadi, ena hčerka pa je vdova v Lokvah. Imam dobre otroke, ki skrbe zame in mi pomagajo. Bila sem tudi na obisku v Kanadi, obema gre dobro, celo preveč bogastva je tam, meni se to ne vidi dobro. Sicer pa je sin skoraj več tukaj kot tam."
Z Vrščajevo sem sc pogovarjal preden so bile znane ocene strokovne komisije. Kasneje se je izkazalo, daje imela prav, ko je trdila, da je njeno vino prvovrstno: dobila je zelo visoko oceno 12,50 in tako je 81-letna vinogradnica in kletarka marsikateremu mludcriiu lahko za zgled.
A. DA RTE I J
Ikt'sS4
Pre
NAJPREJ
USKLAJEVANJ
POTEM RAZPRAV
Koordinacijski
manje samoupravnih.^ temeljih planov druz	«.
sti pri predsedstvu 0
ka je na zadnjj.^ *‘XoWii* F program, v katerem , lip in nosilci Pos®?.ezvnJ.roeran'ov!^ Pia pravo in uskladitevp	acitt .
nimi možnostmi na eun0vdd^ tih analiz zaključnih ^	#4
nih organizacij » t	posl
žni skrbeti	oWk	.
koordinacijski odb siufl>e,	'
skupščini, strokovnejfl pos8oio Ul
odbori in skupke® b0i!Š ^ ni pripravi ter
kat vodil razprave	l09iLL
seda tudi o SZDL pa je dolzMP®
NA SPREHODU — Nenavadno toplega začetka pomladi so še posebej veseli otroci. Tovarišice iz metliškega vrtca rade ustrežejo njihovim željam in jUi popeljejo na sprehod v naravo, da se po dolgi zimi naužijejo sonca in svežega zraka.
Skupaj za napredek kmetiji
Viden napredek pri vinogradniški proizvodnji, poljedelstvo in živinoreja pa ‘
Povečati proizvodnjo in rentabilnost
Na zadnjih zborih občanov metliške občine se je pokazalo, da kmetje res veliko pričakujejo od uresničevanja sklepov 2. seje konference ZKS o aktualnih političnih in družbenoekonomskih vprašanjih razvoja kmetijstva ter od ocene uresničevanja sklepov te seje.
Lahko bi rekli, da je v metliški občini s problematiko o kmetijstvu in kmetijski politiki seznanjen tako rekoč vsak občan, saj so o tem razpravljali tako v okviru kmetijske zadruge, SZDL, skupščine občine, konference ZK in na zborih občanov. Po 2. seji konference ZKS so v občini dosegli dobre rezultate; razvoj kmetijstva skoraj v celoti usklajen s pol tiko ZKS. Vendar so se pokazale tudi nekatere slabosti in težave. Družbena kmetijska proizvodnja v okviru KZ Metlika je zaradi nesorazmerja med proizvodnimi stroški in prodajnimi cenami kmetijskih pridelkov stagnirala zlasti v poljedelstvu in živinoreji, kar se je poznalo tudi pri investicijah v te panoge. Nasprotno pa je vinogradniška proizvodnja zelo dobro organizirana in se je okrepila tako pri kooperantih kot v zadrugi.
Pri modernizaciji kmetij so preveč investirali v traktoije, premalo pa v razne strojne linije v okviru strojnih skupnosti. Izkazalo se je tudi, da je strokovna kmetijska in pospeševalna služba pri zadrugi in v okviru občine še vedno pomanjkljiva. Ker so bili kmetijski strokovnjaki predolgo preslabo nagrajevani, jih sedaj primanjkuje.
Znaten napredek so dosegli pri obnovi vinogradniške proizvodnje in pri združevanju kmetijskih zemljišč, čaka jih še delo pri združevanju zemljišč v ravninskem predelu občine, zavzemati pa se morajo tudi za bolj intenzivno združevanje poljedelske in živinorejske proizvodnje.
Temeljni nosilec razvoja kmetijstva v občini mora biti družbena zadružna proizvodnja
ŠTIRI LOKACIJE . ZA ENO SOLO
Na sestanku svetov krajevnih skupnosti Gradec, Podzemelj in Dobravice ter predstavnikov občine in članov sveta OŠ Podzemlje je beseda tekla o lokaciji za novo podzemeljsko šolo. Ker se niso mogli zediniti, so sedaj kar štiri različne lokacije: v Ciglanici (za Rakar-jevo gostilno), pri Butali (Kanada), pod Kučarjem in v Podzemlju (pri Kovačiču). Za najbolj primerno se bodo odločili urbanisti, pedagoški delavci in projektanti.
Zaradi ozko lokalnih interesov je bilo pri prizadevanjih za novo, še kako potrebno šolo izgubljenega že ve-časa. Na občini
liko časa. Na občini kljub temu upajo, da bodo letos lahko dobili vso potrebno dokumentacijo. Kaže pa, da zapleti okoli nove šole prav malo zanimajo izobraževalno skupnost, saj na sestanku tli bilo predstavnika te SIS.
in predelava. Pogoji za to so že v trsničarstvu, vinogradništvu in vinarstvu, v poljedelstvu in živinoreji pa še ne.
Kmelje se zavedajo, da je potrebno v kmetijstvu povečati proizvodnjo in rentabilnost, kar je možno doseči le s trdnejšim povezovanjem s kmetijsko zadrugo, z večjo vlogo kmetijske zemljiške skupnosti, s kreditiranjem pod ugodnimi pogoji, s komasacijo in izobraževanjem kmetov. Prav tako se kmetje zavzemajo z a izenačenje pogojev z delavci, saj se bpdo mladi le tako odločali za delo na kmetiji. Na zborih so kmetje opozarjali na slabo organizirano prodajo kmetijskih pridelkov, na previsoke cene reprodukcij-
PRISPEVEK V SKLAD
Odbor Rdečega križa v Beti je sprejel sklep, da občinskemu odboru RK v Novem mestu nakaže 2.000 dinarjev, in sicer v sklad za nakup dragih medicinskih instrumentov za novomeško bolnišnico. Denar so že nakazali.
skega materiala. M ostarelih
zavarovanje bi »■ , ^
Mladi zadrt
Izobraževanje, te^ izleti - Nov^
V nedeljo g. ^ ! Metliki seja aktiva_n» ; kov. Obravnavali so P ^ sedanjem deta. i™ yejj; pokazali še posebej za strokovno »J ekskurzije, izlc.f^el0l nih tekmovanjih je bila tretja na reP.^ vanju mladih ^-^0 pa je druftenoprfigLJuvanje, zato so Jemnaniei^ A ?Vl za letošnje leto	%
zomosti. V nacrw 0 a strokovnih	ŽK
ništvu, poU»**2S P kmetijski mehan^a bodo strokovne e o^edali velesejem ’ ^ ževali pa se boo« športnih tekmovan • ^ Izvolili so tudi fiaJc
predsednik aktiv ) grfj kmetijski tehmk g y p
predsednik OO Z jedili
Molek, predsednik *
odbora in obenem je kmetijski P° P Nemanič.
41
I
Predraga dežurna jjjj
Zakaj so v metliški lekarni ukinili dežu |
Sem in tja se metliški občani pritožujejo, ker je njihova lekarna ob nedeljah, praznikih inponoči zaprta, oziroma ker ni dežurstva, takrat v Metliki ni moč dobiti zdravil. O vzrokih, ki so privedli, da so ukinili dežurno službo, je več povedala vodja lekarne, dipl. inž. farmacije Ankica Vrebec.
„Dežumo službo smo ukinili novembra lani. Za to je več vzrokov; tudi prej v času dežurstva ni prihajalo po zdravila veliko ljudi. V Metliki ni nobene specialistične ambulante, in če pride v zdravstveni dom težji bolnik, ga pošljejo v Novo mesto. Poleg tega dežurna služba zelo veliko stane: stroški za dežurstvo znese-
jo "a leto 350 «
vsega pa zakon d . žura samo
pa sem v našem ^ m0A
vu samo jaz; torej	te	Ml
no dežurna m dela« fdo lovnem času.
Preden sm° u,ffudi
bo, smo obvestJi Wp6 tako združenje tefcgVJ i
mo» Pacl®ntča°u Pa!^tf urah, v tem casu r,v 4^
občan pride dole T ali Novem	^
no službo. Ob	tliš*3j'
sobotah, pa J.®„o od^d prta neprekinjeno o f ^
SPREHOD PO
KAŽE, DA BO PRIČEL jeseni delovati pri glasbeni šoli Črnomelj oddelek Metlika, poseben oddelet za učenje pihal in trobil. Pobudniki za to so člani pihalnega orkestra, pri reševanju problemov pa jim stojijo ob strani občinska skupščina, izobraževalna in kulturna skupnost, osnovna in glasbena šola ter družbenopolitične organizacije. No, pa počakajmo jesen.
NASTOP PROTESTNIKA Tomaža Domiclja prejšnjo nedeljo v domu Partizana je navdušil sicer redko posejano publiko. Mladi so s pevcem tudi skupno zapeli nekaj pesmic, razpoloženje v dvorani pa je bilo prav prijetno. Morda je škoda le to, da m videlo Tomaževega nastopa več mladih, ki se vse preveč radi pritožujejo nad mestnim mrtvilom.
LJUDEM S SLABIM ŽELODCEM odsvetujemo sprehajanje po poti, ki vodi proti Berčicam in dalje proti Grabrovcu. Kmalu za zadnjo metliško hišo je namreč legalno me-
sto smetišče,
in podobna na . ja , tek.-pola z bližnjih dre veka slabost malo smo PnPf"V^ bi živeli v mestu
jjjSl |
v KAMBIČE ^
zdaj odprta Kok7ad<V Gotovo bo
kajti zraven jej^bo Al'
postaja, m ka. za«!1 1 bodo ljudje kot pa da bi se P „te&
V Dekorju bodo P novanjsko op
iremo-
DA
zana čivkajo nos ti so
zatorej	f'	™
tem, da \& gledališke, kot
stave.
metliški ted*
Glasno
o preverjanju znanja
m * lastnimi močmi zgraditi učilnico, prometni kabinet in društvene prostore — ____________________ Priznanja	zaslužnim	poklicnim	voznikom
Pred kratic* •
% Kočev ™ u ^ V. Prostor*h hotela „Pugled“ občni zbor Rednik p S3 J? udeležilo preko 120 članov združenja, "ionfem dvolp6 °m tar Je v poročilu spregovoril o uspehih dela v ^ovanju s	° varnosti v cestnem prometu, o
^tajo ljudske miu”1 M V2®°J° 'n varnost v cestnem prometu ter s
?>kov L°rVZl°je poldic‘ ^acii, „ 0Čevske klovne
na,VZ°Če oznani1
'rf^taega lastne učilnice, —T “»‘neta m novih Hm.
p G|BanJE REBIVALSTVA
Stalcer-
iz eLlet’ Anton Folf,
Klet'SteffeRudnik11’
kKoeevju 2 'Ca R tl<>P iz Mlake
^ :sb U§?kojenec^VLmescc; Ivan stat ?c ?eevja, Roška
5 lak ^žinslfa ^ > Antonija ^ W50VnikaS,Sa TcP?koj.enka iz
6 i£eto’A0sPodinja \z Jeti m. Mar*ja dC^-^Ole, Y,a’ Bra'
štvenih prostorov. Zbor je soglašal, da bi vsak član s prostovoljnim delom ali z denaijem prispeval za nove društvene prostore.
V razpravi so se pogovorili o pomenu sodelovanja na športnem področju med organizacijami ZŠAM Ajdovščina, Postojna, Logatec, Ivančna Gorica in Grosuplje. Dokaj glasno so razpravljali o testiranju oziroma ponovnem preverjanju znanja prometnih predpisov, ki jih organizirajo izpitne komisije v posameznih krajih.
Ob zaključku so zaslužnim članom podelili 15 srebrnih in 17 zlatih znakov. Za 10-letno članstvo v organizaciji ZŠAM so podelili 4, za 15 let 11 in za 20 let 6 značk. Boris Ličen je prejel plaketo tovarištva druge stopnje, Ivan Čolnar, Alojz Peteh, Franc Boštjančič, Sandi Pod-
^.&!Lp2*?i22?Sw- Sekretar ZŠAM Slovenije Stane ii» 0<^kovanje. (Foto pD*^Vaiju> predsedniku ZŠAM Kočevje
ram za jubilej
^ ?f.ečanj mladine iz pobratenih občin
I
aPrilu m m .	-------
v^diJ>b° organi-
Nel Pri*4v eVske ob«-
kfe ^ in i P0SVečenih
SVr.f T,,f
^bU«ntSdl"Mi2ko-
A**
do v . osnovi
Mvoi aprilu 'oK- if šole
^ekomuSSekovali
h\ Vetnki
:*ab°25. apri-
pa
tudi
h Kočevja
SEBOJ _
iS1*
za vsakega en občan je
na parki-
dokun"w m
•tSS-ik
“Laznica. bi jo
X
u -■** ^S^n^ko far-
fci>btS>*elm8"0'
i^EUSKE
logar in Anton Vučko pa plaketo tovarištva prve stopnje.
Posebna priznanja za požrtvovalno delo pri vzgoji voznikov motornih vozil sta prejela instruktoija Matija Delač in Anton Gorenc. Visoka republiška obličja, plaketo bratstva in edinstva druge in tretje stopnje, je predal Konradu Mišetu in Jožetu Ponikvaiju sekretar ZŠAM Slovenije Stane Žerovnik.
FRANCE BRUS
MLADI SE ORGANIZIRAJO
V krajevni skupnosti Stara cerkev v kočevski občini so poleg osnovne organizacije Gorenje ustanovljene še osnovne organizacije v Stari cerkvi, Slovenski vasi in Ložinah. Vsaka ima po več kot 20 članov, ki so aktivno delovali že doslej, čeprav niso bili organizirani v ZSM. Vse te organizacije razen v Slovenski vasi imajo primerne prostore za sestanke in za klubsko delo. Mladim pomaga pri urejanju pogojev za delo po svo-
jih močeh krajevna skupnost Stara cerkev. Zdaj imajo v načrtu še ustanovitev osnovnih organizacij ZSM
Maja bo več srečanj kočevske mladine z mladino iz pobratenih občin oziroma krajevnih skupnosti. Tako bo 8. maja srečanje z mladino iz pobratenega Prokuplja, in to na športnem ter kulturnem področju. Podobno srečanje bo 21. maja z mladino iz pobratene slovenske občine Dolina pri Trstu v Italiji. 25. maja bo „Parada mladosti41, ki bo osrednja proslava ob letošnjem dnevu mladosti. Za zaključek bo 28. maja srečanje gimnazijcev treh občin na športnem in kulturnem področju.
J. P.
lahko miličniki obvestili, naj pride po torbico in denar.
Z ZNAMKAMI PO SVETU -Filatelistično društvo je imelo redno letno skupščino. Društvo je imelo lani veliko uspehov, posebno z mladino in pionirji. Letos bo imelo izredno veliko dela, ker se bodo člani udeležili veliko republiških, medrepubliških in mednarodnih razstav. Razstave bodo priredili tudi doma. Število članstva je nar&stlo. V odbor je bilo izvoljenih za poživitev dela med člani nekaj mlajših filatelistov.
ZA SLADKORNE - Zdravniki specialisti trdijo, pa tudi podatki tako kažejo, da je Kočevje med tistimi kraji v Sloveniji, kjer je največ sladkornih bolnikov. Vzrokov za to do sedaj ni še nihče preiskoval, torej gre za ugibanje, da bolniki jemljejo to bolezen premalo resno in se ne zavedajo hudih posledic, ki lahko nastanejo, ali pa morda ne vedo za način prehrane. Slednje je malo verjetno, saj jim zdravniki dajejo na pregledih točna navodila. Možno je, da se diete ne držijo, ker je pač to nevšečno, morda pa jim take diete doma ne znajo pripraviti. Zaradi tega bi morali organizirati predavanje za krajane, da bi jim strokovnjak pojasnil resnost bolezni in način zdravljenja.
oziroma aktivov v Koblarjih in Konca vasi.
T. P.
Iz dela RK
LETOS VEC PRIZNANJ KRVODAJALCEM - V občini Kočevje bodo letos podelili diplome in znake RK okoli 230 krvodajalcem, medtem ko so jih lani 214. Prva krvodajalska proslava je že bila, in sicer v Kočevski Reki, medtem ko se bodo ostale zvrstile do konca aprila.
DULMINU PLAKETA - Na proslavi krvodajalcev v Kočevski Reki je dobil najvišje krvodajalsko priznanje - plaketo za 25-krat darovano kri in miniaturno krvodajalsko značko Ivan Dulmin. Značke za 15-krat darovano kri so prejeli Miloš Božič, Jože Šercer in Branko Košorog; za 10-krat darovano kri Rajko Dolinar in Boris Ličen, za 5-krat darovano kri pa Marija Ožbolt, Rado Zatler, Ljubica Marin in Zlatko Lavrenčič.
KDO JE NAJUSPEŠNEJŠI? -Težko je presoditi, kje so krvodajalske akcije najuspešnejše. Upoštevati je treba namreč tudi število zaposlenih in druge ovire. Mi imamo na razpolago le podatke za zadnjo akcijo, ko se je prijavilo za odvzem krvi 615 krvodajalcev, od tega pa je bilo 29 odklonjenih. Takrat je darovalo kri v Itasu (z Rudnikom) 189 članov kolektiva, v ZKGP 40, Tekstilani 54, LIK 41, Melaminu 30, Kočevskem tisku 12, Inkopu 30, Trikonu 20, Avtu 18, Opremi 17, Elektru 12, Kovinarju 11, Zidarju 5, Vezenini 6, Komunali 5, Mercatorju 9, Pekarni 6, OŠ 9, SDK 3, LB 2, CPŠ 5, PTT 3, občinski skupščini 3, gimnaziji 7, PM, sodišču in tožilstvu 4, VVZ 5, Nami 2, Ideku 2, Pugledu 2, po en krvodajalec pa je bil iz Petrola, Cestnega podjetja, Usluge, DZS, Zdravstvenega doma, Dinosa, Jasni-ce, Doma telesne kulture, Gasilskega društva, Varnosti in AMD. KO RK pa so imele naslednje število krvodajalcev: Kočevje 14 (ostali so všteti v delovnih organizacijah) , Kočevska Reka 5, Rudnik 6, Dolga vas 3, Stara cerkev 9, Livold 2, Črni potok 3, Mozelj 2, Spodnji Log 1, Laze 1, Cvišlarji 2, Željne 2, Koprivnik 1. V tej, zimski akciji so sodelovale le organizacije iz mesta in bližnje okolice. KO RK Draga se je vključila v akcijo v ribniški občini.
KJE SO NAJSTAREJŠI? - Po evidenci občinske organizacije RK je v kočevski občini 170 občanov, starih nad 80 let, in sicer jih je na območju Kočevja 35, Stare cerkve 14, Strug 19, Banje Loke in Kostela 19, Vasi-Fare 16, Osilnice 12, Rudnika 9, Predgrada 9, Drage 8, Kočevske Reke 7, Dolge vasi 6, Željn 6, Koprivnika 2, Mozlja 2, Vimolja 2, Laz pri Predgradu 3 in Črnega potoka 1.
NA SVEČANI SEJI — Delegati in gostje v Dolenji vasi, kjer je potekala proslava praznika Ribnice.
Šolarjev je iz leta v leto manj
Pogoji v osnovnem šolstvu boljši in tudi uspehi niso izostali — V otroškem varstvu so bili doseženi slabši rezultati, z otvoritvijo novega vrtca pa tudi tu korak naprej
Na nedavni seji vseh zborov občinske skupščine Ribnica so razpravljali o poročilu o vzgojno-iobraževalnih razultatih na osnovnih šolah v občini Ribnica in o osnovnih značilnostih dosedanjega razvoja vzgoje in varstva predšolskih otrok ter vzgoje in izobraževanja v osnovnih šolah. Poročili obravnavata seveda predvsem stanje v minulem šolskem letu.
Za vzgojjo in varstvo predšolskih otrok je bila v ribniški občini zelo slabo poskrbljeno. Leta 1974 je bilo v ribniški občini vključenih v otroško varstvo le 74 otrok, starih od 3 mesece do 6 let ali samo 7 otrok več kot leta 1969. Na 100 zaposlenih žena je bilo v varstvu povprečno 5,7 otroka, kar je občutno manj kot v sosednjem Kočevju (15,1) in kot je bilo povprečje v Sloveniji (17,7). V letu 1975 je število otrok v varstvu porastlo na 95; če pa bi hoteli doseči povprečje Slovenije, bi jih morali imeti v varstvu kar nad 3-krat več.
V občini obiskuje osnovno šolo okoli 1500 učencev. Njihovo število
je od šolskega leta 1970/71 postopno nazadovalo od takratnih 1.596 na 1.537 v šolskem letu 1974/75. Število oddelkov se je v istem obdobju zmanjšalo od 63 na 60, število učiteljev pa od 73 na 71. Z dograditvijo šol v Ribnici, Sodražici, Dolenji vasi in Loškem potoku so se zelo izboljšali delovni pogoji in je povsod uveden enoizmenski pouk (razen v šoli na Gori pri Sv. Gregorju in v Sušju). Tako so dani tudi pogoji za organizacijo podaljšanega bivanja in uvedbo celodnevnega pouka v šolah. Kar 95 odstotkov učencev sodeluje v raznih prostovoljnih dejavnostih, največ pa jih tekmuje za bralno značko (48 odst.)
