DELA V S K A
Glasilo Krščanskega delovnega ljudstva
lahala -vsak Četrtek pop.; v aluCafu prornlkn Han poprej — Uredništvo s Llublfona, Mlkloll-fceva c. — Nefranklrana pisma se ne sprelema|o
Posamezna fitpvllha Din i-SO — Cena: za 1 mesec Din S*-, za Četrt leta Din 15--, ca pol leta Din 30--; za Inozemstvo Din 7-- (mesečno) - Oglas po dogovoru
Oglasi, reklamacije In naročnina na upravo Jugoslovanske tiskarne, KoiportaSnl oddelek, Pollansk! nasip II. 2 — Rokopisi se ne vraCaJo
Papirniška posodba podpisana.
19. t. m. so predsedniki in tajniki obratnih zaupnikov iz Vevč, Goričan in Medvod in Jugoslovanska strok, zveza za papirniško delavstvo podpisali novo kolektivno delovno pogodbo. S tem je v glavnem končano večmesečno gibanje, ki se je začelo 14. julija t. 1., ko so se vevški papimičarji odločno uprli priga-njaškemu sistemu, ki so ga hoteli nekateri kar nemoteno izvajati nad papirni-Čarji. Podajanje poteka vseh dogodkov bi nas zavedlo v stran. Glavno, kar hočemo sedaj poudariti, je sledeče:
1. Združene papirnice so s 1. majem t. 1. odpovedale vse kolektivne pogodbe, sklenjene pismeno ali ustmeno. Izjavile so tedaj in pozneje še ponovno, da odpovedujejo zato, ker hočejo reducirati plače in sploh odtegniti delavstvu razne ugodnosti iz razloga, češ, da stroški za delavske plače preveč obtežujejo podjetje in zavirajo njega uspešen razvoj. Vse papirniško delavstvo je tedaj spoznalo resnost trenutka in storilo, kar stori organizirano, izobraženo, razredno in zavedno delavstvo.
2. Jugoslovanska strokovna zveza je v sporazumu z vsemi obratnimi zaupniki predložila podjetju osnutek nove kolektivne pogodbe. Papirnice so pred-og odklonile. Tedaj je radi šikaniranja eiavstva izbruhnila v Vevčah general-
stavka in so papirnice pod tem pritiskom pristale na pogajanja na podlagi spomenice, ki jo je predložilo delavstvo.
3. Skoro skozi ves mesec avgust so se vršila globoka pogajanja, ki so mestoma prešla v ostro borbo. Obratni zaupniki in Jugosl. strok, zveza kot skoro absolutna predstaviteljica vseh papimi-čarjev so vodili razgovore in pogajanja vseskozi z vsem elanom. Z odločnim in strokovnjaškim nastopom JSZ in tajnika Del. zbornice gosp. Uratnika je bila že od vsega početka onemogočena izvedba namere papirnic, da se namreč mezde reducirajo.
4. Sklenjena je za vse tri obrate Vevče, Goričane in Medvode enotna kolektivna pogodba. Urejen je v celoti ves mezdni sistem, regulirano akordno in premijsko delo, zajamčena v vsakem slučaju delavcu normalna uma mezda. Le-te so ostale vse iste kot preje.
5. Uspeh: Pokojninski in preskrbovalni fond:
V tega prispeva podjetje en in pol odstotka delavskih mezd v iznosu okrog
200.000 Din letno, ravno toliko delavstvo. V ta fond se prenese že dosedaj obstoječi delavski podporni fond, ki je bil dosedaj last podjetja, v iznosu okoli
500.000 Din. Podjetje prispeva poleg tega v ta fond za tekoče podpore 28.000 Din letno. S tem je zasnovano v Sloveniji in državi prvo delavsko starostno zavarovanje. Pogodba o tem fondu se za dobo 3 let ne da od nobene strani odpovedati in ostane v veljavi tudi v slučaju, da se razveže okvirna kolektivna delovna pogodba. Ta pa je neodpo-vedljiva za čas 1 leta, po katerega preteku se lahko odpove na 3mesečni odpovedni rok.
6. Papirniško gibanje, ki je zajelo čez 800 delavcev, je v zadnjih štirih letih, izivzemši gibanje steklarjev, v Sloveniji in državi edino, ki more kljub defenzivnemu značaju beležiti velevažno zocialno-politično pridobitev: starostno zavarovanje. Ta uspeh je prinesla pa-pirničarjem močna delavska zavest in solidarnost in strumna strokovna organizacija. Vsa druga delavska gibanja in Po reti so spričo naraščajoče moči združenega kapitala bili brezuspešni ali pa so celo skrahirali.
Cerkev in proletarci.
Na Dunaju izhaja list za dušno pastirstvo »Seelsorger«, ki večkrat prinaša tudi poglavja iz delavskih vprašanj. Claiini so pisani z zanosom, odkritosrčno ter dokazujejo, koliko resničnega in odkritega zanimanja posveča avstrijska, predvsem dunajska duhovščina sodobnim perečim vprašanjem. Priobčujemo članek, ki ga je napisal prof. dr. M. Pflieger, povzemajoč dejstva, ki jih je skozi prejšnje leto poudarjal list »Seelsorger«.
Dejstva, ki jih moramo videti.
Dejstvo je, da resnično in neodvrač-ljivo stojimo pred spremembo gospodarskega reda in radi tega tudi pred spremembo družabnega življenja; da ta razvoj poteka po neki notranji zakonitosti, katero moremo ali ovirati ali jo pospeševati, katere pa ne moremo zadržati. Označiti bi mogli ta razvoj z geslico »socializacija«. Ni treba, da bi se pred tem ustrašili. Malo si še moremo danes predstavljati pod tem pojmom. Bo vsekakor nekaj manj, kot si predstavljajo nekateri socialisti, mnogi izmed njih pa spet mislijo le bolj na neko sodelovanje med privatnim in občim gospodarstvom. Toda to bo globje seglo, kot si to mislijo konservativni gospodarski praktiki. Socializacija je na primer, če je Lueger dunajska plinska in elektr. podjetja spremenil iz privatnih podjetij v občinska podjetja in ravno to je primer, da nobena politična stranka ne more gospodarsko nujnega razvoja zadržati. Ni nujno, da bi bil socializem tudi revolucija, lahko je gospodarska revolucija in danes komaj še vemo, kako globoko že stojimo sredi tega razvoja. Socialnodemokratski župan Seitz je mogel po pravici imenovati svojega velikega prednika Luegerja ob priliki odkritja njegovega spomenika na Dunaju kot predhodnika današnjih socializacijskih stremljenj dunajske občine. In ni nič posebnega, da je socialni teden »Kršč. Soc. centr. organizacije v Švici«, ki se je vršil kot zaključek po evharističnem kongresu v Einsiedeln sredi avgusta, prišel do zaključkov, ki, bolj natančno pregledani, enostavno ponavljajo imanalne go-spodaiske zakone Karla Marksa. Vse to si je treba povedati, da se ne bomo po nepotrebnem bali in videli kake verske
nevarnosti tam, kjer se enostavno izražajo gospodarski zaKom.
Dejstvo je, da ima družabno oblikovanje v smislu sociatine, današnjim razr meram primerne pravičnosti velikopotezno oporo v socializmu; da je ta socializem teoretično postavljen na temelje ateizma; da torej med temi teoretičnimi podlagami iu krščanstvom obstojajo nepremostljiva nasprotja; da pa velika večina socialistov niso pristaši socializma zaradi teh osnov, temveč radi tega, ker ta stranka proletarijatu brez pridržka obljublja pravičnost in se zanjo tudi bori. V tem smislu, kot boj za pravično stališče v novem gospodarskem položaju, je »razredni boj«, skozi in skozi moralna zadeva in mnogo bolj moralna kot razredni boj onih, ki hočejo videti v delavcu samo sužnja-plačanca. Da torej ti ljudje (gre tu samo za duše) gledajo boj oiicielnega krščanstva proti socializmu vedno kot strankarski boj proti stranki njihovega odrešenja in smatrajo to kot stališče sovražnikov proletariata.
