# ,! Slovenski lacanizem1 se zaène v osemde- setih letih in na prvi pogled prekine tradicio- nalni odnos med mislijo nove levice in ko- munizmom. Vstopi z “novim” in èudnim predlogom, ki je zunaj slovenskega zgodovin- skega konteksta, zunaj vseh procesov nasta- janja Slovencev v smeri samostojne dr`ave. V duhovni zgodovini Slovencev predstavlja ne- kaj zelo èudnega, vendar mu je s prilagodi- tvijo na slovensko kulturo uspelo zavzeti sre- dišèni prostor med levièarskimi intelektualci (bivšimi komunisti liberalne smeri in nekateri disidenti). Vloga Slavoja @i`ka z njegovim la- canizmom je bila pomembna pri oblikovanju liberalne stranke v novi slovenski dr`avi. V osebi @i`ka in njegovega kroga sloven- ski lacanizem predstavlja tip posebnega la- canizma.2 S t.i. novo levico povezuje slovenski lacanizem na videz skoraj popoln odmik od vprašanj, ki so bila odloèilna za Slovence v preteklosti, zlasti v zadnjih stoletjih.3 Za slo- venski lacanizem je, v nasprotju s tem, po dr. Janku Kosu temeljno vprašanje, kako naj se svobodimeselnost reši svoje breztemeljnosti, ne da bi premagala predsodek o brezmejnosti in sa- mozadostnosti svoje svobode. Lacanovstvo s svojo kritiko subjekta, zavesti in jezika to breztemelj- nost poglablja do zadnjih mo`nih razcepov, to pa je polo`aj, iz katerega najbr` ne vodi veè no- bena rešilna pot.4 Reèeno nekoliko bolj pre- prosto: slovenski lacanizem `eli za vsako ceno ohraniti antropocentrizem in ga rešiti s kri- tiko subjekta, zavesti in jezika, ki dajejo osno- vo za vpraševanje o transcendentnem. Druga problematièna stvar, ki zadeva slo- venski lacanizem, je neverjetna politièna in kul- turna aktivnost v Sloveniji, ki je do nedavnega zajemala dr`avne vrhove, kar zadeva šolo, kul- turo, domaèo politiko, ekonomijo, mednarod- no politiko v smislu predstavljanja Slovenije v tujini. @i`ek-lacanistièna teorija je postala predmet pouka v gimnazijah, humanistiènih, dru`boslovnih ter umetniških fakultetah. Slo- venski lacanizem je postal domala obvezen del v sklopu študija na teh fakultetah. V desetih do petnajstih letih je postal precej prisotna in poznana teorija med filozofi, umetniki, socio- logi, politologi, zgodovinarji, etnologi in je- zikoslovci. “Umetniška” skupina, ki se nasla- nja na to teorijo (virtualna dr`ava Neue Slo- wenische Kunst z Laibachom), je bila poslana skoraj povsod, kjer so se dogajali pomembni simbolièni dogodki za slovensko dr`avo in kjer je bilo treba predstaviti umetnost in podobo naše dr`ave v tujini. Tak primer so bile pri- reditve ob kulturnem prazniku, ko se delijo prešernove nagrade, ob praznovanju slovenske samostojnosti, mesecu evropske kulture, praz- novanje formalnega vstopa Slovenije v Evropsk- o unijo v Dublinu, maja 2004 ... Ista skupina s svojimi pododdelki in skupinami z isto ideo- logijo, ki se v javnosti deklarirajo loèeni od nje, organizira tudi provokacije na splošnem javnem nivoju preko sredstev dru`benega ob- vešèanja kot tudi na lokalni ravni, kjer paro- dirajo s provokacijami politiène, kulturne in verske dogodke. Klasièna `rtev teh provokacij je bila do nedavnega katoliška Cerkev s svojo veroizpovedjo in vizualnimi simboli. Tako so npr. organizirali zabavo v cerkvi na Kumu, kjer je šlo za simbolno desakralizacijo cerkve. Po isti logiki so za`gali strunjanski kri`, oblo`ili (/  !        