Zaslužni občani Ribnice
Na svečani seji ob ribniškem občinskem prazniku so podelili nagrade in priznanja
in v Veseli šoli (27 odst). Učni uspeh je iz leta v leto boljši in se je približal že 99 odst.
Mala šola je bila prvič uvedena v šolskem letu 1971/72, ko jo je obiskovalo 142 od skupno 200 otrok, starih 6 let. Postopno je prešla mala šola od 70 ur pouka 120-urni program, v šolo pa so vključeni še vsi novinci.
Izmed 18 občin na območju Zavoda za šolstvo Ljubljana do šolskega leta 1973/74 le v ribniški občini niso imeli še nobenega oddelka podaljšanega bivanja. Tisto leto so odprli prvi oddelek, v katerem je bilo le 20 učencev (1,3 odst vseh učencev). Postopno je število teh oddelkov naraščalo in jih je bilo v šolskem letu 1975/76 že 7. To pa je zelo vplivalo tudi na učni uspeh učencev, ki so se v podaljšanem bivanju naučili tistega, kar so zamudili med rednim poukom ali pa se niso mogli naučiti sami doma.
J. P.
, ,Naš kraj je majhen, vendar po dogodkih iz naše socialistične revolucije velik. Zmaga naših borcev in zgodovinski dogodek v Jelenovem žlebu 26. marca 1943 sta odjeknila tudi zunaj meja našega kraja in republike. Jelenov žleb je z velikimi črkami vpisan v zgodovino našega kraja.“ S temi besedami je nagovoril zbrane na svečani seji občinske skupščine občine Ribnica in drugih družbenopolitičnih organizacij France Bojc, predsednik izvršnega sveta občine. Seja je bila v Dolenji vasi, udeležili pa so se je tudi predstavniki sosednjih občin, častni občani Ribnice, narodni heroj generalpolkovnik Jože Ožbolt in drugi.
V govoru je Bojc orisal dosedanji razvoj občine Ribnica ter nakazal osnove, na katere se mora nasloniti nadaljnji napredek, da bodo občani z združenimi močmi razvili vsa področja družbene dejavnosti in gospodarstvo.
Predsednik občine Ciril Grilj je podelil občinska priznanja in nagrade Vinka Mateja. Plaketo 26. marec so podelili IX. brigadi, ki se je borila za osvoboditev Ribnice in -Matiji Maležiču, nekdanjemu sekretarju okrožnega odbora OF za kočevsko-ribniško območje. Znanega novinarja zunanjepolitičnega uredništva RTV Ljubljana Draga Košmrlja so proglasili za častnega občana Ribnice. Priznanja občinske
skupščine so prejeli: Franc Debeljak kot prizadeven družbenopolitični delavec, nekdanji predsednik občinske skupščine Jože Selšek, nekdanji šolski upravitelj v Loškem potoku in Ribnici Franc Železnik, Ivan Kovačič za napredno kmetovanje in direktor ribniškega obrata Žičnice Stane Grča.
Podelili so tudi domicil partizanski bolnišnici Ogence, ki leži v krajevni skupnosti Loški potok.
Urbanovo nagrado so podelili Tonetu Kozlevčarju, članu Slovenskega okteta in moškemu pevskemu zboru iz Ribnice.
MILAN GLAVONJIC
BREZ RIBNIŠKE SOLE
V vrsti svečanosti ob letošnjem prazniku občine Ribnica ne smemo prezreti tradicionalne razstave likovnih del učencev osnovnih šol. Na takih razstavah so mladi pokazali, kaj so se naučili, obiskovalci razstave pa so po svoje ocenili uspešnost učencev in njihovih profesorjev. Na letošnji razstavi žal ni del učencev osnovne šole iz Ribnice. Obiskovalci za ta spodrsljaj ne krivijo učence, pač pa učitelje.
M. G-č
Ribniški zobotrebci
Tekmovali na Jelovici
Na tekmovanju „Po stezah partizanske Jelovice41 je letos sodelovalo 56 ekip Zveze rezervnih vojaških starešin (ZRVS) in Zveze mladine Slovenije (ZSM) ter 55 ekip teritorialne obrambe (TO), JLA in UJV.
V skupini mešanih ekip ZRVS in ZSM je kočevska ekipa v sestavi Darko Čop, Branko Cilenšek, Anton Vlašič, Bojan Ciglič, Dušan Vlašič in Franc Švare zbrala 324 točk in zasedla odlično 14. mesto, medtem ko je ribniška ekipa navedena med tistimi, ki so bile diskvalificirane, oziroma niso prišle na cilj.
Zato pa so se Ribničanje odrezali bolje v skupini ekip TO, JLA in UJV (kjer Kočevje sploh ni imelo tekmovalne ekipe). Tako je ekipa TO Ribnica v sestavi Leopold Dejak (vodja), Jože Starc (bolničar), Jože Lušin, Jože Fajdiga, Stane Piberčnik,Franc Burgar, Anton Andoljšek in Stane Petrič zasedla 42. mesto; ekipa JLA Ribnica v sestavi Spase Dimitrovski (vodja), Marjan Kosi (bolničar), Nikola Česen, Boris Goričan, Marjan Kiš, Aleš Bradač, Dušan Gorenc in Anton Skirar je zasedla 52. mesto.
OClSULI RIBNICO - Učenci osnovne šole, pionirji in mladinci so pred občinskim praznikom očistili in olepšali Ribnico in okolico. Naj-prizadevnejši so bili učenci osnovne sole, ki so bili predvsem v popoldanskih urah razporejeni na delo po vsej občini Zdaj, ko je vse lepo, pa je dolžnost nas vseh, da ohranimo naselja in okolico čiste.
SPOZNAVAJO BLIŽNJO OKOLICO - Planinska sekcija Ribnica je organizirala že nekaj izletov in pohodov v bližnjo in daljno okolico Ribnice. Namen izletov je, da bi planinci spoznali domača višinska območja, ki so tudi zanimiva. Zadnji pohod so organizirali na Veliko goro, in sicer k „Okamenelim svatom".
DVANAJST PRAVILNIH - Vedno več Ribničanov sodeluje pri športni stavi. Prodajalna Tobaka ima zato kar precej dela. V dvanajstem kolu športne stave sta pogodila vseh 12 parov Vladimir Popovič in Nikola Bjelobrk iz Ribnice. Igrala sta skupaj. Razen ene „dvanajstice“ sta imela prav izpolnjenih še 6 „enaj-stic“. Dvanajstica je bila tokrat vredna 11.896,40 din, vsaka enajstica pa 988,95 din.
MUZIKALNA PIKA - „Pika“ je ime novega glasbenega ansambla, sestavljenega iz štirih članov, ki sc je
pred kratkim predstavil tudi Ribničanom, in sicer na plesu v hotelu Jelka. Sestavljajo ga glasbeniki i z Ribnice in Kočevja.
GREMO V KINO - V kinu doma JLA v Ribnici bo danes, 31. marca, film „Po sledi izgubljene žene“, 2. in 3. aprila ..Gangster Lepke", 6. in 7. aprila pa „Dudi leti visoko". 2. in 3. aprila bo matineja ..Šaliivi program Detla nagajivčka". V kinu doma TVD Partizan v Ribnici bo 2. in 3. aprila film „Prva mirna noč".
M. G-č
občan
vprašuje
^ V/ /medved odgovarja
— Na območju 18 občin se le 10 odstotkov učencev uči nemščine, ostali pa angleščino, le v ribniški in kočevski občini se vsi uče nemščino.
— Kaj pa nam bo angleščina, saj odhajamo na delo v Nemčijo in ne v Anglijo!
J. P.
REŠETO
ium/p;
L ž- j. ž ž J žž? ; ž
n < h u
tedcnsK6le
Četrtek, 31. marca - Benjamin Petek, 1. aprila - Boško Sobota, 2. aprila - Franček Nedelja, 3. aprila - Rihard Ponedeljek, 4. aprila - Izidor Torek, 5. aprila - Vincenc Sreda, 6. aprila - Celestina Četrtek, 7. aprila - Radko
LUNINE MENE
4. aprila ob 05.09
SLUŽBO DOBI
V SLUŽBO sprejmem zidarja in nekvalificiranega delavca. Zidarstvo Alojz Vrščaj, Lamutova 15, Novo mesto IŠČEM prikupno dekle, ki ima veselje do gostinstva; lahko brez prakse. Hrana, stanovanje preskrbljena, plača po dogovoru. Cveto Cvet, Bife Pri cvičku, Ljubljana, Marjekovapot 23.
ŠOFER - trezen, mlajši upokojenec, dobi honorarno zaposlitev. Ponudbe pod šifro ..Šmarješke Toplice".
SLUŽBO IŠČE
V VARSTVO vzamem dva majhna otroka. Naslov v upravi lista (1004/77).
STANOVANJA
ODDAM opremljeno sobo s posebnim vhodom in souporabo kopalnice enemu ali dvema dekletoma. Pirnar, Pod Trško goro 31, Novo mesto.
PRODAM dvosobno komfortno stanovanje. Vrančič, Nad mlini 42/1, Novo mesto.
IŠČEM stanovanje v Novem mestu. Matija Štajdohar, Trdnjava 20, Kočevje.
DIPLOMIRANI pravnik išče opremljeno sobo v Novem mestu. Ponudbe pod „Reden plačnik".
Motorna vozila
PRODAM traktor Zetor 25, malo rabljen. Kos, Martinja vas 8, Mokronog.
PRODAM SIMCO GLS 1000, letnik 1967. Adamičeva 49, Novo mesto.
PRODAM ŠKODO 110 L, letnik 1970-71. Vse informacije dobite eju , pri Krškem.
lje
v bifeju „STANKO“ na Drnovem
PRODAM dobro ohranjen traktor (20 KM) s kosilnico, plugom in jermenico. V račun vzamem tudi les. Mali Obrež 3, Dobova. ZASTAVO 750, letnik 1970, popolnoma obnovljeno, prodam. Vlado Petrovič, Regerča vas 51, Novo mesto, telefon 22—436. PRODAM FIAT 850 special. Ogled po 15. uri. Informacije na telefon 21—596. Naslov v upravi lista (979/77).
NOVO LADO Standard prodam. Ogled mogoč popoldne od 16/ ure dalje. Naslov v upravi lista (981/77).
PRODAM ZASTAVO 750, 1973.
Marta Brumat, Vel. Bučna vas 39. PRODAM traktor Zetor 14 s priključki. Vel. Bučna vas 15, Novo Z mesto.
PRODAM traktor Porsche s kosilnico, hišo brunarico 12 x 7 m, krito z opeko (ostrešje in opeko lahko posebej), kosilnico (možno * za enega konja), prikolico za . moped ali pony, slamoreznico in ■ ■ manjši kombajn. Jože Turk,
. Ostrog 27, Šentjernej.
PRODAM zastavo 750, letnik 1968,
. dobro ohranjeno in po ugodni ceni. Jože Lajkovič, Vel. Mraševo 42, Podbočje.
126 PZ, oktober 76, prodam. Informacije po telefonu 068-23-282 do 13. ure.
FIAT 750, letnik 1970, neregistriran, prodam. Ogled vsako dopoldne. Srečko Tomec, Pod Trško goro 93 (Crtalič), Novo mesto.
PRODAM ZASTAVO 750, registrirana do julija 1977. Jože Šulc, Prečna 22, Novo mesto.
PRODAM PRINCA 1000, letnik 1971, registriran do junija, ka-ramboliran. Prodaja možna po delih. Telefon 21-681. Naslov v upravi lista (1037/77).
L
BREŽICE: 1. in 2. 4. ameriški barvni film Srečna lady. 3. in 4. 4.
ameriški barvni film Štirje mušketir-]i. 5. in 6. 4. angleški barvni film ''id in kompanija.
KRŠKO: 2. in 3. 4. francoski film Velika avantura. 6. 4. italijanski film Upomi profesor.
NOVO MESTO - KINO KRKA: Od 1. do 4. 4. ameriški barvni film Iz boeinga 747. Od 5. do 7. 4. ameriški barvni film Šola življenja.
TREBNJE: 2. in 3. 4. ameriški barvni zabavni film Zakaj te je mož pustil?
ČRNOMELJ: 3. 4. ameriški barvni film Ne v zmajevem gnezdu. 5.4. ameriški barvni film To enkrat ni dovolj. 7. 4. ameriški barvni film Če teksas ekspres.
SEVNICA: 2. in 3. 4. italijanski film Pazi da ne bo kaj narobe. 6. 4. angleški film Demoni.
PRODAM FICKA, letnik 1970, prevoženih 60.000 km. KZ Krka, Bršlin 18, Novo mesto.
PRODAM HAT 1100, še v voznem stanju, lahko tudi po delih. Janez Hočevar, Dobruška vas 32, Škocjan.
PRODAM registrirano zastavo 750, letnik 1968. Telefon 23-490 popoldne.
PRODAM traktor Porsche 16 s koso in hidravliko. Matajšič, Artiče pri Brežicah.
PRODAM RENAULT 8, po zelo ugodni ceni. Gorenc, V Brezov log 45, Novo mesto.
UGODNO PRODAM AMI 8, letnik 1970. Informacije po telefonu 21-569.
UGODNO PRODAM avto Austin 1300, letnik 1972. Ogled 2., 3. in
_ 4. aprila od 14. do 18. ure pri Alojzu Gabrijelu, Pod Trško goro 40, Novo mesto.
PRODAM
PRODAM dobro ohranjeno diatonično harmoniko 3-in 4-tonsko, po dogovru. Naslov: Marjan Klemenčič, Radovlja pri Šmaijeti.
PRODAM nov šivalni stroj Bagat. Blatnik, Šentjernej 39.
PRODAM otroški športni voziček in otroško posteljico. Naslov v upravi lista (960/77).
PRODAM televizor Iskra Panorama, letnik 73, in skoraj nov kavč. Cena po dogovoru. Telefon od 6. do 14. ure 22-331, int. 22.
KOSILNICO FIGARO in sadni mlin ugodno prodam. Telefon (068) 81-530.
PRODAM 1700 kosov žive meje. Drago Pokomy, Novo mesto, Drejčetova pot 11.
UGODNO prodam televizor in električni štedilnik, oboje v dobrem stanju. Jovič, Novo mesto, Majde Šilc 12/1.
PRODAM dve kravi s teletom ali po izbiri. Jablan 37, Mirna peč.
PRODAM 20 naseljenih AZ panjev s panjem ali brez. Cena pri ogledu in dogovoru. Jože Mišmaš, Bud-ganja vas 14, Žužemberk.
PRODAM približno 1000 kg suhega sena in njivsko košnjo .za leto 1977. Hrastar, Bršlin 17.
PLETILNI STROJ BROTHER, enoredni, prodam po ugodni ceni. Informacije po telefonu 22-414.
PRODAM semenski krompir igor in prvovrsten jabolčnik. Cena po dogovoru. Zefran, Gotna vas 24.
PRODAM rabljena okna raznih dimenzij in kovinska vrtna vrata. Jakše, Lobetova 17, Žabja vas.
PRODAM električno vodno črpalko Gardena, primemo tudi za pretakanje vina in drugo. Miha Prcskar, 68222 Otočec ob Krki 22.
PRODAM približno 1000 kosov strešne opeke (folc), rabljene 5 let. Grilc, Pot na Polšco 45, Krško.
PRODAM dolge bele otroške obleke za starost J in 8 let. Naslov v upravi lista (998/77).
UGODNO prodam dve postelji, omari s psiho, otroško posteljo, dve nočni omarici, dobro ohranjeno. Ogled vsak dan od 15.30 dalje. Poldka Pavlin, Spod. Rudnik V/4, Ljubljana.
PRODAM 2500 kg oglja. Franc Mrvar, Sp. žabukovje 6, Trebelno.
DIESEL motor Aran, enofazni elektromotor (3 KM, 1440 obratov) ter mlatilnico z enojnim čiščenjem, vse v dobrem stanju, ugodno prodam. Naslov v upravi lista (1008/77).
PRODAM globok otroški voziček. Gabrijela Darovec, Šukljetova 16, Novo mesto, telefon 22-860.
PO UGODNI ceni prodam štiridelno omaro, kavč in dva fotelja. Naslov v upravi lista (1025/77).
PRODAM grablje za BCS. Alojz Pucelj, Dobruška vas 15, Škocjan.
PRODAM rabljeno spalnico po ugodni ceni. Ogled vsak dan dopoldne pri Anici Hodnik, Ragov-ska 7, Novo mesto.
PRODAM nov pralni stroj Zoppas z garancijo. Naslov v upravi lista (1016/77).
POCENI PRODAM rabljeno
• ostrešje, cementno opeko in vrata ter okna. Dular, Smihelska 7, Novo mesto, telefon 21-288.
UGODNO PRODAM rabljen kombinirani štedilnik Gorenje (2 plin 2 elektrika) in stereo kasetofon za avto znamke Integrated Circuit. Naslov v upravi lista.
PRODAM mlin za koruzo na kamen (36 col) in elektromotor 10 KM. Vprašati pri Nikoli Krulič, Krška vas 6 7.
PRODAM punte, globok otroški voziček in električni štedilnik. Popovič, Volčičeva 14, Novo mesto.
PRODAM ovco in jagenjčka. Bra-čika, Gotna vas 40, Novo mesto.
PRODAM kobilo, staro 6 let, z žrebetom, starim 3 tedne in 22 col. komat. Martin Saje, Dol. Kamenje 4, Novo mesto.
PRODAM NOV stroj za izdelavo različnih betonskih kvadrov. Najcenejši 7.000 din, zmogljivost 150 kom. na uro, mešalnik za prisilno mešanje na vzmetne lopate. Poceni obnavljam tudi vse vrste rabljenih strojev. Pavel Porenta, Breg ob Savi 53, Kranj 64000.
PRODAM črno-bel televizor. Gregorčič Stanka, Družinska vas 12, Šmarješke Toplice.
KUPIM
KUPIM AMI 8 od 1972 dalje. Naslov v upravi lista (991/77).
KUPIM kosilnico BČS- ali tej podobno. Cenjene ponudbe z navedbo cene pošljite na naslov: Cveto Golc, Višelnica 15, Zgornje Gorje pri Bledu.
KJERKOLI KUPIM starinsko intar-zirano skrinjo, komodo-pre-dalnik, stole, mizo, fotelje, kanape in drugo, tudi po kosih - v naj slabšem stanju. Kupim tudi uro, svečnika, ogledalo, oljnato sliko. Pišite: Sever, Koroška 4, 64248 Lesce.
PRODAM v bližini Metlike in Kolpe parcelo (dovoljena gradnja). Poleg asfalt, elektrika, vodovod in kanalizacija. Ponudbe pod „LEPI KRAJ".
UGODNO prodam 20 arov vinograda, primeren za vikend, v okolici Goleka. Cerovšek, Strmo rebro, Krško.
PRODAM stavbno parcelo v Prečni. Jože Kozina, Zalog 7, Novo mesto.
PRODAM vinograd (800 hvati) v Brezovici pri Suhorju, ugodno za
;radnjo. Voda in elektrika poleg. Vprašajte
068-77-227 Bogdanovič.
na
telefon
PRODAM 15 arov vinograda v bližini Starega grada. Dostop možen z vsemi vozili. Naslov v upravi Usta (1030/77).
PRODAM vikend z vinogradom v Gor. Kamenju. Dostop z vsakim vozilom, cena po dogovru. Ciril Kukman, Gor. Kamenje 6, Novo mesto.
RAZNO
NAŠLA SEM poročni prstan. Dobite ga pri Darinki Šerugi v Zdravstvenem domu Novo mesto.
V NAJEM oddam skladiščne prostore v velikosti približno 150 m2 (suho in v zaprtih prostorih). Naslov v upravi lista (986/77).
POROČNI PRSTANI! Poročni prstan, ki vam ga bo izdelal zlatar v Gosposki 5 v Ljubljani, bo trajen spomin na sklenitev vaše zakonske zveze! - Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta!
JOŽE in MARIJA HOČEVAR iz Bodganje vasi, Žužemberk, razglašava vse, kar sva govorila o Štefki Kresalj iz Grmade pri Trebnjem, za neresnično.
ANTON OSOLNIK, Muhaber 12, prepovedujem odlaganje kakršnihkoli odpadkov in delanje škode v mojem gozdu na Muha-beru. To je zadnji opomin. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
OPOZARJAM tov. TINCO RAZPOTNIK, stanujočo pri tov. Francu Povhetu, Mikote 4, Raka, naj preneha z ogovarjanjem in s pošiljanjem žaljive pošte ter paketa z nesramno vsebino, sicer jo bom sodno preganjala. Pepca Gričar, Mikote 7, Raka.
JOŽA ŠPRINGER, Dol. Straža 93, prepovedujem pašo kokoši po moji njivi (Podvrte). Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala.
PROSIM, da prenehajo vse govorice in obrekovanja v Šentrupertu in okolici glede tega, da je A. H. kriva, ker se nočem poročiti s P. B„ sicer bom vsakogar sodno preganjala. Nevenka Žlebnik, Ljubljana.