Dejstvo je: da vsako prezrt je teh resničnosti izrabljajo svobodomisleci za neprimerno hujskanje med delavstvom k odpadu. Da je ta nevarnost še večja v deželi, kjer je samo ena krščanska stranka, ki zastopa v parlamentu pravice Cerkve in ki velja kot meščanska stranka ter taka tudi je, leži popolnoma na dlani. Tudi to naj bo povedano samo v označitev položaja, da se tega zavedamo, ne da bi hoteli komurkoli kaj očitati. Mi mo-f ramo položaj videti. Proletarci, ki vsaki dan slišijo, Ha Cerkev politično zastopajo^ in branijo samo njihovi buržoazni na-; sprotniki in da jim zato ta Cerkev z vsem svojim vplivom stoji ob strani, nočejo ni-kakega opravka imeti več s to Cerkvijo, katere cerkveno življenje je že itak težko trpelo. Od julija letos (od julija do okt. — Op. ur.) je na Dunaju izstopilo iz Cerkve skoro i5 000 ljudi. In vednc več bo takih, ki ne bodo dali svojih otrok krstiti in jih ne bodo pošiljali k verskemu pouku. Dragoceno pa je za nas, da vemo, da je hujskanje k odpadu skoro ponehale, ko je dunajski »Večer« proti koncu julija ponatisnil čhnke iz *Seelscrgerja«. Proleta-rijat je začel zopet znova upati — siij so torej še duhovniki, ki z nami čutijo? Smemo torej še vpati.
Političen pregled.
Kaj in kako sedaj.
Ing. Savčič je v Belgradu dobil odgovor od vladnih strank: Za vsak sporazum smo, ki koristi državi. In opozicija, ki je imela toliko govorjenja, toliko kritike, ki je omamljala ljudske mase, iskala pomoči v inozemstvu, sedaj ne ve kaj bi rada in kako bi rada. Kar smo poudarjali pred dvema mesecema, da je sedanja sestava opozicije nenaravna z ozirom na pogled ureditve naše države in sorodna samo v tem, kako č.impreje priti do vlade, moči in oblasti, to se danes že udejstvuje. Idejni razcep opozicije v pogledu na novo ure-
7.	Papimičarji se z vso resnostjo zavedajo, da pogodba po 1 letu poteče, na kar se že danes pripravljajo. Zalo bodo tudi vsi poskusi, razbiti enotno razrednobojno franto vseh papirniČar-)ev, že vnaprej onemogočeni. Organizacija pa se bo, okrepljena; in preizkušena v zadnjem gibanju, Še ojačila.
Delu slava, čast, oblasti Živel organiziran strokovni boj pa-pirničarjev.	V.	P.
ditev državq je tu. Le tako moremo razumeti, zakaj ne odgovore, kaj in kako sedaj. Neenotni so in zraven pa še tako slabi politiki, da ne znajo izrabiti momenta, ki ga jim nudi moda.
Danes, ko bi opozicija morala podati jasen predlog za ureditev naših notranjih razmer, danes še-le skrivaj premišljajo :	ali je boljši Marinkovičev
ustavni načrt širokih samouprav, ali je boljši Protičev, ali naj se drže Radičevega republikanskega in federalističnega zamisla, ali naj velja samostojna Velika Hrvatska v personalni uniji z Veliko Srbijo, ali naj se drže Pribiče-vičevega integralnega državnega in nacionalnega edjnstva.
V Belgradu se še javno niso izrekli o vseh podrobnostih, kako si vladne stranke zamišljajo sporazum. Pač opozicija ni postavila prav nobene baze za sporazum. Mali politi^arji seveda govore; tako in tako in na tem temelju. Dr. Korošfec, ki ima že izza ustavnih bojev jasen in do podrobnosti izdelan načrt, pa čaka in molči. Razmere morajo dozoreti.
Narobni skupščini je predložen načrt novega šolskega zakona. Med našo šolsko in socialno politiko je neko gotovo
sorodstvo. Kakor so se za socialno politiko v splošnem malo brigali, tako so se za šolsko vprašanje veliko in povsem neresno brigali. Šolsko vprašanje je pri nas doživelo toliko sprememb, kolikor smo imeli vlad. Vedno nove naredb^, uredbe, pravilniki, okrožnice, prepovedi in preklici, da ni čudno, da so vsi šolniki brez prave orijentacije in naše šole brez sistema in praktičnega smotra-Vsako leto ali celo na pol leta nova knjiga, pa še nov učitelj. Delavski staršji ne zmorejo tolikih izdatkov, otroci pa ne tolikih učnih sistemov.
Ta zakon je potreben, silno potreben, da se uveljavi, a važno je, kakšen je oziroma bo. O tem več, ko bomo im^li zakon pri rokah.
Shod Delavske zveze v Ljubljani.
Po dolgem molku smo se zganili. Ob zadnjih skupščinskih volitvah smo ae prvič v večjem številu pokazali. Manjši sestanki so nas komaj še držali skupaj. In še ljubljanske politično razbite razmere so nas ovirale. Vsak zase kramp, koplje pa nihče ne in še na drugega je hud, samo da dobro voljo pokaže.
Za ljubljanske razmere nas je bilo prav lepo število. Glavno pa je: dobro, kleno jedro in to je bilo.
Shod Delavske zveze je bil namenjen predvsem oblastni in delavski politiki. Zato smo povabili naše delavske oblastne poslance. O splošni državni politiki žal ni mogel poročati poslanec Kremžar, ker je bil v Belgradu nujno zadržan. Pa nam je tov. žužek pokazal našo glavno in vodilno vlogo pri rešitvi državne krize in veliko potrjenje slovenske desetletne politike. Tov. Krti-nik, rutiar iz Trbovelj, je govoril o delu oblastne skupščine v preteklem letu: ustvarjali smo, iz niča pričenjali, a vendar nekaj naredili. Za delavstvo pa velja: kar hočeš doseči, boš dosegel samo potom svoje politične organizacije Delavske zveze in njenih delegatih. Tov. MajerSič iz Tržiča pa je pokazal na celotni delavski pokret, na težkoče in pomanjkljivosti iz z globokim očesom razkril našo slabost in pokazal na odrešenje: delati, žrtvovati, držati se organizacije, silno ljubiti in močno verovati v svojo moč ter zaupati v božjo pomoč. Tov. Arnež z Jesenic pa je govoril o prihodnjem proračunu oblastne skupščine s posebnim ozirom na delavske razmere. Nekaj so dosegli naši delavski zastopnika, več bi se dalo, ko jih bomo tudi več imeli. Da bomo pa to dosegli, je treba novih, močnih ljudi, mladine, prežete s krščansko socialno miselnostjo; tako mladino moramo vzgajati mi, delavci.
Tov. Langus, ki je shod vodil, se je prisrčno zahvalil govornikom, ki so nas presenetili s svojimi globokimi, resnimi, delavske zavesti polnimi govori in pozval navzoče: v vsak okraj odbor Delavske zveze, da bomo mogli in znali braniti svoje pravice, uveljavljati svoje zahteve in koristiti celotni človeški družbi. Vedno in v vsakem kritičnem momentu je ravno delavstvo dalo iniciativo za zboljšanje razmer, tudi mi nočemo in ne smemo biti zadnji, ampak prvi.
Če bi nas videl pokojni Krek, bi nas bil vesel. Videl bi svoje borce, delavce iz njegove šole in še nekaj novih, idealnih in neupogljivih fantov. Uvidel bi: moj duh živi, in zaklical bi vsem: fantje, korajžo!
VvsBho hiša Jetalio Pravico"!
Jugoslovanska strokovna zveza.
Oblačilni delavci
Domžale. Kakor se danes opaža povsod, kako se izvajajo konsekvence od strani kapitalistov napram delavstvu, v takšnih razmerah živi tudi delavstvo v tovarni I. Obenvalder v Domžalah. Prvi vzrok je seveda zato, ker delavstvo hoče, da se izvaja predpisan zakon. In vsled tega so se začele represalije proti delavstvu. Tako mora n. pr. star delavec, ki je žrtvoval tovarni vsa mlada leta, ostati doma brez zaslužka ter čakati na milost, kedaj ga zopet podjetnik pokliče na delo. Poleg tega pa sprejema nove delavce. Seveda delavstvo zaradi ljubega miru zaenkrat to še trpi. Ali pregovor pravi: Sila rodi protisilo.
Čudno je, da se podjetnik tako roti, da ni proti organizaciji. Ko pa sprejema delavce v delo, je pa prva njegova beseda in grožnja, da ja ne bo delavec pristopil k organizaciji. In danes se že uresničujejo besede, ki jih je podjetnik nekoč vrgel delavstvu, da bodo stari delavci doma, novosprejeti pa bodo v službi. Delavstvo se vsega tega dobro zaveda, a pomagati si bo seveda moralo samo z enotno akcijo. Kdor pa razdira delavsko slogo in edinost, ta naj si zapomni, da; dvema gospodoma ni mogoče služiti.