zvonove v koprski stolnici, dali podgano v roke na fotografiji slike brezjanske Marije Po- magaj, skratka, gre za nasilen fanatièen napad na kršèanske, nacionalne in umetniške simbole, ki jih poskušajo razvrednotiti na naèin, da jih spekulativno izvedejo na totalitarnost in od tam odstranijo. Po drugi strani ne napravijo nobene materialne škode, stvari so s pravne strani vnaprej dobro premišljene (upoštevane so luknje v zakonih), zato naj bi bili pred za- koni nedotakljivi. Èe se jih kdo loti kritizirati, je napaden in parodiran, postane objekt zaba- ve. Precej paradoksalno je, da so se do nedavna po eni strani predstavljali kot alternativa, kot preganjani, kot dru`beni oponenti, po drugi strani pa predstavljajo uradno nacionalno kul- turo, še posebej v tujini. Z vidika vsakdanjega `ivljenja in dogodkov ne izgledajo tako moèno prisotni, vendar na umetniških, humanistiènih in socioloških podroèjih takoj zadeneš nanje. Na daleè vèasih izgleda, da z @i`kovim krogom nimajo nièesar, vendar gre za izrazito iste kon- strukte, isti jezik. %   .//   01  Knjiga Slavoja @i`ka Krhki absolut je ena njegovih številnih knjig in njihovih prevodov, ,! Paul Klee, Senecio, 1922, olje na platnu, pritrjenem na les, 40.5 x 38 cm, Kunstmuseum, Basel.  # kjer razvije svoj filozofsko — sociološki pogled na dru`bo, religijo in umetnost. Njegova teo- rija temelji na misli Jacquesa Lacana, franco- skega psihoanalitika, ki na osnovo mešanice Freudove psihoanalize in jezikovnega struktu- ralizma nalo`i marksistièni materializem. Ome- njena knjiga je original, ki v angleškem pre- vodu dobi dve poglavji veè in dve poglavji raz- deljeni na dve podpoglavji z novimi naslovi. Naslove poglavij istih tekstov @i`ek pogosto menja, ko jih prevaja v tuj jezik, in s tem naen- krat pridobiva èisto “nove sve`e tekste”. Originalen slovenski tekst zaobjema enajst poglavij, ki so predstavljena kot enajst tez o marksizmu in kršèanstvu. Tekst je vsebinsko te`ko razdeliti na ta naèin v razlièna poglavja, ker teèe v neprestani eroziji besed, brez preki- nitve, od kritike marskistièno-leninistiène misli preko njene ponovne afirmacije k radikalni kri- tiki umetnosti in tradicionalnega kršèanstva. 2  !  01 ! @i`ek primerja komunistièni manifest in sodobno postindustrijsko dru`bo. Komuni- zem je bil preroški, ker je odlièno demon- striral globalizem, èigar la` je bila brutalno zgodovinsko razkrita. Kje danes lahko kon- kretno najdemo primerjavo z njim? Kje je aktualen? Po @i`ku se primerjava nahaja v liberal-kapitalizmu postmoderne postindu- strijske dru`be.5 Tak kapitalistièni globalni dinamizem razjeda vse, kar je trdno, kakor pravi Marx v komunistiènem manifestu. @i`ek temu doda, v oziru na današnji post- moderni èas, da je za kapitalizem danes ka- rakteristièna spriritualizacija samega mate- rialnega procesa produkcije.6 Princip spiritua- lizacije je logika samooplajanja kapitala, nje- gove rasti same od sebe, povzroèene s pre- se`no vrednostjo. Gre za ideološko abstrak- cijo, ki izkorišèa konkretne ljudi, vendar sama ni povzroèena od nikogar; za njo ne stoji nihèe. Je samopovzroèujoèa pošast. Kritika postmoderne dru`be je z @i`kove strani zelo ostra, absolutno negativna, oèitno pa razlo`ljiva le z marksizmom,7 ki pa, kot postane kmalu oèitno, kot razlaga vendarle v celoti ne ustreza. Boljšo razlago postmoder- nega kapitalizma @i`ek najde v Lacanovem poststrukturalizmu, ki vkljuèuje marksistièno ideologijo. Marksizem v tej kombinaciji po- stane pomoè za razlago modernega kapitaliz- ma na ravni dru`be. Po @i`ku kapitalizem in komunizem nista enaka v smislu prese`nega zaslu`ka, ker je ko- munizem razlo`ljiv s svojo posebno konkret- no socialno organizacijo;8 v tem tudi presega kapitalizem, ki tega nima. Kapitalizem je raz- klan v