VIDA HREN iz Žvirč št. 24 izjavljam, da nisem nikoli širila neresničnih govoric proti Milanu Kontetu iz Žvirč št. 33 v zvezi z odvezovanjem živine. Vse, ki bodo še naprej širili zgoraj omenjene govorice, pa bom sodno preganjala.
H
FSfjV'J;-
Dobra in skrbna starša JOŽE IN MARIJA PRIJATELJ iz Željn 43 pri Kočevju slavita 4. aprila 40-letnico skupnega življenja. Ob — jubileju jima čestitajo in kličejo še na mnoga zdrava leta vseh devet otrok z družinami.
DRUŽINI GLIHA iz Lašč pri Dvoru iskrene čestitke. Očetu in materi za obletnico poroke, sinu Rudiju in Majdi za 3. obletnico poroke ter rojstni dan, posebno pa Marjetki za 2. rojstni dan. Oče in mati iz Jame, brat Line z družino iz Nemčije ter Kumeljevi in Mirti-čevi.
DRAGI JOŽICI MORAVEC iz Birčne vasi za 19. pomlad vse najboljše, mnogo sreče in zdravja želijo mama, ata, sestri Zvonka in Sonja ter brat Vilko.
DANES, 31. marca 1977, praznuje svoj rojstni dan dragi MARJAN GORŠE iz Ribnice, ki služi vojaški rok v Leskovcu. ŽeEmo mu vse najboljše ter da bi se čil in zdrav vrnil domov. Mama, ata, sestra Mija in mož Tone, Aljaž pa mu pošilja koš poljubčkov.
&
wsam
Ob boleči izgubi dragega moža, brata in strica
LOJZETA KADIVNIKA
iz Gabmika pri Škocjanu
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem. Iskrena hvala tudi sodelavcem IMV Novo mesto in delavcem Industrije obutve za podarjene vence in cvetje. Še posebej se zahvaljujemo župniku za opravljeni poslovilni obred.
Žalujoči: žena Martina, oče, mati, bratje, sestre ter drugo sorodstvo
V SPOMIN
4. aprila 1977 bo minilo žalostno leto dni, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče, brat in stari oče
ANDREJ JAKŠA
iz Pribišja 1, Semič
Še vedno ne moremo verjeti, da te ni več med nami. Vsem, ki obiskujete njegov tihi in prerani grob, mu prižigate svečke in prinašate cvetje, hvala. Hvala tudi vsem, ki se ga še vedno spominjate.
Žalujoči: žena Rozalija, otroci, bratje in sestri
ZAHVALA
Ob nenadni, nenadomestljivi izgubi najinega najdražjega sina
DRAGA
MIRTIČA
iz Sel pri Straži
se zahvaljujeva vaščanom, ki so mu ob nesreči pomagali. Hvala podjetju IMV in sodelavcem, Krajevni skupnosti Straža, godbi, pevcem, govornikoma in župniku ter vsem, ki so ga obiskali in mu prinesli cvetje.
Žalostna mama Minka in oče Karel.
ZA HVA LA
Po dolgotrajni in težki bolezni nas je v 83. letu starosti zapustil dragi mož, oce, brat, ded in praded
NIKOLAJ
ČRNIČ
iz Boginje vasi 4 v BeB krajin*
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki so nas tolažili in nam izrekli sožalje. Hvala za poslovilne oesede in vence sovaščanom, ZB Podzemelj, Društvu upokojen« Gradac, SVP Novo mesto, nadzomištvu proge Črnomelj in Novo mesto. Posebno zahvalo smo dolžni župniku za opravljen obred. Še enkrat hvala vsem, ki so ga spremili do njegovega S°' njega doma.
Žalujoči: žena, hčerke in sinovi z družinami, sestra in drugo sorodstvo.
Z A H V A LA
Ob boleči izgubi moža, očeta in starega očeta
SLAVKA GRAHKA
i
iz Metlike
se zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremili na zadnji poti, mu li cvetje in sočustvovali z nami. Posebna zahvala *0VS I?^,»vu Črnomelj, borcem Belokranjskega odreda, ZZB Metlika, upokojencev Metlika, Zvezi rezervnih oficirjev Metlika, g0 koma za poslovilne besede in godbi iz Metlike. Posebno se z«1 ljujemo sosedom za nesebično pomoč v težkih trenutkih.
Žalujoči: žena Zofka, hčerka Sonja z družino, Slavko in Branko z družinama, brat in sestre z druži® ter drugo sorodstvo
Metlika, Črnomelj, Otavec, Rodine, Ljubljana, Radovlji^
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, očeta, in starega očeta
TONETA MAVRETIČA
iz Boklraža št. 16
se iskreho zahvaljujemo zdravniškemu osebju Zdravstvene^ doma v Metliki, dr. Mlačku, dr. Bienenfeldu, dr. Matkovič , ^ Kramariču, predstojniku kirurškega oddelka b°*n*c® ^ akuin mestu dr. Moreli, dr. Goraniču, dr. Janžekoviču, dr._Bo.snja*^ strežnemu osebju bolnice, vsem, ki ste pomagali lajšat o ^a, našemu dragemu očetu. Zahvaljujemo se organizatoijem P vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom, Pr^bora Nemaničevim in Rusovim, predstavnikom občinskega o „ Zveze združenj borcev NOV, občinski skupščini Metlika, 'jj. ski zadrugi in postaji LM v Metliki, borčevski organizaciji' skim društvom v krajevnih skupnostih Radoviča, jn vas-Boldraž, godbi na pihala iz Meltike. Hvala zastavono govornikom, direktorju KZoing. Gačniku, preds. obč. od ■	^
NOV tov. Kepicu tov. Slancu, zastopniku GD. Hvala zaJj [j in številne vence,hvala vsem, ki ste našega očeta Toneta sP°5-t|Cu. ljubili ter ga v tako lepem številu spremili k zadnjemu poci ^ •
Žalujoči: žena Marija, hčerka Jožica z družino in s*” Tone, Jože in Ivan z družinami ter drugo sorodstv
Boldraž, Ljubljana, Črnuče, ZDA
DOLENJSKI UST
IZDAJA: Časopisno založniško podjetje DOLENJSKI mesto - USTANOVITELJ LISTA: občinske konference njca, Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto,
Sevnica in Trebnje.	.	.	pred'
IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanj sednik: Slavko Lubšina.	ure“”
UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni in °^®0,jrlika)i^,ia nik), Ivan Zoran (namestnik glavnega in odgovornega urfj Marif ^ Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), M'u* oblik®' Janez Pezelj, Jože Primc, Jožica Teppey in Alfred Železni*; jjjiK valeč Priloge Peter Simič. Ekonomska propaganda: Janko Klinc
nc	.tnan*1.
IZHAJA vsak čcUtek - Posamezna številka 5 din -}-e vnaprej' nina 169 dinarjev, polletna naročnina 84,50 din, pla^lj1^* (o*1 Za inozemstvo 340 din ali 20 ameriških dolariev oz.	račufl’
' ' tej vrednosti) - DeVlZlU
usUezna druga ' valuta v
52100-620- 107-32000-009-Š-9. OGLASI:
strani 119 din, 1 ....  r..
Vsak mali oglas do 10 besed
cm višine v enem stolpcu 89 din, 1	178 ^
1 cm na prvi, srednji ali zadnji strani Iisw ^ i vsaK man oglas do 10 besed 39 din, vsaka nadaljnja bes«®* g odi, vse druge oglase in oglase v barvi velja do preklica ccniK s (s • 10. 1976. Po mnenju sekretariata za informaciji: la tcInelJ 421-1/72 od 28. 3. 1974) sc za Dolenjski list nc plafiuJc davek od prometa proizvodov.	^	mcS: »
TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem ,mc» 52100-601-10558 - Naslov uredništva: 68001 Novo mes 6g00i talcev 2, p.p. 33, telefon: (068) 23-606 - Naslov u^j Sen»^
,«en*
I prometa proizvodov.
>ČI RACU 501-10558
muccv p.p. 33, teieion: tuoo; zj-ouo - rsasiu« -n-;. Nei‘“;i(| Novo mesto, Glavni trg 3, p.p. 33, telefon (068) 23—o* ' fjrn' “ čenili rokopisov in fotografij ne vračamo - Časopisni staV,is’k: l)°
r\~l I	\l_____________*•*■	 -•	r.lrtll	lil
prelom: ČZP Dolenjski list, Novo mesto ska pravica, Ljubljana.
Barvni filmi in
20
DOLENJSKI LIST
St. 13 (1444) - 3L
Z A H VA LA
Ob boleči izgubi drage žene, mame, stare mame, sestre in tete
MARIJE HOMAN
iz Šmalčje vasi 2
I® iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom sphn^11? va^čanom za izraze sožalja ter podarjene vence. Po-^ a hvala nevrološkemu oddelku bolnišnice Novo mesto za skrb Unn^0' *s*creno s.e zahvaljujemo tudi članom kolektivov Iskra-neislf m osnov™ 5°lj Šentjernej. Posebna zahvala Sentjer-JSKemu oktetu in godbi ter duhovniku za opravljeni obred.
Franc, hčerke Minka, Fanika, Pepika z družinami, sinova Slavko in Tone z družinama ter sin Jože
ZA HVALA
Ob nenadomestljivi izgubi dragega moža, atija, sina in brata
MIHE
POVŠETA
iz Žabj
je vasi
Hajtežitfi . zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami, nam v Ojnika i nutkih pomagali, darovali cvetje in pospremili po-Pomoč Poslednjega doma. Zahvaljujemo se IMV za izkazano Mateju-’ 8°VOrnikoma za poslovilne besede, pevcem in kaplanu KošalcnČ? °Pravljeni obred. Najiskrenejša hvala sosedom, posebno ovim za nesebično pomoč in tolažbo.
ena Olga, sin Milan, mama, oče in sorodstvo Žabja vas, 24. marca 1977
ZAHVA LA
Ob težki izgubi dragega moža, očeta in brata
STANETA MURNA
iz Novega mesta
• Ceni!*kfs? ^hvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znan-'n *etie t8* posPremjli 113 njegovi zadnji poti in darovali vence soiaije j ,. vsem> ki stc sočustvovali »z nami in nam izrazili skemu' ^eno se zahvaljujemo tudi zdravnikom in medicin-tnidJ0..splošne bolnice Novo mesto za požrtvovalnost in Posloviinv,nju' Posebna zahvala godbi, pevcem, govorniku za e besede ter Zvezi borcev Novo mesto.
Žalujoči: žena, hčerke in sin z družino ter drugo sorodstvo
ZA HVA LA
Ob nepričakovani smrti žene in mame
Darije jurejevčič
sg	Podgorska	4, Kočevje
Jam p0JUje!?° VSern sorodnikom, sosedom in prijateljem, la so °Pke, na'* V najtežjih trenutkih, vsem, ki so darovali vence in am izrazili sožalje in pospremili pokojno na zadnji poti.
Žalujoči: mož Tone, hči Majda, sin Roman in drugo sorodstvo.
med
dvema
stoloma
ZAHVALA
Po dolgi in težki bolezni nas je v 76. letu starosti za vedno zapustil naš dragi oče, stari oče, brat in stric
ALOJZ KUŽNIK
iz Rumanje vasi pri Straži
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom in prijateljem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam pomagali ter z nami sočustvovali. Posebno zahvalo smo dolžni zdravstvenemu in strežnemu osebju Splošne bolnice Novo mesto, govornikoma za poslovilne besede, pevcem in godbenikom ter župniku za opravljeni obred. Hvala ZB Straža, delovni organizaciji Novoles -TOZD TES, sodelavcem TOZD TTiS in ŽAGE, vsem darovalcem vencev in cvetja, kakor tudi vsem, ki ste ga spremili na njegovi
■	zadnji poti.>
Žalujoči: sin Lojze z družino ter drugo sorodstvo.
Rumanja vas, Dobindol, Zagreb, Springfield, Beograd, Novo mesto, Hruševec.
ZAHVALA
O b k rutem posegu usode v našo srečo ob prerani smrti ljubega moža, očeta, starega očeta, brata, svaka in strica
JOŽETA ŠERCLJA
iz Meniške vasi 29
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem za obiske in bodrilne besede med njegovo težko boleznijo, za številne vence in cvetje in za tako številno spremstvo do preranega groba. Hvala za vsa ustmena in pismena sožalja ter za podarjene vence OOS Novolesa^ TOZD gozdarstvo Črmošnjice in organizaciji ZB Dol. Toplice. Župniku m kaplanu ter pevskemu zboru najlepša hvala za spiemstvo in pogrebni obred. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste nam na kakršenkoli način pomagali in sočustvovali z nami.
Žalujoči: žena Milka, sin Ivan, hčerka Anica in Fanika z družino in drugo sorodstvo.
ZA HVA LA
Po težki bolezni nas je 24. marca 1977 v 69. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče in stari oče
IVAN LEKŠIČ
iz Semiča 88 (Stara gora)
Iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje ter nam izrekli sožalje. Posebna hvala sosedom in dežurnim zdravnikom zdravstvenega doma v Črnomlju, ki so ga obiskovali na domu in mu lajšali bolečine v najtežjih urah življenja.
Žalujoči: žena Katarina, sin Jože z družino in drugo sorodstvo.
ZA HVA LA
V 74. letu starosti nas je nenadoma zapustila naša dobra teta in sestrična
MARIJA PLUT
rojena KOČEVAR iz Črešnjevca 14 pri Semiču
Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom in vaščanom za pomoč in darovane vence, župniku za opravljeni obred ter vsem ostalim, ki sojo pospremili k zadnjemu počitku.
Žalujoči: nečakinja Marija z družino in drugo sorodstvo
V SPOMIN
31. marca mineva žalostno leto dni, odkar nas je mnogo prezgodaj za vedno zapustila naša nadvse draga hčerka, žena in mamica
HELENA SOKOL
roj. LINDIČ predm. učiteljica v Šentrupertu
Še vedno mislimo, da si med nami mlada in vesela. Kako kruta je resnica, da je ostal samo še spomin in prerani grob, v katerem trohni tvoje ljubeče srce. Misel nate nam bo ostala večna. Hvala vsem, ki je niste pozabili in še vedno prinašate cvetje in prižigate sveče na njenem prezgodnjem grobu.
Neutolažljivi: sinko Boris, mož Lojze, ati, mami, stara mama in drugo sorodstvo
V času od 19. do 26. marca so v brežiški porodnišnici rodile: Mira Frkanec iz Bjele Gorice - deklico, Jožica Amersek iz Stojanskega vrha
- dečka, Vikica Vurič iz Tomaševca
- deklico, Marija Grdovič iz Javore-ka - dečka, Tončka Novak iz Mosteca - Alana, Branka Lukačič iz Laduča - Tatjano, Nada Siranovič iz Samobora - Tomislava, Ana Krajcar iz Kladnika - deklico, Mirjana Brečko iz Dečnih sel - Sandro, Marija Trbovc iz Otovnika - Roberta, Vesna Knežič iz Kraja Gornjega
- deklico, Nada Barbarič iz Kere-stinca - Nedeljka, Marica Horvat iz Gradne - Gorana, Marija Klokočar iz Polja - deklico, Jožefa Rep iz Krškega - Tanjo, Višnja Gorupec iz Pušče - Vladimirja, Veronika Smu-kovič iz Brežic - Gorana, Tatjana Curhalek iz Mosteca - deklico, Anica Štengl iz Rud - dečka, Terezija Mešiček z Žigarskega vrha -Marto, Eva Dumič iz Samobora -dečka, Terezija Černelič iz Kozjega
- Tomaža, Olga Tudjman iz Jesenic na Dol. - Damirja, Ana Novak iz Studenca - dečka, Pavla Andolšek iz Lončarjevega dola — deklico, Irena Skrivalnik iz Pišec - Dejana, Dragica Vranaričič iz Pologov - Mladena, Darinka Matas iz Drenja - Kri-stiana, Dragica Novoselič iz M. Jazbine - Marijo. - Čestitamo!
r-------------------------------
OPRAVIČILO
Zaradi obilice nujnih, plačanih objav, jc moral tokrat izjemoma izpasti televizijski spored. Bralcem se za ta neljub ukrep opravičujemo.
UREDNIŠTVO DL
«K
wet
emona
ljubljana
vaše zaupanje naše zadovoljstvo
i: PROSTI DELOVNI MESTI
INSTALACIJSKO PODJETJE NOVOMONTA2A Novo mesto, Adamičeva 2
razpisuje naslednji prosti delovni mesti:
1. FINANČNEGA KNJIGOVODJA
2. OBRAČUNSKEGA REFERENTA
Pogoj za zasedbo delovnega mesta je končana ESŠ z najmanj štiriletno prakso.
Prijave z dokazili pošljite na gornji naslov v roku 15 dni. Nastop službe možen takoj, OD po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov, stanovanj ni na razpolago.
mi mini m   m   i ...................................................................
J siltia »le' kakor da bi čisto nič nc bilo. e* kaj i. °‘ajeva vprašanja odgovori hladno: "'si hotj' moJ’ vse8a tega ja/, ne vem; ker
S
Jtjj l1'! m°jega modrega sveta poslušati, in m ,Zevskega sveta, da ostani doma in V ? men° ni's*' 0 tem druge n, no, dhkle 0at' Tu^’-jaz te sPre,n‘m- To se ve, samo ^ k L* ^C' odpotovala ni, /a to sem kor sem živ in zdrav, hvala bogu.“
ldeta do Kraljevega stanovanja, Nikolaj z bijočim srcem vstopi.
„Vi iščete Luize? “ reče pristav, ki ga sprejme v prvi sobi. „Ali žal mi je, da vam moram povedati, da je nas zapustila; rekla mi jc, da odpotuje. Kam, tega ne vem, tudi nisem vprašal. Moja žena pa je zopet bolna. Križ s temi ženskami - vsak dan imajo drugo bolezen."
„Gospod Kralj, vi vendar veste, v kaki razmeri sem jaz z gospodično . ..“
, Vem, vem. Ali tudi vi veste, da jaz nisem nikdar poželenja imel, za vrednega spoznan biti, da bi mi ženske svoje muhe in skrivnosti zaupale. Res vam_ nc morem postreči... Kaj pa pri vas novega? A propos, je li vam vse zgorelo do tal?
Nikolaju je bilo v tem hipu, ko ga jc tako malost vpraševal z najbolj vsakdanjim glasom, kakor da bi ga bil s pestjo v prsi butnil. Naglo vzame klobuk in se poslovi.
Doli spodaj ga je čakal zvesti spremljevalec, kateri je bil medtem najel že prevoščka. Sede k . |or. «v n- h j»n i voz, ki glasno oddrdra po mestnem tlaku.
„Kam sedaj? “ vpraša doktor.
„Kamor ti drago,“ odgovori Nikolaj pobit.
„Si li zvedel? In kaj so ti rekli? “
Zvedel. Odpotovala je. Ti nisi resnice vedel, ko si mi rekel, da jc gotovo še tu.“
„Resnico vedel, brate, in jo še zdaj vem; samo da zdaj vem še nekaj več, namreč, da sojo
tebi pritajili, in to mi vse razjasnjuje. Jaz ti še enkrat rečem: ona je tukaj, v mestu!"
Nikolaj ga pogleda srpo.
„Ali hočeš k njej iti? Ne, stoj! Kaj pa, ko bi se tako naredilo, da jo bodeš videl iz oči v oči, da pa ne bode trebalo k njej iti? Znaš, ona stanuje zdaj pri ljudeh, katerim bi se moral sto-prav predstaviti, če greš k njej. Za take ceremonije pa danes nisi, preveč si že slišal. .. Stoj no, kako bi se drugače dalo? ... Že imam! Preden bode pol ure, bodeš jo videl, če je le doma in če me moj račun na žensko samoljubje in radovednost ne vara.“
Rekši, se skloni proti kočijažu in mu naroči ulico, kamor naj vozi.
Ničesar nista govorila med to vožnjo.
Pred majhno hišo z velikim vrtom ukaže doktor vozniku obstati.
„Tu? “ vpraša Nikolaj.
„Še ne, počakaj na vozu.“ S tem odide in pride s srednje lepim bukejem v roki nazaj in v vož stopaje vozniku ukaže v drugo ulico voziti ter pred imenovano številko na nasprotni strani postati Po kratki vožnji so bili na mestu.
,Tam reče doktor najetemu vozniku: „Dajte sem, jaz podržim konja, vi pa nesite tale šop cvetja gor v prvo nadstropje, pri prvih vratih potrkajte, dajte gospodični ta šop, pa samo gospodični v roke. In ko vas bode vprašala, recite tako bolj pomežikavo, natihoma, da tisti
gospod, ki vas je poslal, tu doli v vozu sedi. Le brž!“
Voznik steče v hišo, doktor pa Nikolaju reče:
,.Ta pa obrni vid svojih oči na prva tri okna tu gori, na vsa tri okna.“
In glej! Na oknu se prikaže ženski obraz, pogleda na ulico, zardi in se brzo odmakne. To je bil - njen obraz!
„Videl? “ vpraša doktor tovariša, ki je bil prebledel in naslonil se v vozu nazaj. Na ukaz voznik obrne in odpeljeta se naglo.
XXVI
Nikolaj bi se bil dal od doktorja voditi, kamor bi bil hotel le-ta. Bil je kakor brez volje.' V preprosto samčevsko stanovanje doktorjevo prišedši, zgrudil se je na stol in, z obema rokama glavo prijemši, naslonil se na pisalno mizo.