V imenovanem podjetju zasluži kvalificirana šivilja za celih 10 dni 100 Din. Naj podjetnik vsaj malo premisli, kako more delavka živeti za 10 Din dnevno in zraven plačati stanovanje, kurivo; kje je pa obleka, čevlji itd? Delavstvo seveda naj pa lepo trpi in molči. Zraven ima pa še delavstvo polno nasprotnikov, da ga ovirajo pri njegovem delu v organizaciji. Taka delavstvu škodljiva politika se uganja kaj rada tudi po gostilnah v delavskih krajih. Po takih lokalih se na vse načine vabi delavce v gostilno, dočim se potem prav rado udriha tam po delavski organizaciji in njenem delu, kar seveda škoduje edinole delavstvu. Zato naj bi bila prva naša naloga, da odvračamo delavce od zapravljanja po gostilnah, kjer trpi materialno in moralno škodo. Posebno pa naj se delavstvo ogiblje go stilen, v katerih se zbirajo delavstvu sovražni elementi.
Torej za delavca se plete dan za dnevom kaj, seveda dobrega nič. Zato naj si vzame v spomin le to, da je edina pot za njega ta, da vse delavstvo pristopi v organizacijo in z njeno močjo bo dosegel svoje pravice. Ako bomo cincali sem in tja, si sami zavlačujemo čas, ki nas bo združil v močno armado, s katero si bomo izvojevali delu čast in oblast.
Papimičarji
Goričane-Medvode. Obratni zaupniki iz Goričan in Medvod in Jugoslovanska Btrokovna zveza sklicujejo za nedeljo 25. t. m. ob pol 8 zjutraj po maši v Društvenem domu v Preski javen delavski strokovni shod. O važnih zadevah, tičo-
čih se vsega papirniškega delavstva, poročajo delavski obratni zaupniki in zastopniki Jugoslovanske strok, zveze. — Tovariši in tovarišice, odzovite se vabilu vsi!
Kamnoseško delavstvo
Ribnica na Pohorju. V nedeljo 25. t. m. se bo vršil po rani sv. maši v gostilni Petačnik redni mesečni sestanek naše skupine. Prideta dva govornika iz Maribora in sicer prof. Prijatelj in tov. tajnik. — Tovariši! Pridite vsi na sestanek, imamo razpravljati o zelo važnih stvareh. Vedno se čujejo različne pritožbe, zato na sestanek, tam je mesto za kritiko in rešavanje naših zadev. Za člane udeležba obvezna. — Odbor.
Železničarski vestnik
Razlike. Kakor se nam poroča iz Beograda, so razlike, ki pritičejo vsemu prevedenemu osobju po čl. 215 zakona o državnem prometnem osobju, predmet razpravljanja. Zagotovljeno nam je, da se bodo te razlike tudi železničarjem izplačale, ko bodo vse predpriprave gotove in posojilo, iz katerega se bodo te razlike izplačale, tudi odprto. Torej upamo, da pridemo v teku par mesecev do teh zaostalih prejemkov, ki nam pritičejo po gori citiranem členu žel. zakona. Niso torej bile zaman naše intervencije v tej zadevi.
Premoženje Gospodarske poslovalnice (žel. konsum). Izdelan je načrt, s katerim se milijonsko premoženje bivše Gospodarske poslovalnice direkcije drž. žel. v Ljubljani, ki je po odloku sodišča pripadlo državi, porabi za zidanje stanovanjskih hišic za železničarje in to v Mariboru, Ljubljani in Celju. V kaki obliki se bo to izdalo, še nam trenutno ni znano, upamo pa, da se bo predlog poslancev Jugoslovanskega kluba v gornjem smislu za železničarje rešil v najugodnejši obliki. Natančneje bomo še o tem poročali.
Naknadni mezdni krediti. Z ozirom na dejstvo, da so bili za letošnje proračunsko leto krediti za mezde delavcev veliko premajhni, si je naša organizacija nadela nalogo, da ne odneha od tega vprašanja prej, dokler se naknadni krediti ne dosežejo. O teh naših zahtevah smo v našem listu že pisali. Kakor smo pa dobili poročilo iz zanesljivega vira, so naknadni krediti za mezde delavcev v zadostni višini zasigurani, tako da je pavziranje, ki je za naše delavstvo najhujši udarec, zaenkrat preprečeno.
Iz centrale. Še enkrat poročamo, da se seje načelstva vrše vsak prvi četrtek v mesecu in vsak prvi četrtek po 15. v mesecu v bufetu Zadružne gospodarske banke v Mariboru, Aleksandrova cesta štev. 6 (levo od dvorane). Ako je ta dah praznik, se vrši seja prihodnji četrtek. V slučaju pa, da pade četrtek ravno na
1.	ali 15. v mesecu, se vrši seja ta dan. Pričetek sej sedaj v zimskem času ob 6 zvečer. Tovariši! Pridno obiskujte naše seje, da boste natančneje poučeni o našem delovanju. Vsak član ima pravico, da se prepriča o delu svoje organizacije.
Poselska zveza
Poslovalnica za služkinje »Poselska zveza« je otvorila v Delavski zbornici, Miklošičeva cesta 22, posredovalnico za služkinje, ki je doslej poslovala v Marijinem domu. S tem je storjen važen
korak za ureditev poselskega vprašanja. Posredovanje za služkinje so izrabljale dostikrat dobičkoželjne osebe v sebične namene. Posredovalnica bo za vse stranke enaka, in sicer za gospe po 10 Din, za služkinje 5 Din. Poselska zveza bo pazila na moralni značaj služkinj in služb. Naj se odslej tako gospe kakor služkinje obračajo z zaupanjem na Po-selsko zvezo v zadevi služb. Uradne ure: ob delavnikih od 9 do 12 in od 5 do 6. Glede prenočišča naj se zglase dekleta pravtako v pisarni Poselske zveze v Delavski zbornici. — Poselska zveza.
Zavarovanje kmetsko-polšedelskega delavstva v Nemški Avstriji.
Ravno pred zaključkom zasedanja avstrijskega parlamenta 18. julija je bil sprejet zakon o zavarovanju kmetskega in poljedelskega delavstva. S tem je bil z uspehom z a v r š e n dolgotrajen boj kmetskega in poljedelskega delavstva in strokovnih organizacij, boj, ki so ga vodile predvsem krščanske strokovne organizacije, ki imajo baš ta del delavstva razmeroma zelo močno organiziran. Strokovne organizacije razumljivo izjavljajo, da še zdavnej niso s tem izpolnjene vse njihove zahteve. To je pri sedanji sestavi parlamenta in predvsem vlade tudi razumljivo. Vseeno pa je s tem mnogo doseženo.
Iz zgodovine zavarovanja.
Zavarovanje kmetsko-poljedelskega delavstva posebno še bolniška panoga ima prav posebno zgodovino. Z novelo k zakonu o bolniškem zavarovanju iz leta 1921. je bilo raztegnjeno bolniško zavarovanje tudi na kmetsko-poljedel-sko delavstvo. Razumljivo so nastala po poedinih zveznih deželah huda nasprotovanja, izhajajoča predvsem od kmečke zveze (Landbund), a zavarovanje je kljub temu prodrlo. L. 1924. pa je bilo to zavarovanje z razsodbo najvišjega upravnega sodišča, da je novela, s katero je bilo raztegnjeno bolniško zavarovanje na kmet.-poljedel. delavstvo, protiustavna, ukinjeno oziroma prekinjeno. Tako je ostalo to delavstvo zopet celo brez bolniškega zavarovanja. Posamezne dežele so sicer z deželnimi zakoni uredile to zavarovanje in je pri tem na splošno ostalo pri določilih omenjene novele. Gornja Avstrija in Salzburška sta bili brez zavarovanja, Štajerska in Burgenland pa sta znatno utesnili krog zavarovancev. L. 1925. je s posebnim zakonom ureditev socialnega zavarovanja zopet pripadla zveznemu parlamentu. S tem je bila tudi utrta pot k splošnemu (ne samo bolniškemu) zavarovanju kmetsko-poljedelskega delavstva.
Borba je bila vroča.