sebi, kar naj bi razumel `e Marx sam. Kapitalizem potiska lastno notranjo oviro, prese`ek ali antagonizem med produkcijo in zaslu`kom, proti zadnji meji, ki jo je Marx zavrnil. Marx je `elel osvoboditi kapitalizem te notranje ovire (prese`ka) zaradi komuniz- ma, ampak ni razumel, da je razklanost med produkcijo in zaslu`kom temeljni kostitutiv- ni del kapitalizma. Èe se izgubi ovira notra- njega nasprotja, se izgubi tudi produkcija.9 Na tej toèki je potrebno napraviti korak nazaj in marksizem razlo`iti na novo, upoštevajoè dve toèki: a) ponoviti marksistièno “kritiko politiène ekonomije” brez utopièno-ideološkega pojma komunizma kot njenega inherent- nega standarda10, b) napraviti dejanski prelom s kapitalistiènim horizontom, ne da bi padli v past povratka k eminentno predmodernemu pojmu uravnote`ene, (samo) obvladujoèe dru`be11. Ta dva vidika se zdita kot osnova, kot ideološki apriorni program za razlago dru`be in poseg vanjo. Na kratko reèeno: program naj bi po eni strani pomenil pretrganje mo- dernega kapitalistiènega kroga, po drugi stra- ni pa opozarja, da ne bi padli v logiko tradi- cionalne uravnote`ene dru`be. Nova smer naj bo marksizem brez komunizma. ,!    Ampak, ali je to mogoèe? Odgovor oz. dokaz za to @i`ek najde v psihoanalitski la- canistièni strukturi, ki ima po njegovem zmo`nost najbolje analizirati novo postmo- derno kapitalistièno dru`bo in najti temu primerne rešitve. Najprej si poglejmo osnovno lacanistièno strukturo, ki aplicira nov pogled na posamez- nika in dru`bo. Središèna toèka, ki povezuje kapitali- stièno dru`bo s psihoanalizo, je po Lacanu (in po njem tudi po @i`ku) kapitalistièna di- namika prese`ne vrednosti povezana z libidal- no dinamiko prese`nega u`itka. Ista logika kot za prese`no vrednost velja tudi za pre- se`ni u`itek. Ta povezava oz. prehod od psi- hoanalize h kapitalizmu in od tam na raven dru`be se zdi nekoliko problematièna in samo navidezna, retorièna, ampak to zaen- krat pustimo. V tem se namreè skriva te- meljni lacanistièni model, od katerega je od- visna vsa nadaljnja @i`kova misel. Navide- zen prehod od psihoanalize h kapitalizmu je Lacan napravil preko jezikovnega struk- turalizma. Prehod od kliniène prakse na je- zik, torej teorijo, in od tam v stik z ideolo- gijami, je resnièno problematièen. Lacan je reinterpretiral Freuda v luèi strukturalistiènih in poststrukturalistiènih teorij s tem, da je psihoanalizo kot klinièno prakso teoretiziral in iz nje napravil neke vr- ste humanistièno filozofijo.12 Klasièno freu- distièno struktro (ego — id — super ego) je zdru`il z osnovno formo strukturalizma (znak — oznaèeno — oznaèevalec), ki jo nato samo še preimenuje s svojimi imeni (prazni zapreèeni subjekt; $ - travmatsko Realno; R — sublimni objekt; objet petit a). V tej zdru`itvi tièi pravzaprav Lacanova in tudi @i`kova “genialnost”. Gre za redukcijo kli- ,! Osnovne sheme % # niène celostne izkušnje terapevta z duševnim bolnikom na raven besede kot bolezenskega simptoma in od tam na celotno dru`bo vse do dozdevne destrukcije transcendence. Za redukcijo gre tudi v obratni smeri; raven be- sede in teorije, metafiziènega, absolutnega je zo`il na klinièno partikularno izkušnjo. Na ta naèin je klinièno terapijo napravil za osnovno strokovno in moralno merilo pri presoji vsega teoretskega, absolutnega, me- tafiziènega, in metafizièno, teoretsko, abso- lutno proglasil za partikularno, omejeno in le prividno v svoji splošnosti. Tu je prišlo do homonimiène (zgoj navidezne) podobnosti z dialektiko Heglove filozofije in njegovega medsebojnega