Dr. Lok je po sobi hodil gor in dol, a molčal. Znal jc, da v takih trenutkih tolažbe ni med možmi, da je treba le časa in počakanja. Dobršno dolgo je bilo med njima to zamolklo molčanje.
„Torej nalagala se mi je, da bi ji ne pisal več!“ vzdihne sam zase Nikolaj, solze se mu udero in glasno, da zabobni, pade mu glava na mizo, izpod lica priteko solze.
lovski, Strajni sti. Zadnjo so® čebelic, tabori Jovem mestu,
0 VELIKEM,SPOŠTOVANEM REPIČANU
Tone Zračnik je bil velik človek, za glavo višji od drugih, od bolj pritlikavih pa celo za dva, tri glave. Postava njegova je vzbujala spoštovanje, a tudi zavist vseh tistih, ki so mu segali le malce čez popek. Zaradi njegove velikosti ga ni bilo moči spregledati, tako da so ga vsi videli na proslavi ob občinskem prazniku. Stal je ob županu, ko je le-ta s škarjami prerezal trobojnico in tako prepustil v uporabo dva kilometra asfalta krajanom, ki so zdrveli s svojimi fički preizkušat povojno pridobitev.
Prav tako so Toneta Zračnika vsi zapazili na slavnostnem kosilu ob sprejemu delegacije pobratenega francoskega mesta; segali so mu v roKo, ko so gasilci Repičevc drage otvorili
črpalko in razvili prapor, ter zevali vanj, ko je stal na tribuni in je tovariš sekretar govoril zbranemu ljudstvu. Vsem se je zdel pomemben in prostovoljna društva so podeljevala Tonetu Zračniku častne naslove, mu pripenjala na prsi odlikovanja in ga vabila, da je govoril ob različnih slovesnostih, kajti imel je zvonek glas in prepričljive besede.
Marsikatera Repičanka se je do ušes zaljubila vanj in vsi moški v mestu so nenadoma postali ničvredni ob pojavi Toneta Zračnika, ki je plapolal od sreče, priznanj in uspeha.
In Mara Repiška je nekoč v trenutku zanosa in ženske zatrapanosti neobvladano vzkliknila: ,,Kot zastava je ta naš Tone Zračnik!" S tem
se je seveda dosmrtno zamerila repiškim babnicam, ki so jo ljubosumno prebadale z očmi, možakaiji so sprejeli njen izliv z otopelostjo, se je pa v možgane poleg stoječega Repiča Marin stavek vrezal kot nož v mlado teletino, da še ponoči ni mogel spati, ampak se je premetaval po postelji kot riba na suhem, dokler ni v megleno misel posijal sončni žarek spoznanja.
„Prav je imela Mara Repiška,“ je razlagal do-oldne v gostilni Pri dveh egljih,“ prav je imela. Je pa dedec naš Tone Zračnik! Kot zastava je, da, kot zastava. Poglejte: delati ga še nisem videl in vi tudi ne, se pa kot zastava pojavi na vsaki slovesnosti."
TONI GAŠPERiČ
Pri ustih se vse začne
Marsikateri kmet se otepa družbenih dolžnosti, češ da ph bodo že drugi opravljali, potem pa zabavlja čez vse. Tudi Lojze Tomažin, kmet iz Dolnjih Orel v sevniški občini, z marsičem v kmetijstvu ni zadovoljen. Ob zadnji razpravi o gradivu republiške konference SZDL o razvoju kmetijstva pa je kljub temu na seji predsedstva občinske konference SZDL v Sevnici edini od devetih prisotnih kmetov povzel besedo in začel z izrazi zadovoljstva, da se za vprašanja kmetijstva zanima tako visok forum.
Kmet Tomažin je tudi sicer znan po marsikateri preudarni besedi. Predvsem zato si je nabral vrs to odgovornih dolžnosti. Še pred nedavnim je bil predsednik zdravstvene skupnosti kmetov v Celju in kljub temu, da je že večkrat rekel, da bo treba izpreči, zakaj na kmetiji ni tako kot v tovarni, kjer je delo opravljeno - tudi če kdo manjka. Zemlja pa m vajana čakati gospodarja. Lani je vseeno postal še predsednik zbora kooperantov pri sevniškem kmetijskem kombinatu, je delegat v zboru združenega dela občinske skupščine in v republiški skupnosti pokojninskega zavarovanja kmetov.
Kadar govorimo o hrani, zadnje čase govorimo o tem že kot strateškem vprašanju, kmet Tomažin razume to tako, da bi morali o kmetijstvu spregovoriti vsi, ne le kmetje. Zaradi tega udeležbe 700 občanov na 20 razpra-
vah o kmetijstvu v sevniški občini ne ceni kot poseben uspeh, čeprav se malokatera razprava lahko kiti s tolikšno udeležbo. Lojze dosti razmišlja o izenačevanju delavcev in kmetov. Glede tega ne kaže s prstom na družbo, kot to radi delamo, ampak tudi na iskanje rezerv v kmetijstvu. Za primer, da se da povečati tržno proizvodnjo, navaja primer odkupa mleka v sevniški občini, kjer so še pred leti začeli s pobiranjem nekaj tisoč litrov, lani pa so kmetje dobili za mleko nad 10 milijonov dinarjev. „Ob razpravah o združevanju dela, zemlje in sredstev je dosti bojazni, da bo kmet spet tisti, ki bo opeharjen. Na vseh, ki bodo soodločali je, da bodo pozorni pri delitvi slehernega dinarja. Če bo vse pošteno, ne bo osnov za nezaupanje," meni o tem pomembnem vprašanju, ki ga poudarja tudi gradivo republiške konference SZDL.
Lojzetova domačija je v precej odročnem kraju. V vas pelje pot po strmini, ki je podobna planinski strehi. Zdravje v družini ni najbolj doma. Marsikatere zamisli o bolj usmerjeni proizvodnji se teže loteva, ker je kmetija majhna. Vseeno je v Dolnjih Orlah edini, ki se je lotil gojenja ribeza. Pomladni čas je v tamkajšnjih hribih posebno lep, a žal tudi zahteven. Lani je zmrzal uničevala tudi po njegovem polju. Tako je pač: kmetova delavnica nima strehe.
alfred Železnik
terih cenitvah se ob običajnih letih v	Lov je prepovedan, tega pa	žal neka-
Mirni zdrsti okrog 20 tem podusti.	teri nočejo razumeti.
Semič 77 v sliki
Mit;/*9
j
SORTNA e>£lk
t}...... />/<>
diidmJiiM Ro|ča;,
60/? TU A RDEČA
Mirna: kako ukrotiti krivolovce?
• — .....
Drstišče podusti v Mirni pri Boštanju je spet „na udaru" krivolovcev
Ljubezenski ples podusti, ki si iščejo za naraščaj prodnate plitvine ob izlivu Mime v Savo, tudi letos ne poteka brez nestrpnosti. Sevniški miličniki so do nedelje zalotili že peterico predrznih krivolovcev.
Sevniška ribiška družina se je letos dogovorila za skupno čuvanje drstišča tudi s pomočjo članov ribiških družin iz Brežic, Brestanice, Radeč in Hrastnika. Poglavje zase so vročekrvni okolišnji fantje, ki iz leta v leto skušajo v Mirni loviti od ljubezenskega plesa omamljene ribe kar z rokami. Ribiči so prosili za pomoč tudi sevniške miličnike, toda le-ti ob drugih obveznostih ne morejo posebej izdvajati moštva za čuvanje drstišča, kar bi bilo seveda daleč najbolj učinkovito. Kljub temu so bili samo od petka do nedeljske noči kar dvakrat uspešni pri preganjanju krivolovcev. V petek med 22. in 23. uro so Francu Metelku in Francu Divjaku iz Ponikev št 24 pri Studencu odvzeli vrečo s 25 ujetimi ribami. Tak ulov lahko s kaznimi velja od 5.000 do 9.000 dinarjev. V nedeljski noči je miličnik v civilu odvzel krivolovski pribor Alojzu in Martinu Kovaču ter - očitno mu žilica ne da miru - istemu Francu Metelku. — Vsi so iz Ponikev. Po neka-
NASTOP V ŠPORTNI DVORANI
V športni dvorani v Novem mestu se nam obeta v sredo, 6. aprila ob 19.30, uspel nastop pevcev zabavne glasbe Joe Maračiča — Makija ter Duška Lokina. Program bo s humorjem popestrila Nela Eržišnik.
ULOV ZASEGU MILIČNIKI petek ponoči sevniški miličniki odvzeli krivolovcema Divjaku.
To je 25 rib, kolikor so lih minuli Metelku in
” " in kradli
Peterica posavskih fantov je v priporu zaradi suma 45 kaznivih dejanj, storjenih v občinah Krško, Brežice, Sevnica in Šmarje pri Jelšah
KNŠ: JUTRI brucovanje
Izvršni odbor K*u,ba.
študentov je na^ ShTaloga*1’ "t razpravljal o klubskih ” pa se pogovoril o bruco ^ 1. aprila na Otočcu.	p
odbora vabijo na tiadi	n>i
reditev vse študente, P®oto^’
mlajše, bruce ldjh bo	0 str
v vrsto „starih bajt	01$
rih študentskih nav:ad zatorji obljubljajo študente in ostale pa CuitK mariborski ansambe "^njs ‘ polja". Pokrovitelj
novomeška občinska skup
šek, vsi iz Gorjan pri Koprivnici ter 21-letni Branko valenčak z Vojsk-
Prod nedavnim so bili novomeškemu okrožnemu javnemu tožilstvu ovadeni 23-letni rudar Ivan Hrovatiček, 30-lctni ključavničar Jože Penič, 29-letni Ivan Kostanj-' "opri Jak
ega in njegov 28-letni brat Peter Valenčak, šofer iz Malega Kamna pri Senovem zaradi suma več vlomov in tatvin.
Dolžijo jih, da so od pomladi 1975 do začetka letošnjega leta zagrešili 45 kaznivih dejanj. V skupinah so vlamljali posebno v osebne avtomobile v občinah Krško, Brežice, Sevnica in Šmarje pri Jelšah, kradli pa so tudi posamično.
Pri vlomih so iz avtov odnašali komplete rezervnih koles, akumulatorje, prevleke, garniture ključev, komplete orodja in tudi druge predmete.
Pri eni izmed posamičnih tatvin sta na primer Ivan Hrovatiček in Peter Valenčak odnesla drenažne plastične cevi s križišča ob cesti v vasi Imenje. Samo s tem sta naredila 7.a 18.450 din škode. Materialna škoda, ki jo je peterica naredila v svojih dveletnih podvigih, ni še dokončno ocenjena, računajo pa, daje gotovo večja kot 110.000 dinarjev.
Vseh pet je trenutno v novomeških zaporih, izsledili pa so jih
delavci postaje milice Krško in UJV Celje.
JE PADEL Z
VLAKA?
18. marca med 22. o1 so na železniSki« skem našli mrtvega Adama Medveda a Pri sebi je imel vozovn^ je do Zagreba. VideBJ * ^
ved po nesreči padel * £
postajama Brestanica
J e
Postaviti dober piramidni, pagodni, lovski, ogenj je ena izmed taborniških spretnosti, je z njo preizkusilo 57 medvedkov in kov iz osnovne šole Katja Rupena v Novem na poldnevni izlet na Triko goro. Na sliki: dve sredi prizadevne vneme na gozdni jasi pod Trško g° Smole, foto krožek 0$ Katja Rupena)
Prebivalci Semiča, ki so prvi v Beli krajini gostili pokuševalce, so se na prireditev dobro pripravili. Nekaj novega se bpdo od njih lahko naučili tudi ..dolenjski cvičkarji". Medtem ko so v Novem mestu poizkušali in nazdravljali z litri, so v Semiču nagrajena vina točili v za to priložnost dekorirane kozarčke (manj kot 0,5 dl), pokuševalec pa je lahko kozarček obdržal za spomin (slika levo zgoraj).
Največja zanimivost za obiskovalce sta bila prav gotovo „Semiška ohcet“ (slika desno spodaj) in razstavni pano s seznamom nagrajencev (desno). Le 26 se jih je lahko pohvalilo, da so med najboljšimi.
Tekst in foto: J. PAVLIN
KOČEVJE:;
DAN LA2NIVCEV
Jutri, 1. aprila, bo ob 1 J; uri v Šeškovem domU, ’vtl0. čevju zanimiva zaba glasbena prireditev nivcev“. Pokrovitelj ve bo Časopisno P°T,0. Pavliha iz Ljubljane. So valo bo 15 lažnivcev tz čevske občine in zna® ^ venski humoristi. ansambel „Prah‘ a *Laj ljane. Vstopnice sO?aP,30 v trafiki pred cerkvijo P
prireditev na Koce . „Ceprav je 1. apni d nivcev, ta napoveu r aprilska šala,“ namie Liti dal organizator Ive S>ta nam zagotovil, da se
poslušalci oziroma D uro in pol dobro zabav
prišteva medvojno i/gubo konj med n;ij-
STOP
BREZ
GOSPODARJA
PREPOVEDAN
jtmrčv*.tfFf iT'^%
Bf 1|§ ^
wm*ž( iM &
n|'
. med najrtBrejse rejco ^rfla^astnem mestu i. Na vratih hleva je z črkami n-	,,Vstop brez gospodar
ovedan", /akaj nevešča roka žival le spi i ■d jasi im i v hlevu so na tabli skrbno izpis »glavitn* podatki iz rodovnika. Iz vsega veji ‘‘"ja in ljubezen do konj. Navsezadnje redi ■>ce žu od letn 1929. Zato je bil zanj še po-
1,0	hud u ,r. ko so mu Nemci in domo-
vi	opcijah Gloriasa, najboljšega.konja iz ao ?Varsl<e grofovske staje. Bil je izvrsten za je-So' ot takega so ga cenili tudi partizani, vendar en('riu 9*1 riaši borci vedno vrnili. Ko so mu ga z odr *eže ,J0 9°š6avah pripeljali nazaj vsega ve,neya' so mu obljubili, da mu konja ne bodo d lernali. Tudi še po vojni si zaradi obnove y, lriačiie dve leti ni mogel omisliti žrebca. Ko skr**1 ^i,C^ svoie9a Mera, da st; še bolj sveti, no Ve,-.'V‘I ri>dosti ob tem svojem vrancu: ,,No: bi si i;;i ' lr,0ael zamisliti pomladi brez vriskanja zrel?
Ha dvor Kr ii 1" -Tvtr* tiirli r\i iira\/ nir npn;iv;irl-
bolj turobne dogodke Majde ima v hlevu je čase so kobile v
40	' torki'
nonašal / 80-odstotno op dvorišče priganjajo kobili lbin 11 : |,i vy • 1' ■ Seni
i	Dobrni
ruk iz Ividie gore pri gnal po dve kobili, km. Nikoli pot ni konec aprila star •	j
ki Zagrebškega veferinatfRega zavoda.
Če kmet Majde ne Tu imel takšnega veselja do konj, bi bil prav goftbvo odnehal, kot so že mnogi drugi. DveinpolIt:tm Nero jo ob nakupu |m:d poldrugim letom veljal 25 tisočakov. Pred vrsto let je dal IV lajdie za enega 8.000 dinarjev. Ker pa se jo pokazal izredno neposlušnega in nevarnega, ga je bit konec koncev prisiljen prodati za . meso. TaJfj kupčija gre že ponavadi v rejčevo jVikodo in Majde je za žrebca iztržil le 2.500 dinarjev. Samo prevoz Nera iz Mozirja v Lužo je
■	veljal 2®00 dinarjev. Majde se je tokrat obrnil ' po pomoč na trebanjske kmetijske pospeševalce; reMžrebca je namreč splošna korist za dvig konj3pje na širokem območju. Vendar se je monflfMajde vrniti domov razočaran; pojasnje-^•loSii je namreč bilo, da regresirajo le plemen-^PTbike in telice. ,,Ali bi v morebitni vojni pri-sedla in samare na bike in krave? " so graja-Sjjfti takšen odnos na republiškem veterinarskem ^zavodu, ko jim je potožil o tej bridki izkušnji.
Ravnanje z živalmi, ko so na vrhuncu strasti, ie izredno nevarno opravilo. V vsej dolgoletni
izkušnji je Majde pred vrsto let dobil le en hujšo brco od neke kobile. Neki njegov znane pa je dobil takšno brco v prsi, da se je mora dolgo zdraviti, in iz nekdaj krepkega možakarj je postal invalid, v prsih se mu namreč nabir voda. Majde doslej ni imel takšne smole. Pozn svojega konja, ravno tako ne sprejema vsakršn kobile, zlasti če niso godne.
V	predvojni Jugoslaviji je bil Majde edini čla odbora Konjerejskega društva Dolenjske v Ljub Ijani. ,,Vsake tri mesece smo imeli seje, kjer smi se dodobra pogovorili," se spominja tistih časo in hkrati dodaja, da je bilo takrat samo n ožjem območju Suhe krajine najmanj 200 ka bil. Vseeno se zadnje čase bolje piše tudi konje reji pri nas. Konje namreč spet cenimo zara potreb splošnega ljudskega odpora. Janez Majdi je najbolj vesel te spremembe. Že lani so konje rejci prignali k Neru 72 kobil. Letos do sredin marca se jih je zvrstilo že 20.
Smisel za konje pri Majdetovih ne bo ostal I pri očetu, navkljub strojem stopi tudi sin rad, konjski hlev.
ALFRED ŽELEZNI
Klanjec, z vinogradi obdan kraj v Hrvaškem Zagorju, je komaj pet kilometrov oddaljen od Bizeljskega. Cesta takoj onstran Sotle strmo zavije v hrib, ob katerega se stiskajo hiše vse do vrha, kjer naselje na položnem svetu svobodneje zadiha. Nad njim gospoduje mogočen frančiškanski samostan.
Na samostanskem vrtu so lani s pomočjo kulturne skupnosti republike Hrvatske zgradili galerijo slavnemu rojaku, akademskemu kiparju Antunu Augustinčiču, umetniku, ki je poklonil svoja dela rodnemu Klanjcu.
Galerijo so odprli 4. maja 1976, na Augustin-čičev 76. rojstni dan. Na slovesnosti so mu izročili diplomo zaslužnega občana kot znak osebnega priznanja občine Klanjec. Pod galerijsko streho in na prostem je razstavljenih 77 eksponatov, od tega nekaj v bronu, nekaj v kamnu, največ pa v mavcu. Ko so razmeščali umetnine, je bil mojster Augustinčič ves čas poleg. Klanjec ima nadvse rad. Tam seje rodil in preživel otroška leta, v tamkajšnji osnovni šoli je drgnil šolske klopi. Zdaj stalno prebiva v Zagrebu, kjer ima svoj kiparski atelje. Od njega se loči samo med boleznijo.
Kadar ni v bolnišnici, se še zdaj vsak dan pripelje v Klanjec. Tam živi njegova nečakinja Katica Milčič, ki ga vedno gostoljubno sprejme. Kipar Augustinčič bi rad še in še ustvarjal.
vendar ga roke zaradi bolezni ne ubogajo več tako kot nekdaj. Kljub temu je vsak dan v ateljeju, kjer nadzoruje pripravo Titovega kipa za Velenje. To je enak kip, kot stoji pred Titovo rojstno hišo v Kumrovcu, le da je velenjski mnogo večji: visok bo nekaj več kot šest metrov.
Augustinčič je študiral na umetniški akademiji v Zagrebu, kjer je bil zadnji dve leti njegov učitelj slavni Meštrovič. Po končani akademiji se je Augustinčič izpopolnjeval v Parizu kot štipendist francoske vlade. Tam je spoznal svojo bodočo ženo, tudi kiparko, Nado Mikacič iz Splita, ki pa ne živi več. Augustinčičeva želja je, da bi po njegovi smrti prenesli obe žari, njegovo in ženino, v Klanjec in ju shranili v podstavek skupinske bronaste skulpture z ranjencem pred Galerijo.
Nadarjeni Augustinčič je že zelo zgodaj doživljal velike uspehe na javnih mednarodnih natečajih. Po dveh pariških letih se je vrnil v Zagreb in tam preživel večino svojega ustvarjalnega življenja. Med prva velika dela štejejo spomenik padlim Šumadincem v Kragujevcu in spomenik Petru Kočiču v Banjaluki (1928 in 1929). Leto dni pozneje je dobil prvo nagrado za spomenik padlim v Nišu in tedaj je prvič upodobil konjenika. Mogočne konjeniške like je delal nato še za most carja Dušana v Skopju.
Na mednarodnem natečaju za spomenik „Šlezijske vstaje" v Katovvicah na Poljskem je dobil prvo nagrado med več kot 70 udeleženci. Spomenik predstavlja maršala Pilsudskega na konju, vzporedne skulpture pa prikazujejo detajle iz vstaje. Ta spomenik je končal tik pred vojno. V Zagrebu so ga odlili v bron, potem pa je prišla vmes vojna in ostal je v Jugoslaviji. Zdaj je razstavljen na dvorišču galerije v Klanjcu. Pa se še za hip pomudimo pri mednarodnih nagradah, med katere sodita četrta nagrada za spomenik argentinskemu republikanskemu vodji Joseju Justu Urquizi in prva nagrada za spomenik albanskemu narodnemu junaku Skenderbegu v Tirani.