Vse od tedaj pa do 18. julija tekočega leta je šla borba strokovnih organi-
zacij kmetsko-poljedelskega delavstva za tem, da le-to dobi zavarovanje ne samo za slučaj bolezni, ampak tudi nezgodno in starostno zavarovanje. Osrednja komisija kršč.-soc. strok, organizacij je k vladinemu osnutku zakona stavila celo vrsto sprememb. Tako se je zahtevala predvsem upostavitev novih mezdnih razredov (vseh je 9), obvezno družinsko zavarovanje, podpora porodnicam 6 tednov pred in 6 tednov po porodu, znatno zvišanje pogrebnine, sestavo uprave zavarovanja na temelju */6 delojemalci, s/6 delodajalci itd. Teh spre-minjevalnih predlogov je bilo precej upoštevanih. Tako prejema kmetski ali poljedelski delavec v bolezni precej višjo boleznino (34 Din) kot industrijski (24 Din). Tudi upravo predvideva zakon sestavljeno v razmerju: 3/r, delavcev proti 2/6 podjetnikov. Starostna renta znaša v najnižjem razredu okoli 150 dinarjev, v najvišjem pa 370 Din mesečno. K temu pristopa še to, da bo s 1. januarjem 1929 vsak kmetsko-poljedelski delavec zavarovan za slučaj nezgode. Kar tiče uprave same, pušča zakon posameznim edinicam široko samoupravo^ S tem je dana prilika, da se bodo marsikatere trdote zakona odpravile in izvajalo zavarovanje krajevnim razmeram primerno. Strokovne organizacije kmet*
fkorpoljedelskepi delovotv« oo v tem
pogledu že pripravljajo na borbo za zboljšanje zakona, ko bodo medtem se-\eda budno na straži, da se bo zakon izvajal v celoti v prid delavstvu.
Kaj zmore smotreno delo in vztrajnost.
Izvedba zavarovanja tega delavstva v Nemški Avstriji je vzoren primer za to, kaj zmore smotreno delo in neupogljiva vztrajnost. Krščanske strokovne organizacije so vodile borbo za to zavarovanje v silno težkih okoliščinah. Na eni strani kompaktna fronta podeželskih magnatov in večjih posestnikov in kmetov brez razlike političnega mišljenja — Landbund (kmečka zveza), na drugi strani pa v veliki meri demagoško nastopanje socialnih demokratov, ki so hoteli biti bolj papeški kot papež sam in stavljali zahteve, glede katerih je mo-
Atom:
Tudi vera predsodek?
Prevelik pritisk materijalizma zadnjega časa je bil povod, da je vzniknilo novo življenje duše. Duš, ki iščejo Boga danes lahko najdeš vedno več. Toda žalostno dejstvo je, da mnoge take duše gredo mimo katoliške cerkve. (Ne mislim tu samo na male slovenske razmere, ampak na pojave, ki se porajajo v delavstvu mednarodnega sveta.) Ali morda vsi ti niso slišali ničesar o katoliški cerkvi? Ali je morda Marksov vpliv tako velik, da ž njim vred večina delavstva smatra vero za meščanski predsodek? Ne eno, ne drugo ne drži. Slišale so pač vse te delavske množice, ki so cerkvi odtujene, tudi o cerkvi, toda šle so mimo nje z ostro, večkrat preostro kritiko, ki je pa kljub temu človeško razumljiva. Preprosti evangelij Kristusov so primerjali z resničnim življenje krščanskih občin in niso nagli harmonije. Namesto prostih otrok božjih so našli le prepogosto filistre, ki za resnično življenje niso imeli nobenega smisla in ki so s prezirljivo gesto in učenimi besedami skušali celo uničiti novo kaleče življenje. Po življenju je klicala njihova notranjost, toda našli so nauk, sistem, prazno besedo.
Kritika je ostra, morda večkrat preostra, sklep napačen, toda le preveč
resničnega je v teh besedah o zunanji prikazni cerkve, h kateri po pravici prišteva vernike. In mi katoličani, ali naj mirno pustimo, da te in vedno nove množice odhajajo od nas in gredo mi-mo nas? Ne. Naša dolžnost je, dolžnost vseh ki čutijo krščansko in socijalno, da skušamo preobraziti svet in zemeljske stvari po božji sveti volji in moč za to bomo črpali iz vere v večni, naravni in božji svetovni red. Sodelovati moramo na rešitvi stiskanih in bednih. Ne smemo se dati ostrašiti od radikalnih pojavov, ampak skušati moramo spoznavati vzroke tega sovraštva in te velike nevolje in nezadovoljnosti. Sovraštvo stiskanih do vsega, kar je v zvezi s krščanstvom in s cerkvijo je strašna obtožba naše mlačnosti, brezbrižnosti za bedne in našega pomanjkanja ljubezni. Ker mnogokrat za njihovo stisko nismo imeli srca in smo jih s suho besedo tolažili z srečnejšim življenjem onkraj groba, namesto, da bi jim pomagali, in smo govorili o udanosti v voljo božjo, ko in kedar to ni bilo prav nič potrebno, zato so se mnogi, premnogi naši razdedinjeni bratje in sestre obrnili proč od notranje lažnjivosti kristjanov in so šli tja, kamor je skupna stiska in skupna volja zvarila človeške množice v enotnost, da bi z razrednim bojem izbojevali pravico do življenja proti stiskanju in izkoriščanju.
Po naravnem božjem svetovnem redu naj bi si ljudje z delom prislužili to, kar potrebujejo za življenje. Zato ima delavec tudi nravno pravico do dela. O tem pa današnji kapitalizem ne ve nič. Delo je zanj blago, ki se ravna po zna- ' nem načelu o ponudbi in povpraševa- 1 nju. Tako se ljudi, če je slaba trgovska ' konjunktura, kratkomalo vrže na cesto j in cele družine prepusti stradanju. To je protikrščansko in bije v obraz načelu ■ o ljubezni do bližnjega.
Bog sam je z deseto božjo zapovedjo j postavil zasebno lastnino pod posebno j svoje varstvo. Neomejenega bogastva ne j moremo priznati, vsaka lastnina ima svoje meje pri lastnini bližnjega. Jasno je treba to povedati: Vsako preveliko bogastvo je tatvina na lastnini bližnjega in od Boga prepovedano po deseti božji zapovedi. Vsakdo ima pravico do osebne svobode, imeti pa je ne more brez zasebne lastnine.
Veliko se dandanes govori o družini, o njenem pomenu za novo kulturo in novo življenje. O uresničenju tega cilja pa je malo govora. Treba je videti hleve brez luči in brez zraka, ki morajo [ služiti kot stanovanja in ki so res grob vsakega družinskega življenja.
Prazen je izgovor, da ima gospodar-| stvo svoje zakone, da istih ni možno spreminjati. Res da jih ima, toda dal jih je človek in človek jih lahko tudi od-
pravi. Človek mora gospodovati nad materijo ne materija nad človekom.
Socijalizem sam, naj si je že kateregakoli sistema nikdar ne bo mogel sam odrešiti stiskanega delavstva, ker pozna le eno, edino orožje, razredni boj proti kapitalizmu. Pozablja pa pri tem, da ta boj vedno na nasprotni strani izziva nove sile, da s tem loči ljudi v dva sovražna tabora in dela tako odrešenje vedno težje. Sodelovati mora krščanstvo in tudi socijalizem. Krščanstvo ima svoje duhovne sile, ki so nezlomljiva moč, ima pa večkrat premalo tesen stik z resničnim življenjem, socijalizem ima pa tesen stik, manjka pa mu duše, ki jo more dobiti le od krščanstva. Le sodelovanje obeh more rešiti proletarijat.
Le tako sodelovanje obeh sil more prinesti zmago. Le tedaj bodo vsi zopet čutili, da so med seboj bratje in sestre v Kristusu. Vsi brez izjeme se morajo zavedati in jasno poudarjati načelo: Ni božja volja, da je en človek suženj drugega, kajti vsi so pred Bogom enaki, vsi med seboj bratje in sestre, in božja volja, da posedujoči razred odteguje milijonom enakovrednih ljudi delež na dobrinah te zemlje, kajti one 90 tu za vse. Le tedaj bo Marksova beseda, ki jo izreka v svojem komunističnem manifestu, da je verstvo zgolj meščanski predsodek zgubila svojo moč, ker ne bo več resnična.
ralo biti že od vsega početka jasno, da ee spričo politične konstelacije ne bodo dale udejstviti. še prav v zadnjem hipu pred sprejetjem je nastopila huda nevarnost, da se je že mislilo, da zakon sploh ne bo sprejet in je parlament že bil na tem, da se zasedanje zaključi. Le odločen nastop osrednje komisije kršč. strok, organizacij je tedaj pognal zakon do končnega glasovanja.
In mi?