soomejevanja med materijo in duhom, izra`enega v izjavi duh je kost / du- hovno je materialno, kjer naj bi se dva radi- kalno nasprotna dela soomejevala in se na ta naèin sovzpostavljala. Duh je kost bi za La- cana, prevedeno po homonimiji, pomenilo absolutno je partikularno, kar je kontradiktor- na izjava, ki je nobena logika ne prenese. @i`kova temeljna struktura temelji na La- canovi teoriji o otrokovi loèitvi od matere, ki za vedno razloèi otroka od njegovega najbolj realnega, kar seveda pusti travmo, ki odslej otroka neprestano provocira, da bi se vrnil k izgubljenemu, vendar je to po oèetovem za- konu dru`be incestuozno prepovedano, tako da se otrok v novih in novih neuspešnih po- skusih teši preko razliènih simboliènih ob- jektov, ki na ravni nezavednega vsebujejo nje- govo `eljo (realni objekt, ki je skrita travma v sublimnem objektu). Totalitarni materin- ski model tako preide v paternalistièni, av- toritarni oèetovski model. Ta psihoanalitski vzorec, ki v osnovi slu`i za psihoterapijo, @i`ek prenese na celotno dru`bo in od tam na raven ontološke razlage izvora filozofije in antropologije, kar se izka`e za izrazito aprior- no ideološko potezo. Da bi bolj preprosto prikazal odnos med realnim objektom `elje in med sublimnim objektom `elje ali prese`nim u`itkom (objekt petit a), @i`ek vzame primer, ki govori o eko- nomiji osvajanja med dvema zaljubljencema. Fant tu predstavlja prazen subjekt, dekle kot potešitev njegove seksualne `elje pa je njegov realni podzavestni objekt. Najpomembnejšo ,! Oldenburg Claes, Velikanski hamburger, 1962, potiskana jadrovina, napolnjena s peno, 132 x 213 cm, Art Gallery of Ontario, Toronto.   & vlogo med dvema zaljubljencema tu pred- stavlja “gardedama”(ovira ali zakon, simbolni red), ki da vrednost `elenemu dekletu. Po- sreden odnos med njima je psihološko zdrav, èe gardedama ostane ovira (simbol in ne real- nost), ker je vzrok fantove `elje, vendar nikoli ne sme postati objekt `elje (da bi preplavila vloga dekleta). Èe ovira igra vlogo realnega objekta, je realni objekt oropan za svoj vzrok, kar pomeni prese`ni u`itek (katastrofa ali fe- tišizem). Je perverzija, ker se fant v tem pri- meru zaljubi v gardedamo. Zamenja namreè vzrok `elje z realnim objektom te `elje.13 Fe- tišizem kot prese`ni u`itek, v vlogi objekta `elje v seksualnem odnosu, je enak prese`ni vrednosti, vzeti kot kapitalistièni realni ob- jekt. Marx je naredil napako v komunizmu zato, ker je `elel odrezati oviro — prese`no vrednost (ki je konstitutivna za kapital) od zaslu`ka. Prese`na vrednost kot simbolni ob- jekt `elje kondenzira Realno, travmatsko, to je zaslu`ek, in tako omogoèa, da do njega ohranjamo znosno razmerje.14 Èe bi prišlo do neposrednega sooèenja med praznim subjek- tom in Realnim (realnim podzavestnim ob- jektom), torej èe je ovira odstranjena, @i`ek govori o odnosu, ki je melanholièen, saj je realni (podzavestni) objekt ̀ elje oropan za svoj vzrok. Tak odnos po @i`ku pomeni realni sa- momor, kot bomo videli kasneje. Da bi bolje razumeli odnose v lacanistièni triadni strukturi (Subjekt, Realno, Objekt), bo najbolje, da na kratko opišemo vsakega od njih v odnosu do ostalih dveh. Ker so nekoliko specifièni termini navezani na zgornjo shemo, jo je ob branju dobro imeti pred oèmi.   12 Subjekt je razcepljen v sebi, zato ker je v svojem bistvu odvisen od Realnega, od kate- rega je za vedno odcepljen (po Lacanu otro- kovo odtrganje od matere, za @i`ka tudi v on- tološkem smislu). Subjekt z Realnim (ki je travma za subjekt) ne more imeti nobenega