Antun Augustinčič je že od vsega začetka sodeloval v narodnoosvobodilnem boju. Na drugem zasedanju AVNOJ v Jajcu so ga izvolili za podpredsednika. 1944. leta je odšel z vojaško misijo preko Visa, Malte, Egipta in Irana v Moskvo, kjer je ostal leto dni. Tudi tam kot umetnik ni miroval: ustvaril je skupinsko skulpturo „Prenašanje ranjenega partizana" in jo poklonil vseslovanskemu komiteju v Moskvi.
Po vrnitvi v osvobojeni Beograd so Augustinčiču zaupali oblikovanje spomenika Rdeči armadi za Batino Skelo na Donavi. To monumentalno delo, vklesano v dalmatinski kamen, je ustvarjal dve leti. Spomenik je visok 35 met-
rov, na vrhu pa stoji osem metrov visoka nasta skulptura zmage.
Augustinčič je po dokončanju te mogoč
umetnine spet ustvarjal v Zagrebu in uP0<^j[ lik maršala Tita za Kumrovec. Tedaj je naj* še skupino figur z ranjencem, katero so pok li predsedniku Titu kot darilo mesta Zagr*®"
Augustinčičev spomenik stoji tudi prtGJv lačo Združenih narodov v New Yorku. Ume ga je ustvarjal v letih od 1952 do 1954. Zen^ postava na konju simbolizira mir na swe®1'^ spomenik je Jugoslavija poklonila Zdruze narodom. Isto figuro imamo upodobljeno naših stodinarskih bankovcih.
Seznam Augustinčičevih del je nesko dolg in obsega še vrsto manjših stvaritev neutrudnega ustvarjalca. Njegov rodni KI* I .
je ponosen nanj, ponosen na Galerijo
ki hranl
uaitsi iju,	.g
umetnin. Njen vodja
toliko dragocenih unicmin. ujcu *—>	^
Milčič ugotavlja, da mnogi žal še ne vedo a. zaklade in da jih Zagrebčani v tur'st'^,nl.me|a potkih zelo malo omenjajo. Kljub temu je' . Galerija lani že deset tisoč obiskovalcev, njimi veliko Slovencev, ki se na poti v KU vec aii Stubico redno ustavljajo v njej.
Minulo nedeljo je mojstra Auj^s ^ obiskal tudi njegov prijatelj in r°i _nofy Broz-Tito.	JOŽlCATEPPc
Matijj ^ni-» w°ie ot i^emu 1° na v< ""tirni!
Matij;
^akSn
l!TU'd
f® živ ^etje avi. o ^ njiv fnašt 'Stelsl Ev, Štej: Matij Sša d0 od
Zni'
klovni
Nne
klnk.
VOJAŠKI KOTIČEK
O PRVIH BOMBNIKIH
Prvo bombardiranje v zgodovini je bilo izvedeno med obleganjem Benetk v vojni 1848—1849. Avstrijski balon, v katerem sta bila dva podoficirja, je veter po naključju zanesel nad prestolnico dožev. Odvrgla sta nekaj bomb, ki pa so naredile več hrupa kot škode.
Potem je bilo 60 let zatišja, dokler ni neki
italijanski poročnik iz enokrilnega letala z roko odvrgel na turško oazo Tagiura štiri dvokilo-gramske bombe. Pisalo se je leto 1911. Takrat so še mislili, da so bombardiranja sposobni samo počasni vodljivi zrakoplovi (zeppelini). Revolucijo v bombardiranju so sprožili letalski konstruktorji Sikorsky, Caproni in drugi, ki so bili prepričani, da je letalo edini stroj, ki lahko precizno odmetava bombe.
Rusi so kaj kmalu izdelali veliko štirimotomo letalo „llija Muromec", ki je bilo v uporabi že leta 1915, medtem ko je italijanski trimotomi „Caproni Ca 3“ prišel v uporabo šele leta 1917. Takrat so imeli podobne bombnike tudi že Angleži in Nemci.
ZDA, Francija in Avstro-Ogrska med I. svetovno vojno niso uspele konstruirati pravih strateških bombnikov, ukvarjale so se predvsem z lovskimi letali. Avstro-Ogrska je vseeno uspešno odgovarjala na napade italijanskih letal. Na Benetke so odvrgli Avstrijci 736 bomb, naTreviso pa 1526, z letali so dosegli celo Milano. Italijani Nemcem in Avstrijcem niso ostali dolžni, odgovorili so s strateškimi napadi na Ljubljano, Pulj, Bolzano, Innsbruck itd. Menda je general Cadoma prepovedal bombardiranje Dunaja, kar je bilo sicer tehnično možno.
Strokovnjaki so danes složni v mnenju, daje bil najboljši in najbolj učinkovit bombnik prve svetovne vojne angleški „Handley page 0/400". To je bil dvokrilec, imel je dva motorja po 360 KM, prazen je tehtal 3856 kg, poln 6350, oborožitev 3—6 mitraljezov, nosil je lahko 907 kilogramov bomb. Akcijski radij tega letala je bil 1000 kilometrov, največja hitrost 157 km/h, posadka je štela štiri do pet ljudi. Posebej se je „0/400“ izkazal med nočnimi bombardiranji nemških podmomiških oporišč, železniških križišč in industrijskega Porurja ter Posarja.
TORPEDO
Torpedo je bil vse do druge svetovne vojne eno najbolj tipičnih mornariških orožij. Ta temeljna oborožitev podmornic in torpednih čolnov se je predvsem izkazala med prvo in drugo svetovno vojno. Nemški podmorniški ,.volčji tropi" so na Atlantiku spravili na dno na sto-tisoče brutoregistrskih ton zavezniškega ladjevja. Danes sicer ne moremo reči, da so torpedom šteti dnevi, velja pa, da so rakete veliko bolj učinkovite. Predvsem zaradi večje hitrosti in lažjega usmerjanja.
Torpedo je v bistvu pod vodo plavajoča bomba. Nekaj sto kilogramov najbolj brizantnega razstreliva potuje proti cilju na pamo-zračni ali električni pogon. Torpedo pa je zaradi majhne hitrosti in zračnih sledov, ki jih pušča na poti (izjema je električni torpedo), orožje, ki ga je dokaj lahko odkriti ali se mu izogniti.
Pri dosedanjem izpopolnjevanju torpeda so si prizadevali, da bi čimbolj povečali njegovo hitrost, izpopolnili naprave za upravljanje ognja, programirali razne odmike in vgradili nekon-taktne vžigalnike - da bi torpedo čim bolj za-
nesljivo zadel cilj. Kljub delnim n^retančnost vseh teh področjih pa so povečali na ^ aj0 torpeda predvsem zato, ker lahko danes	a|j
na torpedo tudi po lansiranju. Z v samovodenjem torpeda je omogočeno, ^jli naknadno popravijo napake, ki bi J1 tovZ« zagrešiti pri ugotavljanju začetnih e yji0srll*r lansiranje. Danes lahko torpedu popra tudi takrat, ko se mu skuša cilj z
manevnranjem izognm.	pod'
Torpedo vodijo s torpednega čolna mornice tako, da pošiljajo ustrezne e ^ tflr ali radijske signale v sprejemne napra ’ve|ja z* pedu se signali okrepijo in postanejo P sreC|stya krmarjenje v razne smeri ali globino. . e|jejo pa so še dokaj pomanjkljiva, torpedo P ustjčn<> samo do položaja, odkoder se' lahko samousmerja na cilj.	^
Nikakor ne velja, da je torpedo v jcor pa moderni vojni ..starinsko" orožje, vs. te kis(? se strokovnjaki bolj navdušujejozara 'ja(k' lažje vodljive, hitrejše in zaradi izbl^e.. u5inlt0' skoraj zagotovo zadene cilj, tudi boj vite.
uuiibnjiiiki Liix
ZAKLADI REVNEGA KLANJCA
OTROŠKE
OCI
VELIKANA
0$% mm
Matija
V.V.
Glad ima sekiro, žago, široke kmečke
dlan; 7 *
voljo do dela in lepe spomine na Jokemu Pri Petinšestdesetih je podoben vi-i° na vse 3 obrabljenemu hrastu. Veje mu visi-ternirnih . ?n'‘ Boji se strel - in viharjev. Boji se Matija n0' *?rez sPanJa in bi rad še dolgo živel, "'kakšnem 'Z ®ania,°ke Pfi Kostelu je zapisan ®°nu. da spU' nezavec*nemu in nerazložljivemu na-■ko Li: ,lzPoveduje v lesu. ..Priteguje me kme-^metje s ?|e' °d, koder izhajam. Vaški kovači, lavi. nSa 753"1!- grabljami, kmetice s škafi na m njive z {' 'n zaPu^oeni kostelski ljudje, ki lnaše7m a grmovie- Umirajoči mlini in ža-y Wlski	c*ev'^*c‘ Kolpi in njenih pritokih,
'ih EVron r°”,niar. ta večni popotnik po vseh sej-^ogatei«; j ^t0> da bi se nekoč vrnil. Da bi bil
Matija ci!X0ie re.vščine-"
^njša Doi Podira drevesa in žaga debla na
,ern dornn60^ *5vot®m s' v svoji delavnici v Šeško-^odar i V čevju/ ^*er Je že dolga leta hišnik, ni v hl’i-VS-e' *Car *e P°trebno, loti dela. Niko-^ovni m[ -1"1, sam° sekira, kladivo in dleto. Na 9ovine jn 'Zl Jn naokrog po prostoru je polno ža-!klobUk *• V kotu vas gleda prebujeni možak ^ jasno00?- P'e^a, kakor da mu ni še popolno-^tavii m P.^^i ta svet, v katerega ga je 'sta tako uatl-a' ‘n 2akaj ravno njega, ki je vsa ta rn,ru Prebival pod napuščem.
Matija Glad pa je vesel. Ze od nekdaj se mu je zdelo, da je z njim nekaj narobe. Že ko se je učil za kovača in pozneje za natakarja v Beogradu, ko je čutil smrt na Rabu in pozneje dolge mesece na zdravljenju na Golniku, je kljuvalo in imelo ga je, da bi prijel za dleto. Toda nikoli ni bilo pravega časa in šele zdaj na stara leta se mu je želja izpolnila.
„Največ zahvale sem dolžan akademskemu kiparju Stanetu Jarmu. Videl je, ko sem delal glavo lutke in me nagovoril, naj izklešem celotno figuro. Tako sem leta 1966 napravil ,,Kovača pri delu"." Od takrat dela nezadržema in ustvaril je že blizu sto skulptur. Vse več pa je načrtov.
..Gnalo me je naprej in mislil sem si: Mogoče moje delo le ni tako nepomembno. ..Prva samostojna razstava v Likovnem salonu v Kočevju pred nekaj leti je to njegovo domnevo v celoti potrdila. Ljudje so gledali nenavadne kipe, miniaturne velikane, kmečko življenje, gibe in mimiko obrazov, enostavne, preproste kipe brez znanja anatomije telesa, narejene po notranjem občutku. To je logika in pamet velikega srca.
Matija Glad je preživel Rab in tisti strašni občutek, ko je bil živ okostnjak, ko je zbolel za akutno pljučno tuberkulozo, ne bo nikoli zble-
del. Njegovi osamljeni in premišljajoči ljudje so kakor jetniki tistih časov.
Zdaj, ko je dosegel v izdelovanju kipov stopnjo zrelosti, ki mu pomeni ustvarjalno zadoščenje, je vse več želja, da bi še določneje izpovedal svoj notranji svet. Sinonim Kostelcev je že od nekdaj krošnjar, večni popotnik s pleteno torbo. V Ba-njaloki živi Gladov brat Anton, ki je bil dolgo let krošnjar, in Matija je napravil krošnjarja. Najbrž je to prvi kipec krošnjarja na Slovenskem, narejen v lesu in narejen tako živo, kakor bi stal pred vasmi resničen krošnjar. Zvit in prebrisan, da se nam niti ne sanja, da ima v torbi dvojno dno. In v tistem dvojnem dnu so skrite prepovedane stvari.
Matija Glad pozna svoje rojake. V vseh obdobjih svojega življenja je prihajal mednje in zdaj na starost bi se najraje naselil v domači vasi. Tam so gozdovi in tam je toliko živih spominov. „Rad bi napravil našo domačo kravo, ki je vzredila toliko otrok."
V	dobrodušnem možu, ki je ustanovil prvolut-kovno gledališče v Kočevju, napravil na desetine lutk, bil igralec in animator, odrski mojster in lasuljar pa režiser in kar je še potrebno pri teh stvareh, tli kakor domotožje nuja po ustvarjanju. Zadržati, dati mrtvim stvarem življenje.
Ko raste zaupanje vase kakor drevo sredi gmajne, je za drevo potrebna svetloba. Potrebna je
Ko *
is oL^i ostal še zadnji sončni žarek in > rii in k= k^el.mrak, so snopi žarkov iz naših h1116 jame r^n'ce zarisali po velikih rovih pod-ft^ja ki •'r‘vnostne sence. Spomnil sem se na bPustite v* *i! re^e'> da nad vrati pekla piše: mi je L-, 0 uPanje, vi, ki vstopate!' In pri J^iapujtii ? ^oliko tesno. Črne misli pa so j odpr|a h'p' k° x pred nami r^031^3' /J* domnBljan) Podzemna dvorana in podprla v odon 8 *<'am°rkoli je že padla svetloba, n? narni snV°r ^°b*'i čudovit pozdrav narave: v olikokr $e razkošno košatili, pozneje smo se ko	Pravi kapniki."
>jih [a? je Predstavljal Miran Horvat iz osem ^vn'c' oddaljenih od Novega mesta LPrePadin ,.metrov. svojo prvo pot v Kotarje-k k dobil5 kakor ji domačini iz vasi Jama h ^vijo -3/30 prePadini) in okoličani enostav-lLav PotiV3"10' Je slab streljaj od ceste, prav-b 10 obda’ • povezuie vas Jamo z Lakovnicami. t*6Prvj p |aJ° mogočna drevesa, je dobro skrije **Utiti d 9 - na m°gočen in nevaren vhod pa je 'uda. Je brezno nastalo bržkone potem, C!8 v°da k StroP Podzemne votline. V jami se C'^i stim' sta,no Priteka na površje kot La-W 'n Rai en5:c* Teče po dolinici pod Rakovni-£'kvir jin°V.. m'ter se izliva v potok Peteli-Posk	pribežališče	vaških	otroča-
rib« , ,0 s kozarci, privezanimi na vrvice, 11 skritega jezera.
PO SLEDEH SKRIVNOSTNE LETNICE
1866
lov
>i
smo
JAMI
tisoč devetsto trideseto leto,"
■ t ^a Horanov° Pripoved danes enainsedemde QrpdVa'°Va mama. ..ko so se možje odlo-Vne ve° V va^° Jamo, ki smo se je vsi, še i i ^Ovoti-^ 2aM. najraje izogibali. Za spust v C^no 'n0 so * od,°čili zaradi silne suše, ki V ^0 Pestila vse kmetije. Studenec je bil 6^°Va|| Presabnil, živina in tudi ljudje pa smo k «o bn v°do. Naša dva sta naredila lestve, m • *9e Ve^" kot deset metroVi ^uge
C1 bila • *n nat0 50 se spustili. Sama sicer C!1 ^ JaPr-^a dogodku, ker me domači niso Pilih q i^1’ .^e vem zakaj, morda tudi zaradi so vV°r'c.' kajti po vasi se je hitro raznes-lv°. |arn.i našli že precej načeto žensko Ekarji so namreč slutili, da bodo na
9*
S^S
sm
i našli žensko, ki je
dnu Jame našli žensko, ki je izginilo neko deževno noč. Ker je bila domačinka in je dobro poznala okolico vasi, smo bili takrat vsi prepričani, da ni šlo za nesre'o."
Nato sta pripoved nadaljevala Miran Horvat in Marjan Može, ki ju je pred leti z Marjanom Muhičem premamila skrivnost rovov v jami, o kateri so v mladosti slišali toliko zanimivega. „Da smo se lahko spustili do dna brezna, smo morali po lestvah, zavarovani z vrvmi, deset metrov globoko. Nato smo se poslovili od drevja, nebesne modrine in čakali, da se navadimo nove svetlobe. Po petih metrih smo prišli do vode, ki so jo črpali
: rf-n-
tudi za Matijo Glada. Svetloba in človeško razumevanje.
Zdaj je priredil že drugo razstavo svojih del z znanim piscem televizijske drame „Major ustreljeni boste" in amaterskim slikarjem iz Kočevja Radom Megličem. Rado Meglič je krajinar. Matija Glad pa naseljuje njegovo pokrajino z ljudmi.
Razstava v Domu kulture v Črnomlju je bilo posebno presenečenje. Postavitev Gladovih skulptur, ki jih je oblikovalec Dušan Dežman domiselno razpostavil, so dali plastičen in celovit pregled dosedanje ustvarjalnosti Matije Glada.
Rad bi sodeloval na Taboru likovnih samorastnikov v Trebnjem. „Po čutenju in načinu svojega dela pripadam preprostim samoukom. Moji kipi so moja govorica in rad bi se spoznal z drugimi podobnimi ustvarjalci."
Pastirček, Kosec, Osamljen, Kmetica, Natakarica, K počitku. Kostelski krošnjar. Pregnanka, Kovač, Partizan itd. je le nekaj naslovov. Pri avtoportretu se ga okoli vratu držita vnučka in vsi trije veselo rajajo. Nesporno je Matija Glad talentiran in bi na letošnjem taboru likovnih samorastnikov v Trebnjem zaslužil še posebno pozornost, saj prinaša v svet naive nove pobude, nove motive, novo pokrajino, in kar je najvažnejše, izvirno govorico svojega talenta.
LADISLAV LESAR
naši dedje in očetje. Bila je na naši levi, še neraziskani strani. Med ljudmi krožijo govorice, da je ta voda podzemno jezero, ki je močno globoko. Pred mnogimi leti, ko je studenec presahnil, so se kmetje spustili do vode. Na vrvico so navezali težak kamen in ga zalučali v jezero. Bojda ni prišel do dna. Mi trije smo lahko ugotovili le to, da je voda izredno dobra, čista kot kristal, hladna, predvidevamo pa, da mora biti jezerce res obsežno. Zavili smo torej na desno po velikem rovu. Nanj so nanizani manjši rovi in kljub slabi luči smo videli mogočno delo narave. Luknje, rovi itd. lepo povedo, koliko dela je imela podtalna
vode, preden je pod zemljo naredila tako mogočne poti. Prišli smo do prve dvorane, ki je velika kot večja soba. Na njenem koncu so trije večji rovi. Eden zavije nekako proti površju in pelje — vsaj nam se je tako zdelo — proti jezeru, drugi ostro zavije na desno, tretji pa vodi naravnost. Odločili smo se za ,.jezerskega" in tistega, ki pelje naravnost. Najprej smo prišli do izredno lepih kapnikov in poimenovali smo jih orgle. Ko smo si ogledali nepričakovano lepoto, smo krenili še globlje. Sprejela nas je druga dvorana. Po naši oceni meri nekako 8 x 6 m, v višino pa dobra dva metra. Tudi ta je bila pkrašena s stalaktiti in stalagmiti ter celo stebri."
LETNICA S ČRNO KREDO
„Nato smo naleteli na še neodkrit splet rovov in votlin. Ko smo se že hoteli posloviti, smo na nekem kapniku opazili letnico, napisano s črno kredo: 1866! Hoteli smo ugotoviti, ali je res napisana s kredo. Ni nam uspelo. Zdi se, da je letnica neizbrisljiva. V dobrih sto letih se je nekako zagrizla v kamen. Ko smo kasneje vpraševali, ali kdo ve zanjo, nam tudi najstarejši niso verjeli, da smo jo res videli. Ker v jamo razen nas tako globoko od domačinov ni še nihče prišel, letnica ni delo razposajenih mladeničev, pač pa so jo moj-a-ii pred 111 leti ob obisku zapisati neznanci. Žal ne vemo, kdo, in menimo, da tega nikoli ne bomo izvedeli."
Trije mladi jamarji so ob koncu povedali, da za nadaljnje raziskovanje niso pooblaščeni, pa tudi ne dovolj opremljeni. Navzlic temu pa jih vaški rovi vedno bolj mikajo. Domnevajo, da je „glav-ni" rov dolg več kot sto metrov in da zemlja najbrž skriva še več jam in morebiti tudi jezer. Zato imajo več dokazov. Pred kratkim je hotel neki vaščan ob poti zabiti kol. Ni mu uspelo, ker je naletel na ..lačno" jamo, ki bi požrla toliko' gramoza, kolikor bi ga skozi luknjo vrgel. Drugje zopet se ugreza vrt, njiva, drevje raste vse bolj postrani in sploh: dokazov, da njihove vasi stojijo nad jamami, je veliko. Domačini zato predlagajo, da bi prišli v njihov konec dobro opremljeni jamarji. Železne ceste v njihove jame najbrž ne bodo nikoli postavili, prav gotovo pa bi lahko odkrili marsikaj zanimivega.
JANEZPEZELJ
DOLENJSKI LIST
27
W ■	■	■■	■
KADA UVAMA
■E
AVAR _ GADE?