Primena na naše razmere je popolna. Tudi naše kmetsko-poljedelsko delavstvo stalno stremi za tem, da dobi svoje zavarovanje. Ali stremeti za čem se še ne pravi voditi stvarno borbo za dosego .cilja. Avstrijskemu kmetsko-poljedelske-mu delavstvu je prinesla zavarovanje le njegova strumna strokovna organizacija. In pri nas? Ali se naše kmetsko in poljedelsko delavstvo zaveda, da mora iti v boj, ako hoče kaj doseči. Reči moramo, da v prav neznatni meri. Le naši vrli viničarji s svojo Strokovno zvezo viničarjev so že na tem potu, vse ostalo kmetsko in poljedelsko delavstvo pa se Še ni znašlo samo v sebi in še ni namerilo pogumno prvih korakov v dosego vsaj najnujnejšega potom organiziranega strokovnega boja.	j
Ako bo hotelo naše kmetsko poljedelsko delavstvo izvojevati svoje zavarovanje, se bo pač moralo ravnati po agledn tovarišev v Nemški Avstriji in v celoti slediti zgledu naših viničarjev in se kompaktno organizirati v močno, ! strumno in enotno strokovno organizacijo v okrilju Jugoslovanske strokovne zveze.	y p >
Kongres Delavskih zbornic i v Delgredu.
v dneh 25. in 26. t. m. se bo vršil j v Belgradu peti kongres delavskih zbor- I nic iz cele države. Na ta kongres po- ! Sijejo določeno število delegatov vse de- i lavske zbornice v državi: Delavska zbor- ' mca za Srbijo v Belgradu, za Vojvodino i v Novem Sadu, za Hrvatsko in Slavonijo v Zagrebu, za Slovenijo v Ljubljani, za »osno m Hercegovino v Sarajevu in za Dalmacijo v Splitu.
la kongres predstavlja nekak delavski parlament, ki naj da tako posameznim delavskim zbornicam kot vsem dru- ^ Rim v poštev prihajajočim delavskim in javnim institucijam tako predvsem za-devnim ministrstvom kot tudi narodni skupščini direktive in smernice za delavsko zakonodajo in socialnopolitično delo za neko dobo naprej.
Kongres naj na vsak način manifestira nezlomljivo in enotno voljo vsega delavstva v državi, uveljaviti se primerno svojemu številu in moči povsod, kjer gre za njegove življenjske, gospodarske, kulturne in splošno socialne interese. Delavstvo v državi, posebno pa še slovensko, hoče dokazati, da je njegovo stremljenje, se potom svojih organizacij kot njega razrednih predstavnic, samopomoči in stvarnega dela postati enakopraven in odločujoč faktor v vsem javnem življenju, v celoti upravičeno.
Posebno letošnji kongres bo imel zelo manifestativen značaj in je pričakovati, da merodajni ne bodo prekoračili meja, da bo izzvenel kongres kot čista in enotna delavska manifestacija. Ob tej priliki bo namreč otvorjena tudi palača centralnega tajništva delavskih zbornic v Belgradu, v katero so zazidani tudi težki tisočaki, ki jih je dalo slovensko delavstvo.
Na dnevnem redu kongresa so poročila o velevažnih delavskih vprašanjih in so predlagane tehtne resolucije. Naj podčrtamo samo referat tajnika Delavske zbornice g. Filipa Uratnika: Delavsko pravo in socialnopolitične zahteve. Enako pereče je tudi vprašanje delavskega zavarovanja, o čigar reorganizaciji in zboljšanju se je že mnogo govorilo in je bilo že več predlogov izdelanih. O tem bo referiral tajnik Del. zb. iz Zagreba Pfeifer.
Za klub krščanskih socialistov Delavske zbornice v Ljubljani potujejo na kongres tov.: France Terseglav, Alojzij PukSič iz Jesenic, Martin Kores iz Maribora in France Žužek.
Vrednost denarja. Za 100 nemških niark dobiš 1354.50 Din, za 100 avstrij-^v 798.50 Din, za 1 dolar oo.8<25 Din, za 100 franc, frankov 221.47 um, za 100 češkoslovaških kron 168.37 m’ w !00 lir 297.25 Din.
Krekova družina.
Zbor družin v Celju.
Mirno in lepo se je vršil naš zbor družin v Celju preteklo nedeljo. Udeležile so se ga skoraj vse družine. Snovi za obravnavanje in razgovora je bilo toliko, da se je jasno videlo, da je bil namenjen čas za zbor prekratek. Padlo je mnogo lepih in dobrih predlogov s strani centrale, kakor tudi s strani delegatov, iz česar smo mogli posneti še veliko nerazorano ledino, ki jo bo treba obdelati. Videlo se je, da raste razumevanje in zaupanje v naše moči in cilj vedno bolj in bolj. Videlo se je, da smo še zmeraj mladi in vneti borci za kršč. soc. idejo. Videlo se je, da smo globoko zastavili lopato na vzgojnem polju in skušamo skupno reševati najbolj pereča vzgojna vprašanja. To hotenje in volja do dela se je posebno pokazala od strani centrale, pa tudi od strani družin samih, ki se bolj in bolj utrjujejo in osa-mosvojujejo! Rekli smo, da je padlo mnogo lepih predlogov, napravili so se sklepi, ki jih bomo objavili v eni izmed prih. okrožnic. Že danes opozarjamo družine na to, da se ravnajo po tem.
Skrbite za čim intenzivnejše življenje v družinah 1 Prirejajte sestanke. Sedaj je prišel čas dela.
Delegati, ki so bili na zboru družin v Celju, naj poročajo. — Ker na zboru ni bilo mnogo časa za poročila delegatov družin in za razgovore, je zbor sklenil, da naj vsaka družina, ki ni takrat oddala pismenega poročila, pošlje v kratkem pismeno natančno poročilo o delovanju in o stanju družin. — Upoštevajte to in storite čimprej. Izpolnite naročila zadnje okrožnice čimprej!
Sneberje. V nedeljo 25. t. m. ima naša družina družinski sestanek v društvenih prostorih. Člani in članice, pridite sigurno. Na sporedu važen razgovor!
Celje. Naša družina priredi skioptič-no predavanje dne 28. t. m.: »O Jugoslaviji«. Pridite!
Tedenske novice.
Opozorila smo poslali tistim, ki nam še niso plačali Delavskega koledarčka. Prav lahko bi to izostalo, ako bi bili vsi tako vestni, kot so bili nekateri. Pričakujemo pa, da opomina ne bo treba poslati nobenemu. Nekaj izvodov koledarčka imamo še v zalogi. Če kdo more in hoče razpečati še kaj izvodov, naj sporoči po dopisnici na »Delavsko založbo«, Miklošičeva c. 22 v Ljubljani. (V čast vsem drugim skupinam pa moramo povedati, da jih samo dve skupini v celotni JSZ nista naročili oziroma prevzeli. Pa se imata obe skupini drugače za dobre in močne, čisto vse pač ne bo v redu, ali je glava malo bolna, ali pa telo, škoda bi bilo, če bi bilo oboje.)
Grosuplje. Okrožni urad za zavarovanje delavcev bo priredil v nedeljo dne 25. t. m. ob 10 dopoldne v Gasilskem domu predavanje o higijeni in socialnem zavarovanju. — Po predavanju se bo vršil sestanek navzočih delavskih in nameščenskih zaupnikov, na katerem se bodo mogle sporočiti zastopniku Okrož. urada morebitne želje in pritožbe. — Delavci in nameščenci, udeležite se tega koristnega predavanja!
Pri Javni borzi dela v Ljubljani je delo na razpolago: moškim: 1 manipulantu za trdi les, 30 rudarjem, 1 sodarju, 7 čevljarjem, 2 ključavničarjema, 1 kamnoseku, 5 kleparjem, 3 elektro-monterjem, 1 pečarju, 1 železostrugarju, t kolarju, 1 hišniku, 3 tesarjem, 1 leso-strugarju, 2 hlapcem, 3 krojačem, 1 pleskarju, 2 mizarjem, 1 sedlarju, 1 me-sarju-klobasičarju, 10 navadnim delavcem, 5 vajencem; ženskam: 1 frizerki, 10 pletilkam za jopice, 1 kmečki dekli, 1 pletilki za nogavice, 6 tkalkam, 1 kuharici, 2 služkinjama, 2 šiviljama za plašče.
Pri Javni borzi dela v Mariboru je ponujeno delo: moškim: 2 hlapcem, 9 viničarjem, 4 majarjem, 2 livarjem, 1 lončarju, 1 elektrikarju, 3 čevljarjem, 1 krojaču, 1 kleparju, 9 mizarjem, 6 žagarjem, 1 izdelovalcu umetnih brusilnih kamnov, 1 črkoslikarju, 1 sodarju, 1 kovaču, 1 lesostrugarju, 1 vrtnarju, 1 mlinarju, 30 rudarjem. Vajencem: mlinarske, Čevljarske, kolarske, zlatarske, tapetniške, čevljarske in lakirniške obrti. Ženskam: 7 kmečkim deklam,
1 kmečki gospodinji, 8 šiviljam za perilo, 3 šiviljam za šivanje odej, 1 perfektni likarici, 2 sobaricama, 2 varuškama, 9 služkinjam, 5 kuharicam, 2 vzgojiteljicama, 1 kuharici k financem, 2 po-strežnicama, 2 natakaricama, 1 pletilski vajenki, 3 šiviljskim vajenkam, 1 gospodinji v župnišče v Bosno.
Pri Javni borzi dela v Celju dobe delo: moški: 10 hlapcev, 32 rudarjev,
1 vrtnar, 1 pečar, 1 klepar, 1 električar,
2 kotlarja, 1 sodar, 7 mizarjev, 6 cirku-laristov in žagarjev, 2 tkalna mojstra,
1 tkalni poslovodja, 1 čevljar, 1 krojač,
1 krojaški strokovnjak za prirezovanje akrobatskih ovratnikov, 1 pek, 2 laki-rarja, 1 strojnik za žago, 36 delavcev-težakov, 26 vajencev. Zenske: 5 dekel, 4 pletilje, 1 šteparica, 1 perica,
1 likarica, li šivilja za perilo, 3 natakarice, 3 hotelske kuharice, 27 kuharic, sobaric in služkinj, 1 bolničarka.
Čez hribe in doline...
Tržič. (G. župniku v slovo.) V soboto dne 1. dec. bodo izgubili č. g. župnika Škrbca. Tekom šestih let njegovega bivanja v Tržiču si je postavil več spomenikov, kateri nas bodo spominjali na njega in njegovo za nas blagoslovljeno delo. Predvsem se je zavzel za najbed-nejže med bednimi, to so tisti ubožci, katere podpira Vincencijeva konferenca. Mnogo slabega je gotovo preprečenega z ustanovitvijo Rokodelskega doma, kjer ima danes 26 fantov svoje zavetišče, celodnevno hrano za primemo ceno in dobro, čisto, snažno stanovanje. Če ne bi bilo v Tržiču č. g. Škrbca, bi skoraj docela izginilo tudi usnjarstvo. Stari usnjarski pomočniki bi morali na stara leta iti s trebuhom za kruhom po svetu ali doma prijeti za druga težka dela, katerih desedaj niso vajeni, ali pa bi živeli v največjem pomanjkanju. Zato bo usnjarsko delavstvo č. g. župniku vedno hvaležno. Hvaležni bomo pa tudi za razvedrilo, za katero je sedaj dobro poskrbljeno. Imamo svojo delavsko godbo, imamo kino, da si bomo lahko kratili čas ob zimskih večerih, ter se tako izpopolnjevali v izobrazbi. Želimo, naj mu bo sreča mila tudi na njegovi novi fari v Kranju predvsem med delavstvom I
V nedeljo in naslednje dni nam je
predstavil naš kino v »Našem domu« svetovno znan kulturen film »Nibelungi« s predavanjem. Takih predstav si želimo še več, kar upamo, da tudi bo.
Vič. (Občinski proračun in delavstvo.) »Hvala Bogu, da je stvar (občinski proračun) pod streho!« Ta vzklik smo čuli od marsikaterega občinskega odbornika, vračajoč se od javne seje občinskega sveta 14. novembra. Ta vzklik si čul cejo od onih, katerim beseda Bog le slučajno uide na jezik. Če so se taki vzkliki od strani občinskih odbornikov čuli, morajo biti tudi vzroki za to in na te naj nam bo dovoljeno par vrstic.
Prebivalstvo naše občine ima precej te slabe lastnosti, da le prerado od daleč gleda naloge občine, ki se vedno v večjem obsegu pojavljajo, pa najsi bo, da te naloge izvirajo iz gospodarskih, kulturnih, socialnih ali zdravstvenih ozirov. To nam potrjuje dejstvo, da so prostori, pripravljeni za poslušalce na javnih občinskih sejah, vedno manj zasedeni, medtem ko po vseh javnih lokalih ne manjka kritike in demagoškega zabavljanja. Zato naj se nikdo ne čudi, če ni razumevanja za mučni položaj, v katerem se nahaja občinski odbor vselej, ko mu je odločiti usodo bodočega proračuna.
Da so občinske ceste v skrajno slabem stanju, bolj podobne njivam kot cestam, da občina nima potrebne kanalizacije in da se gnojnica, pomešana z raznimi odpadki, razliva po cestah in hodnikih, da v občini ni zdrave pitne vode, da občina nima potrebne meščanske šole in da je v občini zelo slabo preskrbljeno za občinske reveže in še mnogo, mnogo drugih nujnih potreb, ki jih danes zna našteti že vsak šolar iz tretjega razreda. Ko je treba iskati virov za kritje teh potreb, pa si belijo glave celo zreli možje.
Zakaj? Zato, ker je v naši občini pretežna večina nemaničev. Zato more občina, če hoče ustreči najnujnejšim potrebam, 'pritisniti le tistega, katerega že itak vse tišči in duši, da ne more živeti človeka vredno življenje. Da je temu res tako, nam najbolj jasno povedo številke občinskih dohodkov. Sko-
raj pol milijonski proračun, razen par desettisoč dinarjev, katere plača naš kmet in industrija, visi na ramah nemaničev. Prav zato je nezmiselno od vsakega občana, ki bi računal s tem, da se bo dalo iz teh nemaničev izprešati za kritje zgoraj naštetih potreb. S tem pa še ni rečeno, da obstoje vse težkoče ravno v tem.
Treba je, da si ogledamo tudi občinski odbor sam kot tak. Tudi občinski odborniki so lahko dvojni. Eden se trudi in znoji, da prepreči kritiko in zabavljanje volivcev, čeravno mu morda notranjost drugače narekuje. Drugi se trudi in skrbi, da ustreže dejanskim potrebam in razmeram, kakor mu narekuje vest in kar spozna, da je v splošnem gospodarskem, posebej pa še v socialnem oziru v dobrobit celi občini ne-glede na to, kaj bodo volivci rekli.
Novi proračun za 1. 1929. je predvideval nove davčne obremenitve za 1)00 odstotkov. Pri tem bi bili zopet najbolj prizadeti nemaniči. Posebno s tem, ker bi hišni lastniki imeli vzrok zviševati že itak oderuško najemnino. Klub SLS, v katerem imajo delavci in nameščenci svoje izrazite in borbene zastopnike, je uvidel težavni položaj z novimi davčnimi obremenitvami in sklenil predlagati, da se v proračunu predvidene nove davčne obremenitve opuste. Za kritje primanjkljaja proračuna pa naj občina najame posojilo v znesku 200.000 Din iz postavke za nadaljnjo napeljavo vodovoda. Posebej pa naj občina najame
100.000	Din za nujno popravo cest in hodnikov. Občinski odbor si je stavljene predloge kluba SLS osvojil in je bila s tem skrb za kritje novih izdatkov pri kraju.
Še eno se nam 2di potrebno, da pri tej priliki poudarimo, in to je, da je naša občinska uprava veliko premalo intenzivna pri iskanju podpor tam, kjer ni izključeno, da bi se nekaj dobilo. Je že res lepo, da se pokažemo, da nismo od nikogar odvisni. Je pa tudi res, da s tem sami sebe varamo, ker srno si vsi svesti, da s takimi beraškimi dohodki ne bomo nikdar kos nalogam, ki trkajo na občinske duri.
Sostro. V nedeljo je priredila tukajšnja D. Z. sestanek članov, ki so se odzvali vabilu v precejšnjem številu. Na tem sestanku, ki ga je vodil naš agilni predsednik tovariš Zajec, sta se obravnavala šolski in občinski proračun. K posameznim postavkam je dajal izčrpna poročila g. župan. Proračun je v splošnem ugajal, le to se je opazilo, da manjka postavka za brezposelne. Na predlog tovariša predsednika se je sklenilo, da mora zahtevati delavska delegacija v občinskem svetu v ta namen večjo vsoto. — Tovariš D r g a n c je pa poročal o del. zavarovanju. Njegova izvajanja so žela vsesplošno pozornost in izpraševanja ni hotelo biti konec. Mimogrede so se obravnavala tudi organizacijska vprašanja. Ker je pa hitel čas, se je sklenilo, da bo priredila D. Z. v najkrajšem času še en sestanek, ki bo posvečen le organizacijskemu vprašanju. Zadnji sestanek je pokazal, da so taki razgovori in poročila zelo koristna. Le več bi jih moralo biti.