.• .j
■
i,d
*
KS
*K
fi
<Ss*S£
v V>„
Rom pomeni človek. Romom pravijo nekateri narodi tudi Cigani. Poreklo besede Cigan še ni raziskano, domnevajo, da izvira iz imena sekte athinganoi v Mali Aziji. Romi na splošno verujejo, da so po poreklu iz Egipta, zato jim nekateri narodi pravijo Egipčani. V Jugoslaviji jih po posameznih območjih imenujejo tudi Karavlahi, Fira-uni, Šunte, Gabelji, Gurbeti (tujci), Džorgovci
Znanstveniki svojo staro jem. Prvič Pred prih zadrževa da so se so iz Sirije tam pa v Šp
gotovih, da so Romi zapustili ino Indijo med 9. in 11. stolet-
enjajo v 10 Evropo se je ta narod Mali Aziji in Siriji! Do iji naučili kovaški! i v Egipt in severr^g o. Maloazijska veja
Perziji.
alj časa
nevajo.
otl
mor
am
Balkanu in v Podonavju. Romska pradomovina je Indija, tista, v katero najraje verujejo, Egipt, evropska domovina pa Balkan. Z Balkana so se razširili po vsej Evropi, v Zagrebu jih prvič omenjajo leta 1378.	^	'A	'*y-J
Indijsko poreklo Romov dokazujejo tudi rasne značilnosti: črni lasje, črne oči, temnejša polt ter nizek ali srednji stas. Njihov jezik (e romani čh ib) pripada indijski veji indoevropskih jezikov, v temelju je soroden drugim evropskim jezikom. Romski jezik ni več enoten, sestavljajo ga različ-na narečja, značilni so tudi jezikovni vplivi narodov, med katerimi so Romi živeli ali je zanimivo, da pozna romski jezik la (moški in ženski) in kar osem sklo česar ne morei glasba. Temeljna značilnost tako imel ganske glasbe je lestvica z zvišanima se
Morda
dva spo-
li n c! a
sko ožino med Azijo in Evropo in se naselila na Cigansko glasbo odlikuje zelo razvita melodika s
številnimi figurami in ornamenti. Popolnoma neutemeljeno mišljenje, da je ciganska glasba identična z madžarsko, je nastalo za časa nekritične romantike. Romi pa se ne ukvarjajo samo z glasbo. Prastari romski poklici so kovaštvo, trgovina s konji (džambasi), kotlarstvo (predvsem krpanje), izdelava korit in žlic, prerokovanje itd.
Romi so nomadsko ljudstvo. Nekateri še danes potujejo po belem svetu. Konjske vprege so zamenjali avtomobili. Zanimivo je tudi, da se tako imenovani polnomadski Romi, ki žive v barakah
ali hišah, poleti zelo radi preselijo pod šotore,
obodno nebo. Za Rome je značilno, da čuvajo tradicijo. Pri običajih in verova-
S svojim potepanjem, selitvami, glasbo, ple“ som, slikovitim načinom oblačenja, prerokovanjem usode itd. so Romi navdahnili ustvarjalnost
čajih romantiko, žejo po svobodi, antitez ^ skih navad in morale. Naj omenimo na, Lorco, Liszta, Brahmsa, Bizeta, B Franca Halsa.	teg8st?
Rome so vedno preganjali. Primer tz ^jli* letja so Hitler in njegovi opričniki, ki s° ^ krematorije na sto tisoče Romov. Zatonj^j^
sta v NDH med drugo samo tisti Rom ali Ro partizansko ozemlje
sta se
ki*
etovno vojno ^ > zater
mefce
svetovn mka, ki
Zahajajoče sonce nekega ljudstva te|<, sence. Nekaj jih sega tudi v današnji tre ^ ^
Uredništvo Dolenjskega lista, katerega^|7a, ^ na območjih, kjer so tudi romska na n0v3 lločilo sklicati okroglo mizo o tak ^ m romskem vprašanju. To je zap1
odi
nei
nem.
I
. ARKO STOJANOVIČ, delavec Novolesa, stanuje v Češči vasi 3: ..Najprej se zahvaljujem ovarišu Nacetu in Badovincu (navzočima), ker a mi toliko pomagala, da sem postal civilist, •sem kriv, če nisem hodil v šole in ne znam lsati. Lani sem dobil bajto v Češči vasi. Dopol-r 56,11 v službi, popoldne me pridejo vaščani at' da Pomagam bodisi pri zidarskih poslih ali kmetijah. Z nami so ljudje zelo prijazni. Rad am, rad bi pa tudi videl, da bi bila ta bajta da h*	ne b' Plačeval stanovanja, ampak
^ ™ plačeval hišo. Otroke hočem civilizirati. aisa je stara dve leti in dva meseca, večja hodi v malo šolo v Bršljin. Dokler bom zdrav in živ, u„..a otroka hodila v šolo. Komaj čakam, da bo ^čjaznala pisati.
Kar
Pa zadeva rojake v Žabjeku, mislim, da ni
PFflV V i	J	i ■ ii ji m 11, vjo iii
dobijo podporo. Nočejo delati, nočejo da ! lz'rat'< zakaj bi jim dajali? Pri nas je tako, Ijl. anes vsak Rom ali pa kmet, ki hoče delati, j. 0 Pošteno živi. V Žabjeku so druge navade: l^u^aj°, kako bi prišli do pijače, kje bi
anIe^° * je bilo prebiti do tega spoznanja, Ham	'n	delavni smo se. Meni je umrla
a, ko sem bil še otrok. Pustila nas je osem, ltam nas J® zapustil še oče. Potepel se je bogve čudn smo sanr|i 'n rasli kot ščeneta. Nič paj* da sem bil zraven, ko je bilo tisto s 0 .na levorver' od strica Marjana ..
'M SMo CIVILI ..
bi^KOVAČIČ, prva romska stanovalka v Pripel' 1° S'C8r ’Z ^*aide šile ^ v Novem mestu, je ne [jjJa s ^boj Valentinčka. Za vse na svetu ga stva	doma	samega	ali brez pravega var-
tih0’ k antl9vek je bil ves čas dveurnega pogovora je g|ed0j m'ška. Ni tečnaril, ni se oglasil. Zvedavo mi v n ?*cro9 ^be, napenjal ušesa, nato pa ma-
Kov l?°jU mim° Z3SPaL strank aC-Ceva ze nel<aj mesecev živi v hiši z več
sejj tun-'	)e:	smo P°sta,i civili." To
lepo D J vit^; ^rez ciganskega krila, z umitimi in t.0rbico>^6San'mi *asm‘' čista od nog do glave in s Če bj rame- /»Grdo nas gledajo drugi Cigani. tak0 m- pametni. bi se tudi njim lahko godilo *n'o liuri* Snl0 srečni, da se ne da povedati. Zdaj
2	nami 16 ,bl°ku so z nami prijazni. Govorijo tirrio t '.otroc' se igrajo med seboj in mi ne obču-prjt8?fv' ^azjmo pa tudi, da ne bi dali povoda v bloku- 6| ^ez.*<0 se ie bilo navaditi vseh novosti ^dilnika 7^ilce' pip' bojlerja, postelj, pravega bo dela " imamo tudi televizor, ampak sla-
*®AMo elektriko IN VODOVOD"
ŠAJNOVIČ dela v IMV, sicer pa sta-čen h rni^lelu: ,,Zadovoljen sem z delom, sre-^olan K$L.m 93 d.°bi*< imam pa težave, ker sem Rad sp3*.0 n.e bil ob vsem, kar smo prestali! v naseli k 'n ureJ'en' pa ie težko imeti čistočo s°sed u- • voc*e- Zdaj nam daje vodo najbližji od •	c*°^>er 2 r>ami. Včasih pa jo nosimo
jem v hPlpe ,na kandijski železniški postaji. Stanu-*a rna ak|' ^i J‘e bolj podobna svinjaku. Skrbim nas ži!r ?' )e stara 58 let in je težko bolna. Pri ni°	nečakinja, ki tudi dela. Najbolj si želi-
rtl°žnoste^LStan°Van^a z elektriko i° vodo, po v Štnih^i . s centralnim ogrevanjem. Hodil sem Ra^k ^o šolo štiri leta." s'°vensk Sh ^°-C poznai°- Tako lepo je govoril .,civilu"Va ^ ^il lahko za zgled prenekateremu ,ePinclfQ pa )e beseda nanesla na rojake po-s°rte, je menil:
jih je' Jobr°. da so Cigani skupaj v naseljih. Več Vsj bj J! *e. m°žnosti, da naredijo kaj slabega. Pa nai k^*^3^. delati. Mladi magari s silo, starejši ki nikda' . ivali podporo. Človeka pri 40 letih, diti dn/ ^elal' tlJdi zdaj ne bomo mogli nava-Pred\«„	ne9a življenja. Poskrbeti pa je treba
senfi za otroke."
■ilVFTl
c'l KOT LJUDJE"
,udi ŠAJNOVIČ, prav tako zaposlen v IMV, tiesece 'h 3| 'Z naselia v Šmihelu, ima že leto in tri krat bor ?.Vl?e9a staža: „Oba z ženo delava. Stokaj je r J? živimo kot prej. Dve leti je, kar vemo, Pay ^ j"? denar. Imamo tri otroke, stanujemo % a.'• ki smo jo samo zbili. V njej ne more-r^ravaV- k01 'iudje. Ko greva z ženo na delo, *eCj jjr 111 Ufejena in oblečena. Težko je to do-hern ;mez v°de, elektrike in v prostoru, v kakrš-leinj smaj° kmetJe živali. Službe smo dobili, hva-Vanje m° zanie> vendar je nujno dobiti še stano-'iudeli l tudi Prej nismo kradli. Delal sem pri W,sal ves Šmihel pozna. Največ sem po-^žnost w-em‘ ^*ad ^ gradil zase, če bi le bila **' dobil’'u - zastoni« *e pomagali naj bi nam, da
V	S| l kredite, ki bi bili za nas sprejemljivi.
^enj Uzbi se dobro počutim, čeprav tudi pri lik, \z$^re brez težav. Sem hud sladkorni bol-r«in Q dan si dajem injekcije insulina. Ne mo-^ vi^raVliati težkega dela. Ne morem tudi stati ^ravrVt' -*er $e m' vrt' v 'n iabko padem. )e Predlagal primerno delovno mesto,
uor p- *
9a še nisem dobil.'
leglo zla
UjV LAH, načelnik oddelka za kriminal pri ^biei/OVo mesto: „Tudi naši delavci poznajo i^arn najhujši center zla. V drugih taborih *tani° m?nj težav, ni toliko kaznivih dejanj prilasti tuie lastnine. So pa spet druge nevšečno-
l. ■ Urunnrl D :	.L..«_______:______i	 :
I
I
ru9°d Romi bolj obračunavajo med seboj in Sh Pride do tepeža, celo streljanja. V zadnjih t&j opažamo pri kriminaliteti Romov pre-
%j|^ .rerTlemb. Občutno se je zmanjšalo število ie 1 ? storilcev kaznivih dejanj, povečalo pa se ko (ja 'Jo tatvin pri ženskah in mladoletnikih. Ta-kri^i kljub prizadevanjem ostaja skupno število a'a v romskih vrstah nekako na ravni prejš-
njih let. Srečujemo se s problemi resocializacije in kultiviranja skupine, ki se zaradi svojih socioloških prvin ni sposobna prilagoditi družbenemu in tehničnemu napredku širšega okolja. Pomanjkanje delovnih navad, nerazgledanost, neracionalno trošenje zaslužka, pijančevanje in nagnjenje k beračenju, obenem pa tudi tatvine hromijo družbene napore, da bi stanje izboljšali. Lani je 152 Romov storilo 132 kaznivih dejanj. Največ kaznivih dejanj je bilo storjenih v občini Novo mesto
-	77, sledijo pa Črnomelj s 23 kaznivimi dejanji, Trebnje prav tako s 23 in Metlika z 9 kaznivimi dejanji.
Medtem ko se v Novem mestu Romi ukvarjajo največ s tatvinami po stanovanjih in tudi s pretepi, je_prišlo do ropov kot najtežjih oblik v občinah Črnomelj (2 primera), po enega pa smo zabeležili v Metliki in Trebnjem.
Podatki o Romih se nanašajo samo na znane storilce, sodimo pa, da gre še za več primerov. Občani nekaterih sploh ne prijavljajo, na primer izsiljevanja pri beračenju, sečnje lesa, kraje poljščin, domačih živali in podobnega.
Tudi mi menimo, da bi bilo primerno romska naselja razseliti. Kjer je večja koncentracija teh ljudi, je v brezdelju več možnosti, da se lotijo kaznivih dejanj, posebno še ker posamezniki slabo vplivajo na druge."
ŠOLA. ZAPOSLITEV. STANOVAIU.IF
UROŠ DULAR, predsednik občinske konference SZDL v Novem mestu: „V Socialistični zvezi smo ocenjevali, da je bil v preteklih letih uspeh pri reševanju romskega vprašanja različen, odvisen od trenutne družbene klime. Ustanovili smo tudi koordinacijski odbor za posebna socialna vprašanja, posledice tega pa so bile nastavitev dveh referentov v občinski upravi, ki sta zadnji dve leti veliko naredila. Naše akcije pri urejanju razmer za Rome so bile usmerjene v tri smeri: v vključitev romskih otrok v šolo, v zaposlovanje predvsem mlajših Romov, ki imajo družine, in v naseljevanje. Zavedamo se, da prebivalci Žabjeka nimajo možnosti za normalno življenje, tudi če ima kateri voljo in željo do dela. Zaposleni, ki tam živijo, so ob denar takoj, ko ga prineso tja. Mislim pa, da nam ravno prvi primeri vseljevanja zaposlenih Romov v hiše kažejo, da smo na pravi poti in da se to obnese.
Medtem ko smo pri šolanju romskih otrok dosegli velike uspehe, je bilo malo manj, pa vendar uspešno zaposlovanje, akcija naseljevanja pa se je komaj dobro začela. Težave so z zemljišči, kar pa ni samo problem pri zidavi za Rome, marveč splošen urbanistični problem novomeške občine. Res pa je, da tudi ni dovolj denarja, da bi pri naseljevanju lahko reševali več primerov naenkrat. Omenil bi še, da je bil pri občanih posameznih krajevnih skupnosti velik odpor, kadar smo hoteli romsko družino naseliti v njihovi bližini. Ravno Prečna in Češča vas sta poslali tri delegacije, naj jim ne damo več Romov v bližino, ko pa se je Stojanovič naselil, so postali v Češči vasi z njim zadovoljni. Zdaj se razumejo in nimajo več pripomb."
REŠITEV: ROME MED OBČANE
NACE GREGORČIČ, referent za posebna socialna vprašanja v občinski upravi, je oseba, na katero se Romi obračajo za pomoč, najsi bo za zaposlitev, za pridobitev stanovanja, glede bolezni, sklepanja zakonskih zvez in še in še. Takole pravi: „Trenutno je v novomeški občini 473 Romov v 13 naseljih. Najštevilnejši je Žabjek. Najhuje pa ni v Žabjeku, marveč v naselju pri Žužemberku, kjer ni le lakota in umazanija, marveč še bolezen.
Zaposlene stalno kontroliramo, če prihajajo na delo, naletimo pa tudi na primere, ko je med delavci odpor do Roma, ki pride v njihovo sredino. Kadrovsko socialne službe v podjetjih bi morale ob zaposlitvi Roma upoštevati, da gre za človeka brez vseh delovnih navad. Stoletna tradicija se ne da spremeniti čez noč. Težko je za Roma, ki pride naravnost izpod šotora v tovarno, v urejeno okolje, k stroju. Od njega zahtevamo, da po razmeroma kratkem času dela tako kot naš občan. Za Roma je hudo takoj osem ur zdržema poslušati ropot, gibati se v tujem okolju in še delati, ko je poprej 24 ur na dan preživel na sve-. žem zraku brez vseh skrbi in brez občutka za čas. Težko je zanj točno priti v službo, umit in urejen, ko živi pod šotorom brez ure, ko daleč naokrog ni nobene vode ..
PRIJATELJSTVA SE SKLEPAJO
JOŽE JAZBEC, ravnatelj osnovne šole Bršljin, kjer imajo malo šolo za romske otroke in tudi poseben režim zanje v rednih oddelkih: „Pri nas je 47 otrok iz Žabjeka. Te otroke skušamo vzgajati s posebno skrbjo in potrpljenjem, vendar so hude težave, posebno sprva, ko otroka ločimo od matere. Oni so čustveno veliko bolj navezani kot mi. Najhuje pa je, da pri nas romskega otroka vzgajamo in učimo lepega in poštenega vedenja, ko pa pride v domače okolje, je spet sredi vsega zla.
V	naši šoli smo uredili poseben prostor, kjer romski otroci ob prihodu v šolo odlože svoja oblačila. Potem gredo v kopalnico, nakar se oblečejo v perilo in obleke, ki jih imamo zanje v šoli. Pri nas dobe malico, in če ostanejo do 2. ure, tudi kosilo. Ko gredo domov, oblečejo spet svoje cape. Lahko bi ostali pri nas tudi v varstvu, vendar ne zdržijo toliko časa zdoma. Navadno nare-de le domače naloge, potem jih ne obdržim^ več. Trije so prišli že do petega razreda in sp dobri učenci, vendar opažamo, da že postajajo nemirni in je vprašanje, če bodo v šoli zdržali do osmega razreda. Uspeh pa je, da smo toliko romskih otrok sploh dobili v šolo in da se z drugimi učenci razumejo. Celo prijateljstva že sklepajo med seboj."
ENOTNO V VSEJ SLOVENIJI
DARJA PODBEVŠEK, direktorica Centra za socialno delo v Novem mestu, je poročala, da je bilo ravno te dni v Novem mestu posvetovanje o rešitvi romskega vprašanja v slovenskem merilu. Stališča, ki so bila na tem posvetu sprejeta, so nekako takšna:
„ Romsko vprašanje ni problem le desetih slovenskih občin, marveč celotne republike. Ljudem, ki so bili pahnjeni na rob družbenega dogovarjanja, moramo pomagati iz zaostalosti. Načrtno in učinkovito jih moramo uvajati v civilizirano okolje. Na romsko vprašanje je potrebno gledati v celoti, ker posamezno reševanje ne more dati zaželenih rezultatov. Akcija mora biti organizirana, uskladena in odgovorna z medsebojnim sodelovanjem. Reševanje mora izhajati iz družine, in sicer: urbanizacija naselij in zaselkov, priskrbeti lokacije zemljišč za nova bivališča, skrbeti za gradnjo stanovanj, zaposlovanje, izobraževanje otrok in odraslih, in organizirati že predšolsko varstvo.
V	Sloveniji je po zdajšnjih podatkih okrog
4.000	Romov, od tega v novomeški občini 473. Zaposlenost za delo sposobnih Romov je zelo majhna, saj znaša slovensko poprečje le 10 odstotkov. Delovne organizacije kažejo premalo razumevanja za zaposlovanje Romov, še manj za njihovo usposabljanje.
Ker živijo Romi v izredno slabih razmerah, največ pod šotori, oziroma pod krpami, razpetimi med koli, so tudi bolehni. Opazna je nezadostna prehranjenost, veliko je nesposobnih za delo, zgodaj umirajo. Njihova poprečna starostna doba je 35 do 40 let.
Število socialnih delavcev, ki se ukvarjajo z romskimi zadevami, je občutno premajhno. Računamo, da bi morali imeti v občinah, ki imajo 100 do 200 Romov, enega socialnega delavca, in vsaj 4, kjer imajo od 500 do 2.000 Romov.
Na posvetu smo predlagali, naj bi v republiki vzajemno združevali sredstva za rešitev romskega vprašanja. Pripravili smo že predlog za dve varianti, in sicer minimalni program, za katerega bi potrebovali nekaj več kot 3 milijone dinarjev, in malce razširjen, glede na potrebe pa upravičen program, za katerega bi morali imeti v republiki skoro 7 milijonov dinarjev. Na tem, slovenskem posvetu je bilo v zaključku rečeno, da procesa civilizacije Romov ni mogoče zaustaviti. Prizadevati si moramo, da bo med Romi manj prosjačenja, pohajkovanja, brezdelja, preseljevanja itd. Da bi dosegli preobrazbo teh ljudi, je potrebno priskrbeti najprej prostor, kjer si bo romska družina postavila dom, zaposliti moža, šolati otroke, ženi pa pomagati, da s? bo usposobila za delo v gospodinjstvu. Omogočili jim je treba bivanje v stanovanjih, delo v delovnih organizacijah ter izobraževanje ter vzgojo v šolah in vrtcih.".
PREMIKI TUDI V TREBN.IFM
Kot je povedala JANA POTOČNIK, socialna delavka iz Trebnjega, imajo v njihovi občini 150 Romov, ki žive v 35 družinah, vendar jih ima od teh samo 6 lastne hiše. Te so bile zgrajene v zadnjih dveh letih z zaslužki. Med vsemi Romi je samo 15 zaposlenih, 52 je vzdrževanih, imajo pa 74 otrok. Od 46 šoloobveznih Romčkov jih hodi k pouku samo 19.
..Prizadevamo si urediti romsko vprašanje, vendar imamo podobne težave kot kolegi v Novem mestu: lokacije, denar, zaposlitev, šolanje. Tudi naši primeri kažejo, da se Romi po zaposlitvi vži-ve v nove razmere in da je resocializacija uspešna, če jim damo zanjo vse možnosti."