Žrtev PP-režima. 17. nov. je nenadoma preminula gna Draga Rostohar, učiteljica v Radovljici. Bila je zelo idealna, vestna, brihtna in požrtvovalna voditeljica zaupanim otročičem. PP-re-žim se tudi nje in njenega brata ni izognil. Prestavljena sta bila v gore, dasi oba bolehna. V tem času je zbolela in se ni mogla nikoli ubraniti utiša, da jo še vedno preganjajo. Končno je postala žrtev te bolezni. Tragično je tudi to, da je dobila ravno na dan svojega pogreba dekret, da je prestavljena v Litijo, v pisarno okr. šol. nadzornika. Težko prizadetemu bratu, šol. upravitelju v Litiji naše iskreno sožalje.
Koleša je šel s svojim sinkom na sprehod. Srečala sta teto, katere že dolgo nista videla. Ta se je zelo začudila, ker je sinko tako dorastel.
»Koliko pa je star?« je vprašala, ko se je načudila. — Koleša ji je razložil tako lu. »Danes sem štirikrat toliko star kot je sin, a čez štiri leta bom trikrat, po 16 letih pa še enkrat toliko.«
Teta se je nasmehnila ter odvrnila: »Zdaj pa že vem. Poglej, danes sem stara šestkrat toliko kot tvoj sin, a v osmih letih bom toliko kot vidva oba.«
Koliko so bili stari teta, oče in sin?
Teta 48, oče 32, sin 8.
11
Iz vse svoje duše
Poslovenil Niko Kuret SXS^%gsX§3S3gS3g23g§XSXSXSXSX»$sXs^
Ren6 Bazin
1
Antoine je bil izvedel za zgodbo svoje lastne rodbine slučajno v gostilni, ko je nekega dne pil z nekim delovodjem iz fabrike, s človekom, ki mu je vino jezik razvezovalo. Zgodba je segala več nego 20 let nazaj. Sličila je mnogim drugim, žal, neznanim ali le nejasno domnevanim zgodbam, ki postavljajo v nevarnost in sramoto samo reveže. Tedaj je bila njena mati lepa mlada delavka, vsa rdeča in plavolasa. Prišla je bila iz Quimperleja, kjer so dekleta bolj lahke glave, s staro materjo Melierjevo, da si služi kruh v slavnem mestu Nantu. In ker se je pomlad nagibala koncu, je v naglici dobila mesto med 400 ženskami, ki so luščile grah za konzervno tovarno gospoda Lemarieja. Bila je to sumljiva družba, ki se je v stiski pritepla iz vseh vetrov. Rado se je vse smejalo lahkoživosti gospodarjevi, ki je pogosto prihajal med ženske. Bil je dokaj čeden mož, precej mlad še in bogat, bogat! Pravile so imena tistih, ki so bile njegove ljubice. Več jih je bilo in vedno so bile najlepše,. Jacquelina Melierjeva se je čutila skorajda počaščeno, ko je opazil tudi njo.
Delavka, ki grah lušči, reva, tujka brez varstva in malce koketna — zmaga je bila prav lahka. Njegova je bila kakor so postale poprejšnje njegove z ljubeznivostmi, s pozlačenimi zaponkami in za majhen denar.
Toda skoraj takoj se je zgodba preokrenila v zlo. Komaj nekaj tednov je preteklo, ko je Jaque-lina Melierjeva opazila, da je noseča. Vse bi se bilo odkrilo, nečast bi bila javna, sramota neizbrisna. Tekla je k njemu, ki jo je bil zapeljal, se mu vrgla k nogam in ga rotila, naj jo reši. Dal je dva tisoč frankov. In za dva tisoč frankov se je tudi našel revež, blodeč delavec, ki se je bil priklatil z obal okrog Bresta s trebuhom za kruhom, ki je privolil, da vzame dekle za ženo. Dete se je rodilo po šestih mesecih zakona, bila je Henrietta Madiotjeva.
Mati se nikdar ni potolažila radi svojega greha. Ob njem je počasi umirala, ko da jo použiva sam pogled na malo, ki je rastla in ki jo je oboževala. Nobeno skrbneje vzgojeno in globlje bitje ne bi znalo samo sebe mučiti z bolj veščo spretnostjo kot se je ona. Eno samo misel je imela skozi deset let. Ponižna, nežna, udana žena, ki je šivala ves dan v kotu ob oknu, je imela svoj kes pred očmi in drugega ni videla.
Vse svoje življenje, vso svojo življenjsko silo je potrošila, da bi jo ljudje pozabili. Ona sama pa pozabiti ni mogla. Rekla je koj ob začetku zakona svaku Eloiju Madiotju:
»Rotim vas, da ostanete v Lemariejevi tovarni. Če ostanete tam vi, stari vojak, ki o vas vedo, da vam je čast nad vse, bo konec zlobnim jezikom. Obljubite mi, da ostanete. Naj mala tega ne izve! In tudi drugi ne, če jih bo še kaj!«
Obljubil je. Obdržal je svojo službo kot polnilec v fabriki iz iste želje, da bi sumničenja izbrisal, jc pozneje poskrbel, da je Antoine začel delati z njim v tovarni. In tako morda spričo zadržanja Ma-diotjevega, ki so se ga vsi bali, in spričo njegovih ponovnih preklicev sramote ni bilo in jeziki so brž utihnili.
Sedaj se med reveži nikdo ničesar ni več spominjal. Starši so bili mrtvi, stari delavci iz tovarne šo bili izginili. Otroka sta bila vzrasla v drugi hiši, v hiši stričevi. Henrietta je pripadala drugemu in boljšemu delavskemu sloju. Bilo ji je skoraj štiri in dvajset let, njenemu bratu ena in dvajset.
K nesreči je Antoine to žalostno preteklost poznal. Porodilo se mu je iz nje žarko sovraštvo do vsega. Predvsem do Henriette, vrinjenke, ki ji je zavidal lepoto, posebno mesto, srečno življenje, zlasti pa prisvojeno si mesto v domu obeh Madiotje-vih, ob spominu na detinska leta pa celo ljubkovanje, ki ga je bila nekoč deležna. Zgodilo se je, da sta se srečavala po nantskih ulicah. Najčešče jo je pozdravljal na svoj porogljivi način ali pa jo je pokazal kakemu tovarišu: >Je fletna, kaj, ta princesa? Kdo bi dejal, da sem jaz vzrastel z njo!« Včasih, kadar je bil sam, jo je nagovoril, a vedno zato, da mu je dala denarja. Njegov dnevni zaslužek je bil lep. Toda potrošil je vse sam ali vrhu tega
še z dekleti ali tovariši po plesih v predmestjih. Če pa denarja ni bilo, je poiskal Henrietto in ga ni bilo sram. »Dolguje mi,« si je mislil, >dobila Je pri nas več kot svOj del.« Dekle je dajalo. Pri tepi je bila celo v zadregi, ker je upala, da ga s tem spet privede k sebi.
Srdil se je na strica Eloija, ker je bil zapadel vplivu Henriettinemu in je njega samega bil spravil nekoč v službo k Lemarieju in ker je stanoval pri njemu. Med njima je bila tajnost, ki jo je vsaki izmed obeli čuval zase, ker sta se sešla le redko in še tedaj vsakdanje. Saj je Eloi Madiot mislil, da je nemogoče, da bi Antoine bil poučen o teh davnih stvareh in za nič ne bi bil tako nepreviden, da ga o tem povpraša. Saj je bil končno Antoine kljub svojim napakam, kljub neurejenosti misli in življenja in kljub vsemu, kar je bil izvedel, ostal zvest nesrečni svoji materi, ki ga je bila zibala, čeprav sicer žive duše ni bilo, ki bi jo bil ljubil. Molčanja je bil zmožen, da nje ne bi obtoževal. In ni govoril. Pač pa se mu je srd obrnil proti gospodarju, proti njegovemu sinu, njegovi družini, proti gospodarjem sploh, proti njegovemu, proti drugim, ki so po njegovem mnenju ščitili krivico enega ia-med sebe. Govori javnih shodov, razgovarjanja in berivo so pri tem pomagali. Antoine je pripadal armadi upora in sovraštva in je bil med temnimi elementi, ki v njej sicer nimajo besede. Kakor mnogo drugih ga med nje ni pritiralo kakršno koli prepričanje, temveč osebna in prikrita užaljenost. Besede so padale na njegovo rano in jo širile, jo zastrupljale kakor železni opilki. Vse njegove ideje so bile le nejasne besede, ki so zakrivale določno mržnjo.
Henrietta se ni bala ničesar. Živela je skorajda udobno. Ljubila je svoj poklic, svojo hišo, svojo sobo, ki je po svoji tišini sličila kapeli. Zlasti ta večer, ko je stopala po stopnicah, je čutila še bolj živo kot ponavadi domačnost, ki jo daje domaSe ognjišče. Tem slajša je, če veš, kaj se pravi, da je zunaj neprijazno... Kolikokrat je vendar že šla gori in doli po teh stopnicah iz kostanjevega lesa, sestavljenih v vsej dolžini iz deščic, ki so tako ozke in končaste zlasti ob strani proti polžasto zaviti ograji.
VABILO
. r.  .r .	"	*	;	»
na redni občni zbor I. delavskega konzumnega društva v Ljubljani
r. z. z o. z.
ki se bo vršil
v soboto dne 1. decembra 1928 ob 10. uri dopoldne v Ljubljani, v poslovodstvu, Kongresni trg štev. 2
po sledečem dnevnem redu:
1. Poročilo načelstva ;
2. Poročilo nadzorstva;
3. Branje revizijskega poročila Zadružne zveze v Ljubljani;
4. Odobritev letnega zaključka za poslovno leto 1927/28;
5. Volitev načelstva in nadzorstva;
6. Slučajnosti.
Po § 63 pravil se udeleže člani občnega zbora po pooblaščencih, ki so t>iil Izvoljeni na krajevnih skupščinah.
Računski zaključek I. DELAVSKEGA KONZUMNEGA DRUŠTVA
registrovana zadruga z omejeno zavezo v Ljubljani
Za 33 poslovno dobo cd 1. julija 1927 do 30. junija 1928.
Zadruga je bila ustanovljena leta 1895 in je članica Zadružne zveze v Ljubil««1 ki je izvršila zadnjo iedno revizijo dne 8. oktobra 1828.
članstvo in deleil zad uše:
Dne 30. junija 1927 je	štela zadruga	9310	članov	z	9919 deleži
tekom poslovnega leta	jih je pristopilo	307	„	,	307	„
skupaj	9617	članov	z	10226 deleži
odstopilo pa........................... 120	„	w	120	„
stanje 30. jun;ja 1928	9497	članov	z	10106	deleži
3°/o popust znaš ■ v računskem letu Din 480.000'—
Ob zaklfutku poslovne dobe s? poslovale naslednje poslovalnice:
I. Ljubljana, Kongresni trg 2, 2. Ljubljana, Dunajska cesta 33, 3. Ljubljana, 0 loška cesta 15, 4. Ljubljana. Celovška cesla 57, 5 Vič-Glince, Tržaška cesta ^
6.	Dev ca Marija v Polju, 7 Medvode-Svetie, 8. Škofja Loka, 9. Kranj, 10. Kri*
II. Tržič, 12. Struge, 13. ^emič, 14. Sv. Križ pri Kostanjevici, 15 Bloke — Nova v#1 16. Trbovlje 2, stara, 17 Trbovlje — Vode, nova, 18. Raihenburg, 19. Rajhenburg 1 Senovo, 20. Poličane, 21. Makole, 22. Ruše št. 73. stara 23. Ruše št. 35, n &
24. Brezno, 25. Guštanj, 26. Prevalje, 27. Mežica, 28. Črna.
V breme.
ZGUBA IN DOBIČEK.
V dobro.
Aktiva
V trem*.
Knjižni promet
od 1. ju ija 1927 do 30. Junija 1928,
BILANCA 30. junija 1928
V dobro.
a£	P.edmet	Din	S—■	Predmet	Din
1	Rač. blagajne	13,202.744-29	1	Rač. blagajne	13,129.613-09
2	„ naložb in		2	„ naložb in	
	po^)jil	2,577.788-56		izposojil	1,733-245-57
3	Raič. biaga	16,271.879-25	3	Rač. baga	16,240-16v75
4	„ ček. *av.	13,434 7.J8-38	4	„ ček. zav.	13,479*252-50
5	b!ag. upu.	17,078.206 77	5	m b ag- upn,	16.365.71003
6	„ podružnic	30.281.743-24	6	„ podružnic	30,590.429-57
7	„ 3 "/o pop.	■—	7	„ 3°/0 pop.	480- 00 —
8	„ transilo	180.302-18	8	„ transito	42-400-—
9	„ deležev	4.491-75	9	„ deležev	9.723-50
10	„ inventarja	17-738 95	10	„ in entarja	22.369-40
11	„ nepremič.	173.194-50	11	„ nepremič.	195-205-—
12	„ dolžnikov	?,865-565-78	12	„ dl /.ni kov	3,508.920-91
13	„ hran. vlog	723.993-84	13	„ hran. vlog	852.966-83
14	rezerve	—	14	„ re/erve	112.667-70
15	„ delež. rez.	27-373-30	15	„ delež. rez.	79.028-54
16	„ zg. in dob.	2,758.569-5	16	„ zg. in dob.	2,869.296-52
17	„ bilance	112.667-70	17	„ bilance	—
99.710-998-01			99,710.998-01		
			■ > 				
t-j	Predmet	Din	r—	Predmet	Din
1	PoUnina in kol.	34.403 10	l	Pristopnine	1.736’—
2	Pisarniške pot.	32-55970	2	R zna p vrač.	43-27 f 07
3	Potni stroški	46.137 02	3	Povruč. Pok. z.	7.267-—
4	Plače in dnine	1 285.455-53	4	Tiskovine plač.	4.844-34
5	Podpore in nag.	131.021-50	5	Prebitki posl.	246.431-58
6	Zavarovalnine	163.572-45	6	Kurzna razlika	2i •. 176-53
7	Kurjava in razs	46.143 80	7	Obresti	171.711-94
8	Davki plačani	249.123-30	8	Izterjane dub.	9.829-—
9	Davki nt-plač.	42.400 —	9	Dav prejš bil.	42.943-25
10	Insera'i	16.616’—	10	Najein.iina	91.723-7«
11	Bančna in pošt.		11	Preb. pri blagu	2,272.304-28
	provizija	16.314.9		—	
12	Pravn' st<oški	17.839-24			
13	Ra/.nistro5.posl.	94 706-59		\	
14	Najemnine	148-361-16		\	
15	O >resti	364.4X7-24			
16	Odpis dubijoz	29.642.15		\	
17	Odpis premič.			\	
	10 °/o	22.369-40		\	
18	O Ipis neprem.			\	
	1 %	3.188'—			
19	Popravila nepr.	14.228‘41			
20	Čisti dobiček	153.670-25		\	
			2,912.239-77	| 2,912.239 77		
Zadružno načelstvo:
Dr. Andrej Gosar, 1. r., načelnik,	Anton	Kralj,	1. r., podnačelnik
Ivan Krvina, 1. r.,	Ivanka Kosec, 1. r.,	Ivan	Lazar,	1.	r.,
Alojzij Kocmur, 1. r., ravnatelj.
Predmet
Golov, v blag. Gol. v p št. hr. Zaloga bi ga v skladišču S:i'di posloval. Znloga v manu-faUt. oddelku Dolžniki Tuji deleži Efekti
Nepr. inventar Prnm. inventar Tekoči račun z Gospod, banko Transi to
Din
82.360-211 58.206-86
436.843-03
4.79J.364-19
913.462-57 689.827'7 J 30.900 — 22.772-.oO 315.580-19 200.425 03
40.000 — 18(!.302-18
7,766.044-48
Predmet
Deleži članov Hranilne vloge Kavcije us už. Dobavitelji Tekoči račun Zadruž. zveze Rezervni raldud Deležna rezer. Neplač. davek Neizpl.3°/0 pop rač.1.
Čisti dobiček
Pasi*
Din
■•4
355.93*5 5117.878^5
261.727j >.934^
r-»7?J
1,297.451"
3,169.270“ j 831.12% 666.588'' 42.4001 f
481
153.671
7,766.04^
V Ljubljani, dne 30. juuija 1928
Josip Goslinčar, 1 r., Franc Cvek, 1. r., Anton Rasperger, 1. r..
Nadzorstvo:
predsednik,	Rudolf	Strnad,	1.	r.,	podpredsednik
Liza Cerkovnik, I. r,	Ivan	Fras,	1.	r.,
Jožef Rutar, 1. r.,	Ignacij	Zaplotnik,	1.	f‘
Za »Jugoslovansko ti»karn<x: E. Ceč.
Izdajatelj: Konzorcij »Del. Pravice« (Jože Rutar).
Urednik: Srečko Žumer.