Spet UROŠ DULAR: „Romsko vprašanje je slovenski problem. Vsi poznamo lepe besede, kako naj se romski problem rešuje, ob dejstvu, da noben Rom ne pride v Ljubljano! Potrebna je širina, vključevanje vseh dejavnikov, ki lahko vplivajo na boljše življenje Romov. Recimo: ko se Rom zaposli, se rodi kup problemov, ko dobi Rom stanovanje, mora Romka (samo primer) prvič pomisliti, da je treba kupiti krompir za nekaj mesecev vnaprej. Gre za velik preobrat, za miselno revolucijo. Tudi zaposlitev je za Roma miselna revolucija. Vzdržati osem ur na delovnem mestu, ko je bil prej 24 ur na prostem, to_ so ogromni napori, ki se jih mi ne zavedamo. Čim manj rešitev romskega vprašanja pa bi morali iskati v tako imenovani socialni podpori, ki je lahko tudi neke vrste potuha. Bolj bi se morali truditi, da jim nudimo ustrezna stanovanja (ne zastonj), Romom bi moral-vcepiti občutek do lastnine, da je to njegovo. V ZDA ima vsak temnopolti državljan zagotovljeno socialno podporo 400 dolarjev.
LAŽNA SOCIALA?
To je lažna sociala, črnci ostajajo po tem kopitu državljani druge vrste. Romom je treba vcepiti občutek in prepričanje, da so enakopravni državljani, da so sposobni za delo in vključevanje v normalno okolje. Denar bi morali usmerjati predvsem v šolanje in priučitev Romov. Eden od predgovornikov je omenil, da hoče Rom z bršljin-ske šole v petem razredu zapustiti šolo. Če ga danes ne bomo dali v uk, priučili za zidarja ali kaj podobnega, nismo naredili ničesar. Z mladimi se da veliko narediti, težje pa je s tistimi Romi, ki žive že 30 ali 40 let pod šotori po syojih navadah. Značilno je, da Rom, ki živi danes v stanovanju ali v naselju na Ruperčvrhu, noče slišati za življenje v Žabjaku.
Vsaka sociala torej ni vedno sociala, lahko je tudi potuha. Denar, ki ga družba je in bo namenila Romom, bi morali porabiti za njihovo šolanje, za njihovo vključevanje v normalno okolje. Samo tako bodo postali, kot sami pravijo, .civili', enakopravni državljani, po dolžnosti in pravicah."
DANIJEL BADOVINAC, uslužbenec referata za posebna socialna vprašanja pri upravi skupščine občine Novo mesto: ..Ukvarjam se predvsem s kontrolo in zaposlovanjem Romov. Rome, ki so
zaposleni, vsak dan obiščem na delovnem mestu. Sem vez med njimi in podjetjem. Največ posluha za delavce romske narodnosti imajo v Novolesu in IMV. Ko gre Rom prvič na delo — tega se drugi državljani ne zavedajo — se pojavi prva kriza po treh mesecih, druga po šestih. Če težave preboli, vsi jih ne, potem je možnost, da bo ostal na delu. V Labodu smo imeli primer, da so mlade zaposlene Romke bolele oči, bruhale so, slabo so se počutile v zaprtem prostoru."
ZA ROME BRNE TELEFONI
„Ljudje me še danes sprašujejo, ali Rome res obiskujem na njihovih domovih in delovnem mestu. Največkrat je vprašanje: ,Kaj pa ti kaj povedo? ' Ce Roma ni na delo, na našem referatu takoj zabrnijo telefoni: ,Zakaj ga ni? ' Sprašujem se, ali kadroviki tako zavzeto povprašujejo tudi takrat, kadar ni na delo delavca, ki ni Rom. Sicer pa lahko povem, da je v zadnjih nekaj letih nastal pri kadrovskih službah novomeških podjetij glede zaposlovanja Romov bistven napredek."
UROŠ DULAR: „Ob tem je treba reči, da delovne organizacije Romov kot delavcev niso ravno vesele. Vsa čast nekaterim, vendar gledajo podjetja na Roma večinoma še vedno kot na delavca, ki ga je poslal referat za romska vprašanja. Kljub temu da je to njihov delavec, dober ali slab, delavec, ki zasluži pohvalo ali grajo. Skupaj s sindikati in Zavodom za zaposlovanje bomo sklicali sestanek s kadrovskimi službami novomeških podjetij. Ocenili bomo dveletno.delo na področju zaposlovanja Romov. Poleg tega bo govor predvsem o zaposlovanju mladih Romov, ki so konča-
li	nekaj razredov osnovne šole, Romov, ki so danes stari 16 ali 17 let. V njih je bodočnost."
V novomeški občini živi po zadnjih podatkih 473 Romov. Največ jih je starih od 1 do 15 let, druga najmočnejša romska starostna skupina pa so Romi od 20 do 30 let. Le trije Romi v novomeški občini so stari več kot 70 in manj kot 75 let. Starejših ni. V Žabjeku, večnem kamnu spotike, živi skoraj polovica vseh novomeških Romov. Skupajje v novomeški občini zaposlenih 55 Romov. Iz Žabjeka le 9. Na vprašanje, kje žive novomeški Romi, pa pravi statistika takole: 22 romskih družin stanuje v hiši, 17 pod šotorom, 57 v barakah, v vagonu prebivajo 4 družine, v družbenem stanovanju pa ena.
STRAH PRED POSMEHOM
V Žabjeku so gotovo še družine, ki bi hotele od tam, vendar jih je „sram", boje se posmeha sonarodnjakov. Zanimivo pa je, da otroci iz Žabjeka dokaj redno hodijo v bršljinsko osnovno šolo. Zakaj? Med drugim tudi zaradi otroških dodatkov, ki jih družba izplačuje, če otrok pri pouku ne manjka več kot petkrat na mesec. Vsaka družina ima več otrok, otroku pa pripada okoli 180 diT i doklad na mesec. Nekatere družine,
—	prav ,ma so vse številne — se s tem denarjem kar lepo preživljajo. V bistvu otroci žive starše. Poleg Žabjeka je tudi javno smetišče. Prenekatera uporabna stvar se najde med smetmi, bolj sposobni Romi trdijo, da lahko s smetišča zepeljejo vsak mesec v Dinos za nekaj novih tisočakov odpadnih kovin.
Nekateri menijo, da otroškega dodatka ne bi smeli pogojevati samo z obiskovanjem šole, ampak tudi z zaposlitvijo staršev. Vsekakor pa bi morali v Novem mestu urediti tako smetišče, ki ne bi oomogočalo Jahkega" romskega življenja. Morda bi se potem Romi bolj pogosto oglašali na zavodu za zaposlovanje. So namreč podatki, da živi v Žabjeku precej Romov, ki so kategorično izjavili, da jim v tako „dobrih" življenjskih pogojih niti na misel ne pade, da bi se kdaj zaposlili.
KLJUČ DO VSEGA JE DELO
Še enkrat NACE GREGORČIČ: ,,Mene nihče nikoli ne bo prepričal, da se od teh otroških dodatkov, zbiranja starega železa in podobnega da živeti. Vsaj dostojno ne. Poleg tega dajemo brezplačno zdravstveno varstvo tako tistemu Romu, ki noče delati, kakor tistemu, ki je delal, pa delo zapustil. S tem smo nepravični do soobčanov, ki delajo. Romi se nam zaradi tega pogosto smejejo. Mislim, da bo Rome preobrazilo samo delo in šola. Nobena podpora, paketi s hrano, otroški dodatki. Seveda nisem zoper to pomoč, vendar ne bi smeli delati samo parcialno, ukrepi bi morali biti na vseh ravneh. Romi sami se bodo težko .prebudili'. So primeri, ko smo prišli po Roma na dom, da bi ga odpeljali k zdravniku (pregled zaradi zaposlitve), prišli smo ponj, da bi ga predstavili v podjetju, sodelavcem. Zakaj ga ni bilo? Baje je zaspal. Pa smo rekli: ,Prav, Marko ali Miha, zaspal si, drugič pa menda ne boš!' Ne moreš ga že takoj odvrniti od dela. Romi se v zaprtih prostorih slabo počutijo, tega mi ne razumemo. Zato je potrebna strpnost. Uspeh je že, če Rom dela štiri ure. Počasi bo več in več. Prepričan pa sem, da je poleg obvezne družbene pomoči romskim otrokom, bolnikom in betežnim edini ključ za rešitev romskega vprašanja šolanje otrok, naselitev v človeka dostojnih prostorih in seveda delo. Predvsem delo, ki bi ga spremljal tudi bolj kot doslej kanček našega .civilnega' razumevanja."
Naši štirje romski sogovorniki Jožica Kovačič, Marko Stojanovič, Rajko Šajnovič in Ciril Šajno-vič so ravnali po tem vzorcu. Zdaj, ko jih je družba sprejela medse, ko so dokazali, da ne znajo biti samo ljudje ,.drugega" razreda, nočejo več ničesar zastonj, ne brskajo po smetiščih, ne kradejo kokoši in prašičev, ne nadlegujejo ljudi. Zakaj? Morebiti zato, ker so spoznali, da je tudi življenje, ki je drugačno od romskega, zato, ker so z nami vred spoznali, da je pot napredka samo enosmerna. Pelje naprej.
Pogovor vodila:
RIABAČER in MARJAN BAUER
o čiščenja starih novcev
brez besed: bozo bos
Na lahke pomladne in tudi že poletne obleke mislimo vsak dan bolj, ker nas k temu naravnost sili otoplitev in koledarsko prezgodnja pomlad. Zimska garderoba je postala povsem odveč, nekateri hodijo celo že brez plaščev. 1 orej?
Kar zadeva ženska oblačila lahke vrste so po letošnji modi dveh vrst: ali z nadihom folklore, po vzoru ruskih kmetic ali, če hočete, babic in prababic naših današnjih kmečkih proizvajalk. Pri takih oblačilih je od lepega do smešnega zelo majhen korak. Folklorni stil z dolgimi krili, volani, naborki, širokimi in razgaljenimi rameni, napihnjenimi rokavi — to sodi v počitniški kovček. Za vsakdanjo rabo pa bomo gotovo raje vzele za svojo drugo smer: udobno ženski stil. Ta je letos pretkan in prepleten z gubami. Plisi-
rana krila krog in krog, sončni plise, gube samo spredaj, gube postrani, plise celo na rokavih ali v gornjem delu obleke.
Krila in obleke z gubami bomo nosile od iutra do večera, v športni in elegantni izvedbi. Širše gube sodijo k športnim oblekam, ozke in goste, vse vrste pliseji pa so za elegantne frfotajoče obleke. Vitkim in ozkim bo plisirana moda kajpak všeč, je pa sprejemljiva tudi za one v shujševalni kuri, samo pod pogojem, da imajo gube zašite do bokov, od tam naprej pa so spuščene. Seveda za postave s hudo obilnim spodnjim delom taka stvar ni ne v taki ne v drugačni izvedbi.
RIA BAČER
pečen domač zajec
Mesarski mojster Ivan Lampe iz Kočevja, znani organizator „Salamiad", ki skuša na področju priprave suhomesnatih izdelkov in kulinarike odkriti vedno kaj novega, je pred kratkim organiziral v hotelu Pugled pokušnjo domačega pečenega zajca.
Posebnost Lampetovega zajca je bila, da ni bil odrt, ampak mu je odstranil le dlake (ga je ošopal). Pokuševalci so zatrjevali, da je tako pečen zajec boljši, ker ohrani vse sokove, ki jim koža preprečuje, da
bi se med peko izcedili. Koža sama je sicer nekoliko trda, a še topla tudi mehka, medtem ko jc trša, če jemo zajca ohlajenega. Mojster Lampe trdi, da je zajec v koži zelo primeren tudi za peko na ražnju.
Priprava: Ubitega zajca zmočimo v mrzli vodi, da se meso ohladi. Nato ga posipamo s smolo (kolofo nijo) in ga obdelujemo v 70 — 80° C vroči vodi, da odstopi dlaka, kar gre pri starejšem zajcu hitreje. Zajca obesimo. Seveda mu poberemo ven še drobovino. Pljuča in
jetra porabimo za orna^°'Q 8 d° Priprava: Zajca pu*J° ,li 10 ur v hladnem hladilniku. Nato ga v ..AarflO
ven, ga nasolimo, xetjul° dišave: 3 zrnca ^esn®' |ist t®r šopek peteršilja, lovorj	^jn«-
nokai 7rn DODra 1,1 ..mO ^
Nato ga do dve uri ^jggovif1 pečici in oblivamo z	|coi®
sokom. Pečen je. ^ lepo rumena.	t0	a|i	&
Serviramo ga z zelo leno solato, domači	^
ali prestami. Seveda	p|jic&
manjkati tudi dobra najboljši pa je cviček.
So ljudje, ki prisegajo, da je edini omembe vreden konjiček samo numizmatika — zbiranje starih novcev in bankovcev. Velikokrat pa je vprašanje, predvsem za začetnike, kako novce, do katerih so se dokopali s težavo, očistiti. Velja, da stare zlatnike ne smemo prati v kislinah. Najboljša je mlačna voda, v katero prej vlijete nekaj kapljic finega mila. Zlatnik naj leži v tej razstopini nekaj ur, potem pa ga nežno oribajte z mehko ščetko. Lahko je tudi tista za zobe.
S srebrniki ravnajte na podoben način. Če pa so neznatno pozeleneli, jim lahko povrnete sijaj z drsenjem ob klobučevino. Močneje patinira-ne srebrnike očistite v vodi, v katero ste prej kanili nekaj kapljic solne kisline ali amonijaka. Če se ne mudi, je najboljši način čiščenja ribanje s krpo, namočeno v limonin sok. Srebrnike
v solni ali amonijakovi kopeli je treba seveda po čiščenju dobro oprati v tekoči vodi. S tem ‘nevtralizirate kislino, noben numizmatik namreč ne želi, da bi se že tako droben novčič še stanjšal.
Največ dela je seveda z bakrenimi novci. Po pravilu so obloženi z zemljo. Najprej jih potopite v mlačno vodo, kateri ste dodali raztopljeno fino milo. Zemlja se bo po uri ali dveh raztopila, preostanke odstranite s ščetko za zobe. Posebej pa morate paziti, da z bakrenega novca ne posnamete svetleče se, originalne patine. Brez nje je novec grd, tako rekoč brez vrednosti — skratka neugleden.
Prav zato zelo grešijo tisti, ki ribajo bakrene novce s peskom, najrazličnejšimi noži in šili, da kislin niti ne omenjamo
Star novec naj bo torej zares videti star.
gnbe od jutra do noči
sede v rogovilah listov, iz plod-nice pa se razvije bela jagoda. Omel« cvete od marca do aprila; raste povsod po drevju, najraje pa po jablanah, topolih, vrbah in brezah. Nabiramo mladike z listi v marcu in aprilu.
Omela posebno dobro vpliva na obtok krvi, četudi snovi, ki jih vsebuje, še niso popolnoma znane. Omelo uporabljamo kot čaj pri poapnjenju žil, prevelikem krvnem pritisku, zlasti pri
omotici, pri krvavenju P^gV. premočni menstruaciji- . Ija glavobol in krče, P	^
srce, vpliva pa tudi na p	.|
in živce, posebno pri 103	(1
Čaj pripravimo iz ščep>	jk
velika žlica) posušenih na skodelico vode. Se bc> J je vodni izvleček, ki 9a P	na
vimo tako, da 10 gr rn®	g-
skodelico vode namaka 8 ur in pijemo trikrat na
Iz te rastline so Rimljani pridobivali klej, da so z nji lovili ptiče, omela pa so rastlini dali ime naši predniki zaradi podobnosti z omelom, ki ga rabijo gospodinje. Gre za vedno zelen, okrog 1 m širok polzajedclski grm z okroglasto ali vilasto razraslim deblom. Veje se kaj lahko lomijo. Rumeno zeleni celorobi jajčasti listi z bradavicami stoje na koncu mladik. Majhni rumeno zeleni cvetki
30
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
tesnik z oblitem
Zagrebška založba Spektar je izdala album, ki je posvečen slovenski ženi. Pod naslovom „Ženska v slovenski sliki in pesmi" so Anica Cevc, Matjaž Kmecelj in Janez Menart pripravili reprezentančen izbor iz del slovenskih pesnikov in slikarjev, ki so nastajala v tesni povezavi umetnosti s tistim, kar žensko dviga nad raven povprečnosti. Ženska kot motiv, podoba, pobudnica čustev, ženska kot ustvarjalka — vse to nam ponuja razkošni album. V albumu je predstavljenih 28 slovenskih slikarjev in pesnikov z enim delom ali več v časovnem razponu poldrugega stoletja. 64 celostranskih barvnih reprodukcij, 64 pesmi, 2 eseja tvori knjigo velikega formata, ki je primemo darilo ob vsaki priložnosti.
obzorja
RU/ILEC ZAGREB
vensifC*Ve-etnem	slo-
Drvi*6 f!lmske proizvodnje se reni,L|P,?)avlia predlog za med-ter*m k^° .sodelovanje, pri ka-^iša V k ^la s'ovenska filmska Gre >	"“'•ec	projekta.
delnwCeloVe^erni '9rani film z ^agreb''0 P.!laslovom - Rušilec znani ^ ‘ m nai bi obravnaval "•ni dogodek, ko sta mornarice vn'Clria kralieVe jugoslovan-|era . In® Mornarice Sergej Ma-inDJtn -.ilan	razstrelila
I °pila rušilec Zagreb, da bi roke p6 Pr^a v sovražnikove la Jiui;n .tem dejanju sta izgubi-
Po izv rn,e‘ Film na^ bi P05061' Jirnem scenariju Meše Seli-
In Stjepana Čikeša.
nar Ant ,-Jit;.erami z9°dovi-pvirl< - letos slavi o šestil!.00 7, !e 2^ral šest esejev r°niann ^ ^ delih evropskih slov c P°d skupni na-n*loii|VL0P.$k' roman" ter tako kim : x,kn)l9p. ki je pred krat-Sloveni; a Pri Državni založbi Po3ledi n Eseiistični ..vrezi in k*a!o 0Vropski roman", ka-nis0 Kul pra.Vl 0 svojih zapisih,
S0Vni niti^r' seboi po ča‘
na- ampakt nit' razvoja roma’
** zani^i sarr|ostojni, obsež-svojo '° ^etninah, ki so s ^adbo , in umetniško °koliePj.'vale na evropsko !e 2adnjih dvesto let.
Posamezni eseji (Goethe in Wertherjevo	mučeništvo,
Flaubert in Gospa Bovaryjeva, Vzgoja srca ali človek v svetu slepil, Dostojevskega roman Mladenič ali razodetje kaosa, Andre Gide ali odčarani Narcis, V Proustovem svetu ali v svetu podob) so že izšli kot posamezne študije k romanom Goetheja, Flauberta, Dostojevskega, Gida in Prousta v knjižni zbirki Sto romanov, zato bo knjiga esejev šla predvsem med bolj strokovne bralce. To še toliko bolj, ker po ceni ni med bolj dostopnimi.
Ivan Minatti je najznačilnejši predstavnik slovenske povojne lirike, tiste zvrsti pesništva, kjer intimno čustvo nikoli ne podleže nadvladi kakršnih koli razumarskih oblik. Liričnost, to največjo in pristno prvino svojega ustvarjanja, je Minatti uveljavljal že v času, ki liriki ni bil naklonjen, plemenitil in oblikoval pa jo je tudi v času, ko je slovenska poezija krenila na majava tla eksperimentiranja. Morda je bil prav zato Minatti v pristnejšem stiku z beročim občinstvom. Njegovih pesniških zbirk ne zadeva v toliki meri žalostna usoda drugih slovenskih zbirk pesmi, saj ljudje Minattijeve pesmi bero in njegove knjige kupujejo. Tudi tretjo, razširjeno izdajo pesniške zbirke „Boleči-na nedoživetega", ki jo je izdala Državna založba Slovenije, bodo ljubitelji lirike zapazili. S to knjigo dobiva bralec v roke zaokroženo podobo Minattijevega pesniškega ustvarjanja, saj vsebuje najznačilnejše pesmi skoraj vseh doslej izdanih zbirk. Spremni zapis k zbirki je prispeval Kajetan Kovič.
grum v celoti
Pri Državni založbi Slovenije sta izšli dve knjigi Zbranega de-
la Slavka Gruma, slovenskega pisatelja in dramatika, ki širšemu krogu ljubiteljev slovenske književnosti ni preveč poznan, čeravno bi zaradi nekaterih izjemnih dosežkov to zaslužil. Njegova zapuščina je tokrat prvič zbrana v celoti. Gradivo je zbral in uredil ter mu napisal obsežne opombe z biografijo Lado Kralj.
Prva knjiga prinaša pripovedne in dramske spise, druga pa pisma in dnevnike. Drugi knjigi je dodan izbor člankov, ki osvetljujejo Grumov odnos do psihiatrije in psihoanalize. Ta odnos je za globlje razumevanje mnogih plasti njegovega ustvarjanja zelo pomemben, ne samo zato, ker je bil Slavko Grum zdravnik, amapk ker so v vprašanja, na katera išče odgovor ta veja znanosti, pogreznjeni junaki Grumovih spisov, če subjekte Grumove proze sploh moremo tako imenovati.
Sedmim knjigam ..Zgodovine v slikah", ki jih izdaja Državna založba Slovenije, seje pridružila osma. Knjiga zajema obdobje zgodnjega srednjega veka (700 — 950 našega štetja). Razdeljena je po načinu prejšnjih knjig na tri dele: zgodovinski pregled, kronološki potek in pojasnila ter dopolnila. Prvi del podaja pregled najpomembnejših dogodkov ter njihovo medsebojno povezavo, medtem ko v kronološkem poteku sledimo razvoju posameznih civilizacij in kultur. V pojasnilih so razloženi posamezni pojmi, ki so novi v besedilu. Tekst spremlja bogat izbor slikovnega gradiva. Slovensko izdajo so po nemškem izvirniku pripravili profesorja Branko Božič in Tomaž Weber ter prevajalka Nataša Brumen.
V pragozdovih Srednje Amerike so predrzni raziskovalci in pustolovci odkrivali skrivnostne ruševine mest stopničastih piramid ter drugih stavb, ki so kakor kamnit rebus izzivali radovednost znanstvenikov in pol-znanstvenikov ter okoli katerih so se spletale čudovite zgodbe o zakladih starodavnega ljudstva Maja. To ljudstvo je zapustilo materialne priče svoje civilizacije, s katerimi se ukvarjajo številni strokovnjaki po svetu z več ali manj uspeha. Zanimivo, v obliki potopisa zapisano pripoved o »raziskovanju mesta Chichen Itza izpod peresa Milo-slava Stingla smo dobili v slo-'enskem prevodu pod naslovom , Za zakladi majevskih mest". K. jiga je opremljena z barvni mi fotografijami. Izdala jo je Mladinska knjiga v zbirki Potopisi.
NIHČE NI OTOK
_ Dve leti po izidu romana ,,Nihče ni otok", ki ga je napi-
sal plodoviti pisec Johannes Mario Simmel, smo to uspešnico dobili tudi v slovenskem prevodu. V Zahodni Nemčiji, kjer Simmel s svojimi romani žanje velike tržne uspehe, je bila pripoved o življenju stalnega spremljevalca neke slavne filmske igralke, ki se obtoži umora, zelo dobro sprejeta; pri nas je knjiga že našla pot do vseh tistih, ki imajo radi tovrstno branje. Roman „Nihče ni otok" je izdala založba Obzorja.
TURKI
JEZUITI IH
KONSERVA
TORSKI
DILETAN
TIZEh
Med novostmi na policah knjigarn je tudi zanimiva, drobna brošura z nenavadnim naslovom „Turki, jezuiti in konservatorski deletantizem". Za tem mračnim naslovom se skriva živa vsebina, iskra polemika, kresanje mnenj in zbadanja — vse tisto, česar sicer v slovenskih brošurah nismo vajeni.
Gre za ponatis polemike, ki je lani potekala v rubriki Poštni predal 29 dnevnika Delo med Čorom Skodlarjem in Marja-
Dragatuš je bil nekdaj močno kulturno središče. Folklorna skupina in tamburaši so bili znani po vsej Sloveniji, pa tudi zunaj republiških meja, in ni bilo večjega folklornega festivala, da ne bi nanj povabili skupine iz Dragatuša pod vodstvom Evgena Cestnika, kulturnega entuziasta v najboljšem pomenu besede.
Poleg folklorne skupine in tamburašev je Cestnik vodil še dramsko skupino, pevski zbor, skratka, v Dragatušu ni bilo kulturne prireditve, da ne bi Cestnik imel „pretov vmes". In spet se je izpolnil pregovor, da v domačem kraju ne moreš biti prerok. Še bolj žalostno pa je, da Cestnik sploh ni hotel biti niti ni bil prerok, samo delal je, z dušo in srcem je bil predan svoji življenjski vodnici, svoji ljubezni — kulturi.
Čas, ko je v Dragatušu zavladalo kulturno mrtvilo, ko je njihova skupina prenehala plesati belokranjske plese, ko ni bilo nobene igre več, koso utihnile tamburice, sovpada z dnem. ko se zaradi zelo prozornih razlogov, za katerimi se lahko skriva zavist, onemogočili, da bi še naprej zastonj delal tisto, čemur je posvetil
svoje življenje in za kar se je navsezadnje boril tudi v partizanih.
Evgen Cestnik je mizar, od tega poklica živi, pa vendar se prav z njim najmanj ukvarja. „Malo kmetujem, čebelarim, zbiram znamke in stare kovance, moja največja ljubezen pa je glasba," pravi. „Ce bi bil še enkrat mlad, bi se ji povsem posvetil."
Bolj kot glasbenik pa je Cestnik znan kot pesnik, partizanski pesnik. O njem piše prof. Viktor Smolej v VII. knjigi Zgodovine slovenskega slovstva, ki jo je izdala Slovenska matica, takole: „Cestniko-ve pesmi predstavljajo svojevrstno. izvirnost v partizanski poeziji. Vse vplive je pretopil z neko osebno naravnanostjo in ljudsko preprostostjo, tako da njegovi verzi, kakor so preprosti, delujejo poživljajoče. V njih zadiši po kmečki njivi in travi, po gozdu in vasi, po fantovski in dekliški ljubezni. S tem prerašča njegovo čustvo in njegova beseda hrupno vojno poezijo, ki naj bi bila domala samo protest in budnica. V obliki in metru priča o svojem branju, o načita-nosti, predvsem pa o neprisiljeni sproščenosti in neiska-
nosti. Razodeva posluh za ritem in mero in za lep, čist pesniški izraz. Izid izbranih Cestnikovih pesmi med vojno bi nedvomno pomenil poživitev partizanske poezije."
Za cikel treh pesmi „Jesen-ske" meni prof. Smolej, da nedvomno spadajo med najboljše iz partizanske poezije.
Cestni kova nadarjenost je šele v partizanih prišla do pravega izraza. „Že pred vojno sem malo pisal, zares pa sem začel v partizanih. Ni bilo stenčasa, da ne bi bilo na njem vsaj nekaj mojih pesmi ali proznih sestavkov," se spominja. Žal se je veliko tega v vojni vihri izgubilo, le tipkopis zbirke „Ko so rože cvetele" se je ohranil in ga hrani muzej NOB v Ljubljani. Cestnik sam pa je povojni del teh pesmi prepisal iz originala, kajti pesmi je takrat podaril in posvetil dekletu, danes že zreli ženi, ki jih še vedno skrbno hrani.
„Še danes napišem kakšno pesem, tudi v delavnici imam vedno pri roki kos papirja, če se mi .poblisne', toliko pa ne pišem več, se pa zato več ukvarjam z glasbo," pripoveduje krepki 64-letnik. Glasba ga spremlja že od mladih nog.
v partizanih pa je v Semiču 1944 obiskoval pevovodski tečaj, ki so ga vodili Marjan Kozina, Dragotin Cvetko in Janez Kuhar. „Vsa moja glasbena izobrazba je en mesec tečaja; čeprav nisem nikoli študiral harmonije in kontrapunkta, tudi komponiram." Tako je za moški zbor sam uglasbil več svojih pesmi in Radovan Gobec je za „Slovo" dejal, da bi se je lotil s svojim zborom.
Za svoje plodno in res uspešno delo je Cestnik dobil visoka priznanja, med drugimi zlato Gallusovo značko za pe-vovodsko in zborovodsko delo ter Linhartovo značko za delovanje pri amaterskem Gledališču.
Nedvomno si je ta visoka priznanja Cestnik zaslužil s svojim delom in uspehi. Naj ta oris človeka, katerega Dragatušu zavida marsikateri večji kraj, končam z njegovimi besedami: ,,Ni mi vseeno, da vlada v Dragatušu kulturno mrtvilo, boli me, ker ne morem delati, saj sem prepričan, da bi kraj spet oživel. Vse življenje sem posvetil kulturi in upam, da bom svoje poslanstvo lahko izpolnil in spet delal."
ANDREJ BARTELJ
nom Zadnikarjem. V ta besedni dvoboj sta se vključila tudi slikar Izidor Mole z Brezovice in docent Peter Fister. V navzkrižnem ognju so bila restavratorska del a na gotski cerkvici v samostanu Pleterje. Čoro Skodlar je očital restavratorjem diletantizem pri obnovi pomembnega slovenskega kulturnega spomenika Odgovor vodje restavratorskih del je bil oster, prav tako tudi mnenji Moleta in Fistra, ki zagovarjata restavratorsko delo. Coro Škodlar je na „združeni napad trojice" napisal obsežen odgovor, za katerega ni bilo prostora v prostorsko omejeni rubriki Dela, zato se je Škodlar odločil, da objavljeno in neobjavljeno polemično gradivo objavi ter da javnosti v presojo, kdo ima prav.
Če pustimo vnemar strokovno plat zadeve, mimo katere pač ne bo mogoče kar tako iti, moramo poudariti izredno pestrost brošure, vznemirljivo obravnavanje teme, o kateri sicer lahko beremo le suhoparne strokovne sestavke. Marsikaterega bralca bo ta živi boj mnenj spodbudil, da bo z bolj odprtimi očmi gledal naše kulturne spomenike, da bo končno znal tudi ceniti restavratorsko delo' in trud družbe za ohranjanje kulturnozgodovinskih spomenikov. Ne nazadnje: ko bo treba odločati, kako podpreti taka družbena prizadevanja, ga bo spomin na ostro polemiko opomnil, da ne gre le za mrtvo kamenje ...
MiM
4	^
Ap A. BARTELJ *•
“Til
Mm	»i
Marjanco Colarič — ej, če bi jo videi, to deklino z belokranjskih steljnikov, Oton Župančič ,bi ' najbrž zavriskal. Natočil bi ji,.tistega od zida" in zavrtela bi se v poskočnem belokranjskem kolu, Na Jurjevo bi jo okitil kakor ladjo z zvezdami, da bi bilo kakor pravi Marjanca: „Pa se glas splazi skozi stržene in ostane tam do tvojega povrat ka ..
„Pesmi pišem zato, ker ne znam govoriti. Ničesar ne znam povedati. Med ljudmi in seboj začu tim zid. Pesem pa se sproži. Teče. Ponikne in vzvalovi. Ljudje so na bregu in jaz tečem med brezami. Dotikam se trav in kamnov, gledam oblake in na nič ne mislim. Pesem je razpolože nje, intuicija. Pesem je pot do ljudi. Do tistih na bregu in tistih brezimnih, ki jih nikoli nisem in jih ne bom nikoli videla."
Tako se Marjanca Colarič naivno in preprosto dotika stvari in se kar naprej smeje. Pravzaprav se smejejo samo njene oči. Smejejo se, kakor bi srkale jutranjo roso ali oblake in sončne žarke, ki so prilepljeni na praprot, na prašne poti. Stare kmečke vodnjake in pradavne hiše, še z okenci, lesenimi ganki, v belo platno oblečenimi kmeticami s podvezami in vsem, kar je še ostalo. Kar mora ostati kot dragocena dediščina. Zemlja se vsako leto preobleče in ta mikavna podeželska, kmečka radost je element za navdih njenih pesmi.
Pokrajino diha tako naravno, da se spozabim in jo vprašam, kdaj bomo spet želi. Pšenico, ko bo vročina in ajdo ob večerih, ob polni luni, da se ne bo osipala.. . Kdaj bomo šli v semiške in druge gorice na trgatev, da bodo vezi na brentah cvilile in bo mlin v zidanici kar naprej ropotal. Prsti bodo sprijeti od grozdnih jagod in jezik v ustih bo težak od mlaskanja.
Zvečer se utrne pesem in utrujenost spolzi. Telo je mlado kakor jesenske barve, ki tako hitro minevajo.
Marjanca Colarič pravi: ,,Bistvo moje pesmi je narava. Dotakneš se besede in nenadoma je cvetje na stari zapuščeni njivi. Na zapuščeni njivi je zmerom dovolj prostora za rože."
Poetiko, pesnjenje in druge take srednješolske reči je vzela sila resno. Zdaj piše v avtobusu, v kopalnici, križem kražem čečka in zlaga lističev pesem. Je tudi žena, učiteljica, animatorka kulture in pa predvsem izvir za čisto glasbo besed. Pesniki so že od nekdaj čudenje v svetu, ki jih zaznamuje. Veliki otroci, brez prave življenjske filozofije. Saj ni potrebno:
„utrneš se
kakor trenutek
med dvema ozvezdjema
in ob vsakem
premiku
si zajameš
prgišče dneva,
ki skrit
med zelenjem
topolov
molče opreza
za tvojo senco."
KO
MIMO
GRES
Pogorje Gorjancev, Tanča gora, Semiška gora, Tri fare, Vivodina, Lahinja, Kolpa... voda, ki večno odteka in je nikoli ne zmanjka. Marjanca Colarič se zažene po bližnjici čez Mozelj in mimo Starega trga. Ih tam, čisto blizu roških host, si nabere rese, kaj počečka in že je na kupu sena v svoji Beli krajini. Guga se in slači breze, tiste bele tenkolaske. Pesmi pa je čedalj več. Tako so kakor, ,,lonček kuhaj". In vsak čas bodo izšle v zbirki pri Mladinski knjigi z bežnim naslovom „Ko mimo greš".
Stvari so tako enostavne in tako malo je na svetu srečnih pesnikov. Marjanca Colarič pravi: „Ne vem, kdo sem. Potrebujem prijatelje in tako rada imam ljudi. Stara sem 29 let in zorim. Rada imam drobne stvari; recimo tale blokec, kamor zapisujejo obiskovalci svoje misli." V sobi v enem od mnogih stanovanjskih blokov v Kočevju je bila polna soba njenih prijateljev in pogovarjali so se o poeziji.
žganci ob treh zjutraj
Kdor se prvič pogovarja z Marijo Cugljevo, si gotovo misli: „Ta ženska je res rojena gostilničarka, gotovo je vse življenje prebila v gostilni." Kajti Cugljeva z Odrge nad Trebnjem res daje tak vtis: njenemu budnemu očesu v gostilni nič ne uide, videti jo je povsod, zdaj je za štedilnikom, zdaj za točilnim pultom, že je pri mizi, kjer mimogrede še pokramlja z gostom; govori prijetno, zanimivo, v trebanjskem narečju, da jo je res veselje poslušati.
V	resnici pa,je Cugljeva postala gostilničarka šele pred enajstimi leti. „Bivši trebanjski župan Gole in Uroš Rupreht sta nekoč prišla mimo naše hiše, od kjer je res lep razgled na Trebnje, potem je Gole rekel: ,Mici, kaj nebi bilo lepo, če bi ti tukaj odprla gostilno? ' Meni prej ni nikoli prišlo kaj takega na misel; ne v moji ne v moževi družini ni bil nihče gostilničar. No, Gole pa me je toliko časa hecal, da sem bila res tako neumna in sem začela," je živo pripovedovala.
Tudi prej je bila Cugljeva v takih službah, da je bila vedno med ljudmi: 1946 je bila prva ženska v Trebnjem, ki so jo izvolili v krajevni urad — bila je tajnica. Sedem let je bila v službi na občini, nazadnje, preden je postala gostilničarka, pa je bila na komunali — vsega skupaj, brez gostinstva, ima 23 let delovne dobe. „Takoj povojni smo morali krepko delati, ne samo osem ur, ampak tudi od zore do mraka, se spominja in se pošali, da bi jim za tista leta morali priznati dvojno delovno dobo.
Tistega leta, ko je na Odrgi odprla gostilno, so v bližnji okolici Trebnjega začele delati še tri druge. „Ljudje so se posmehovali, češ kaj bo Cugljevka, ta bo kmalu propadla, saj baba sama ne bo zmogla. Pa od tistih treh gostiln danes nobena več ni odprta, le jaz še vztrajam." Ne samo, da vztraja: prenekateri gost je že rekel, da si morajo druge gostilne tako dober glas, kot ga ima Cugljeva, ustvarjati več desetletij, iz roda v rod. Mariji pa je uspelo, da jo v enajstih letih poznajo ne samo v Sloveniji,
„Pri nas se zelo veliko ustavljajo poslovni možje iz drugih republik; če imajo opravke v Sloveniji, se nastanijo kar pri nas. Čez dan hodijo naokoli, na večer pa pridejo spet sem." Marsikdo se tukaj zadrži tudi kakšen dan več, kot bi bilo potrebno zaradi posla: zadrži jih dobra domača hrana in prijaznost gostilničarke. Večja skupina Zagrebčanov pa že sedem let zaporedoma silvestruje na Odrgi in tudi nazadnje so rekli: „Na svidenje ob koncu leta." Marija pravi, da mora z njimi že vnaprej računati, saj bi se jim zelo zamerila, če zanje ne bi bilo prostora. Stalni gostje pri njej so tudi slikarji, ki sodelujejo na znanih trebanjskih taborih; o njihovem zadovoljstvu z bivanjem v tej gostilni dovolj zgovorno pričajo podarjene slike, ki visijo po stenah gostinskih sob. „Plemelj je pri nas že čisto domač, iaj je do sedaj devet let zaporedoma jedel in spa! tukaj."
Vsako leto se pri Mariji oglasi Edvard Kardelj, kadar pride na svoje gobarske terene nad Trebnjem. ,,Tudi drugi gobarji bi nabrali veliko gob, če bi jih tako poznali kot Kardelj. Lani mi je pokazal, kaj je nabral: med njimi so bile take, katerim sploh imena nisem vedela. Drugi pa mislijo, da je užitna goba samo jurček in lisička."
In kaj ljudi tako vleče na Odrgo? Samo lepa lega prav gotovo ne. Kdor je že bil tam, bo povedal, da j% pri Cugljevi dobra, pristna domača hrana, h kateri se najbolj prileže kozarček pravega cvička. Pa še nekaj je: mir. ..Mladina me ima za sitno," pove gostilničarka- „Saj zanje mogoče sem; nereda ne Pre™j‘ sem, se takoj vmes vtaknem in naredim red. Zato se v moji gostilni še niso tepli pa se tu“l ne bojo!"	:	1
Marija pravi, da se najbolje počuti, če gre vse, kar dobi gost na mizo, iz njenih rok, zato kuhinje ne bi zaupala nobeni kuharici. Redko-katera pa bi znala pripraviti take jedi, kot jjn kuha gospodinja. „Pri nas veliko koljemo in imam starega mesarja, ki krvavice in pečenice dela še na star način; to imajo gostje nadvse radi: vsak teden gre po 10 ali 20 kil krvavic s stalnimi strankami v Ljubljano. Pogosto so na jedilniku obara z žganci, matevž s kislim ze-Ijem in rebrci, pa žgance imajo radi." In s® spomni, kako je kmalu po začetku neki družbi ob treh ponoči šla kuhat žgance. Zadnjic, po več kot desetih letih, je eden iz tiste družbe spet prišel k njej in ji povedal, da tisti n njenih žgancev ne more pozabiti. Večkrat Ma; rija speče pehtranovo ali ocvirkovo potico, ki sta pri nas že prava redkost, ža krompirjevo potico, ki jo tudi včasih naredi, pa so slišali le poznavalci slovenskih narodnih jedi- „Krompirjevo potico se naredi brez kvasa in ima to lastnost, da ostane sveža in okusna tudi mesec dni," razloži.
O njenem sirovem in jabolčnem zavitku je Zoran Kržišnik, ki je prepotoval domala ves svet, dejal, da takega ne dobiš nikjer.
V	Cugljevi gostilni gre največ cvička, ki ga Marija kupuje največ pri vinogradnikih iz Gra; dišča. „Belega gre pri nas zelo malo, dva, tn litre na dan, v glavnem za brizganec. GortJ® pravijo, da cviček najbolj sodi k domači nra ni."	..	,
Zanimivo je tudi, da so v Cugljevi gostilni zaposlene same ženske: gospodinja, dve P° močnici in vajenka. „Moj mož, upokojeni železničar, ni za gostilno in se večkrat jezi, ce da bi lahko imeli tu lep mir; tudi sinova s sedaj že zaposlena drugje." Potiho pa Mari) računa na starejšega sina, ki sedaj dela v Doni tu in si je poleg gostilne naredil hišo, prej Pa J bil sedem let v Nemčiji. „Jože ima žilico, tu največ veselja kaže za gostinstvo," ne m°! mati skriti veselja. „Za .rezervo' pa imam pet vnukov in eno vnučko."
Saj bi bilo res škoda opustiti tako vpeljan gostilno, v katero je Cugljeva vložila veliko e narja in truda. „V načrtu imam najprej P0^1 veliko teraso, ker so poletja tako muhasta- 3 da bi podaljšala zadnjo sobico in naredila je dilnico za 50 ljudi, kajti pri nas je že Pre™.at.
prostora. Večkrat imamo ohceti, razne
oblet-
nice, silvestrovanja, pustovanja in ljudi mm mo kam dati. Težave so s posojili, sama P. take investicije ne zmorem. Mislim, da ^ banka morala obrtnikom bolj pomagati, zavzema tajnica trebanjskega združenja o ni kov.
Sicer pa bi Cugljeva šla lahko čez do leto v pokoj. „Ne vem, če bo kaj iz tega, nasmeje. „ Jaz sem taka, da sem bolna, ce mam dela."
.»sir: ' i vV'-*