neposrednega odnosa, kakor smo videli malo prej. Zaradi tega je subjekt prazen, “za- preèen” v sebi (), je negativen, brez vsebine in prejme svojo identiteto v simbolnem ob- jektu (objekt petit a). Identificiran subjekt tako obstaja torej samo v korelaciji s sublim- nim objektom, znotraj katerega se skriva real- ni podzavestni objekt.15 Ko govorimo o praznem subjektu v laca- nistiènem smislu, je potrebno vedeti, da ta subjekt pomeni zgolj prazen prostor, svet pro- stor, kjer se simbolni objekt lahko realizira. V kolikor govorimo o pojmu praznega, je po- trebno podèrtati, da se v Lacanizmu govori o absolutno praznem in ne o Nietschejan- skem antagonizmu med `eleti niè ali `eleti sam niè. Prazni subjekt kot izvorni prostor travmatiènega Realnega je izkljuèen iz vsak- danje ekonomije.16 Vsakokrat ga zapolni sim- bolni objekt, ki je vedno znova dvignjen v sveto Stvar (zavestno `elena stvar ali objekt `elje /objekt petit a/).17 V odnosu med praznim subjektom (sve- tim prostorom) in travmatskim Realnim (realnim objektom) kot njegovo vsebino, ki se lahko “realizira” le na ravni simbolnega ob- jekta, @i`ek govori o treh mo`nih izidih oz. samomorih. a) Samomor kot dejanje (fizièno) ali ima- ginarni samomor, ki je napravljen zaradi re- ference na Drugega, kjer je pomemben vtis na Drugega; za Lacana in @i`ka je jasno, da vodi k narcisoistiènemu zadovoljstvu (drugi morajo trpeti zaradi tega samomora); posle- dice so preraèunane.18 b) Samomor v Realnem ali nasilen je pre- hod v dejanje, kjer se prazni subjekt polno identificira z realnim podzavestnim objektom. Simbolni objekt torej ni veè identièen s sub- jektom. Subjekt ni veè èisto prazno mesto, ampak pade v realni podzavestni objekt `elje. Ali, èe se izrazimo še nekoliko bolj preprosto; realni podzavestni objekt `elje zasede ves pra- zen prostor subjekta, kjer ne obstaja nobena ,!  # distanca veè. Lacan govori o korelativnem raz- merju med kreativno sublimacijo (ravno- te`jem med oviro in realnim objektom ostan- kom in gonom smrti), kot je v našem primeru te druge toèke absolutno prevladal.19 c) Simbolièni samomor z enakim gonom smrti kot samomor b, vendar z eno razliko; ta smrt je samo simbolièna. Subjekt kot èisti prostor vr`e ven vso svojo travmatsko vsebino. Tu se omeji realni podzavestni objekt `elje, ki doloèa identiteto subjekta (prostor). Sub- jekt je popolnoma oropan svoje simboliène identitete. Vr`en je v noè sveta z minimal- nim ekskrementalnim ostankom (delèek skri- tega Realnega objekta `elje, ki zagotavlja ob- stoj subjekta) nekem skoraj niè, ki ohranja èisti prostor. Tu se ne zgodi skoraj niè razen prostora samega.20 Prvi samomor je praktièno zunaj subjekta, drugi in tretji samomor so primeri, kjer se ne spoštuje dialektika ovire. V primeru b ima prevlado nad prostorom objekt (princip ideo- logije) v primeru c prevlada prazen prostor nad objektom (princip izgubljenosti v praznem ali odsotnost - asenca in ne obstoj — eksistenca).  3  4  ! 56$ Sublimni objekt stoji nekako nad oviro med praznim subjektom $ in realnim R (travmatskim), ki sta med seboj radikalno loèena. Ker na sublimni ravni povezuje ti dve nasprotji, je sestavljen iz dveh delov. Prvi eks- plicitni (formalni) del je ovira v svoji simbolni funkciji (zakon, super ego), ki predstavlja pra- zen prostor subjekta, drugi implicitni (vsebin- ski) del je skrita kršitev ovire in je realna funk- cija objekta, njen ekskrementalni izmeèek. Sublimni objekt tako subjekt razdeli na dve pravi sebstvi (selbst). Prvi del, ki predstavlja za- kon je Oznaèevalec, Gospodar (temeljni oz- naèevalec ali nositelj pomena na ravni sublim- nega), ki subjektu daje okvir, mu daje ideal Jaz-a, poslanstvo, vrednost; drugi del je ekskre- mentalni izmeèek, ostanek, ki prihaja od Real- nega (travmatskega), je nek absurden majhen premik, ki vzdr`uje napetost v odnosu do Gospodarja (zakona) in tako prese`ni u`itek.21 Med obema deloma gre za nasprotje in dialektièno soodvisnost; v jedru je ekskre- mentalni izmeèek, travmatsko realno, skrito jedro oznaèevalca, ki na skrivnem vzdr`uje njegovo dostojanstvo, njegov Jaz v smislu to si ti (primer bi bil npr. neka posebna muha doloèene javne osebe, zaradi katere postane ta oseba zares popularna). Neka skrita na- paka, ki se razkrije posredno ali v nekih tre- nutkih, daje Jaz-u originalnost, partikular- nost v smislu “to si ti”. Primer tega je tudi zakon. Vse, kar uide iz- pod zakona, luknje v zakonu, je ekskremen- talni izmeèek (Realno). Zakon si prizadeva, da bi te luknje pokril, pa vedno ostane nekaj, kar mu uide. Prav ta element naj bi po @i`ku za- konu dajal vrednost, dostojanstvo in omogoèal prese`ni u`itek. Iz tega lahko sklepamo, da je jedro zakona prekršek, h kateremu ta zakon pozdavestno te`i. Tega prekrška, zadnjega ele- menta, ostanka ni mogoèe veè deliti, ker je pri- maren. Razmerje med prekrškom in zakonom, med Realnim (travmatskim) in Subjektom prinaša neujemljivo razmerje, ki se medseboj- no izmika in obstaja le v dialektiènem nasprot- ju, s tem da ima Realno središèno vlogo. To neujemljivo, izmikajoèe se razmerje oznaèeval- ca @i`ek ponazori s t.i. dvema zevema. Prva je razmerje med nekaj in niè, med formo in vse- bino, med subjektom in Realnim, po splošni heremenevtièni razlagi med znakom in oz- naèenim, ki pa je pri Lacanu ostro loèeno. Drugo razmerje pa je razmerje med splošnim oznaèevalcem in ostalimi oznaèevalci znotraj nje- ga. Obièajni pomeni kro`ijo okrog osrednjega pomena oznaèevalca-Oèeta, ki daje doloèen prostor, ki pa ga hkrati tudi zamenjuje. Gre torej na eni strani za razmerje med osrednjim pomenom in nièem (izmeèkom), ki je njegovo jedro, na drugi strani pa za razmerje med ,!    osrednjim pomenom in podpomeni, ki kro`ijo okrog njega. Stvar je dejansko podobna, kot èe vzamemo doloèeno slovarsko geslo, kjer ima- mo prvi pomen doloèene besede, kateremu de- jansko vedno uide nekaj od tega, kar `eli oz- naèiti, in potem tudi ostale podpomene raz- deljene pod razliène kvalifikatorje, ki vsi kro`ijo okoli prvega pomena bodisi kot sino- nimi, homonimi, metafore ... @i`kov herme- nevtièni prostor je skratka radikalno razcepljen na dva pola, ki nikoli ne moreta neposredno sovpasti, èe pa `e, pa se to zgodi kot samo- mor, bodisi realni bodisi simbolni,22 saj mora eden vedno izkljuèiti drugega. Tega klasièna hermenevtika, katere strukturo smo videli v shemi na zaèetku, ne pozna in ji je tuja taka razdelitev. Mogoè ostaja le sublimni objekt, kjer se na simbolni ravni obe skrajnosti sreèuje- ta na kontradiktoren in iluzoren naèin. Njuno temeljno dejstvo ostaja razcepljenost. Subjekt je prazen, sublimni objekt iluzija, zato bistvo celotnega @i`kovega izvajanja najdemo nikjer drugje kot v Realnem (travmatskem), za ka- terega pa bomo videli v nadaljevanju, kako ga @i`ek utemeljuje. $    Del, ki govori o realnem-pozdavestnem- travmatskem, ima temeljni pomen za lacani- stièno teorijo. Od Realnega prihajajo vse vse- bine; tu se nahaja vsa lacanistièna “metafizi- ka”. Na tej toèki stoji in pade vsa lacanistièna struktura. Kot smo `e videli, Realno v napetosti s praznim subjektom vse `ene v sublimacijo. Realno je za @i`ka dveh vrst; obstaja na ravni ,! Jackcon Pollock, Številka 1a, 1948, olje na platnu, 172.7 x 264.2 cm, Muzej moderne umetnosti, New York.  # dru`be (dru`beno realno), ki predstavlja vsak- danje travme, neko nespoznavno podzavest, ker je loèena od subjekta. @i`ek najde temelj “vsakdanjega Realnega” v ontološkem Real- nem. Ontološko Realno, po @i`ku, predstav- lja pošastno travmo, ki ima opravka npr. s spolnim odnosom med moškim in `ensko, z ideologijami in religijami, ki jih (mimogre- de) @i`ek enaèi med sabo, skratka z vsemi te- meljnimi oblikami `ivljenja za èloveka kot bi- vajoèe bitje. Pošastna travma je temelj fan- tazem ideologij, religij, spolnih odnosov. Pošastnost fantazmatskega realnega je po nje- govem temeljna “resnica”. Ontološko realno @i`ek razlaga preko te- meljne fantazme, ki jo predstavlja pošasten mit ali pripoved. Gre za pripoved o pošast- nem dogodku, ki se je gotovo zgodil, zato ker je ostal potisnjen v podzavest. Mitološka fan- tazmatska pripoved je izvorna la` o dogodku, ki prevara subjekt tako, da misli, da je bila v zaèetku mitološka pripoved (beseda), saj naj bi vsaka, sploh pa temeljna beseda zakri- vala neizrekljivo pošastnost.23 Temeljni primer za preizkus travme v on- tološki funkciji je gotovo mit o stvarjenju kozmosa, ki je, po @i`ku, mistifikacija teo- zofsko-mitiène pripovedi. @i`ek se sklicuje na Schellinga, ki je v svojem delu Vekovi sveta poskušal napraviti isto fantazmatsko pripo- ved, ki bi razlo`ila nastanek logosa iz pred- logiènega proto-kozmiènega Realnega. Schel- ling ni uspel preiti iz mitosa v logos (iz Real- nega v simbolièno), ne da bi postavil nek grozljiv akt razdelitve Ent-Scheidung, nek akt, bolj originalen od Realnega. To, kar je v njegovem poskusu pomembno za @i`ka, je ne-mo`nost utemeljiti dejanje/odloèitev v proto- kozmiènem mitu.24 @i`ek je na osnovi te ugo- tovitve našel potrditev za prvenstvo materia- lizma nad idealizmom. Po @i`ku je delitev med idealizmom in materializmom delitev med proto-kozmiènim (temeljeèem na mitu) in dejanjem. Idealizem namreè dedu- cira/producira dejanje iz proto-kozmosa, medtem ko materializem potrdi prvenstvo dejanja in zavrne fantazmatski karakter pro- tokozmiène mitološke pripovedi. Izbira pr- venstva materializma nad idealizmom se zdi @i`kova izbira a priori, saj niti sam Lacan ni bil èisto gotov, ali Realno ontološko izvira iz mita ali dejanja. @i`ek se je oèitno odloèil, da bo verjel v materializem in potem samo iskal ustrezne potrditve pri Schellingu, ki ga seveda inter- pretira nekoliko po svoje. ,# 7 Tako kot lacanovci kritizirajo zavest, sub- jekt, besedo, kritizirajo tudi sedanjost. Èas je pravzaprav v samem bistvu lacanistiène strukture, v odnosu med $ - O — R. Se- danjost bi se nekako pokrila s $ (praznim subjektom), preteklost z R (travmatskim Realnim), prihodnost pa z O (sublimnim objektom). @i`ek razume sedanjost kot re- trospektivni pogled s pozicije prihodnosti (ki v naslednjem trenutku postane seda- njost, ki jo okušam) proti preteklosti.25 Se- danjost je sad iluzije preteklosti usmerjene v prihodnost. Na osnovi delitve med prete- klostjo in sedanjostjo @i`ek razdeli ideali- stièno od materialistiènega. Tu se spet po- ka`e razlika z Lacanom, ki je glede vprašanja èasa nihal, ali je v èasu prej oznaèevalec (simbolni objekt) ali problematièno Realno. Nihal je pravzaprav med idealistiènim in materialistiènim pogledom. Lacan vèasih predstavi kot originalni travmatski akt Sim- bolièni red (simbolni objekt), kdaj drugiè pa Simbolièni red predstavlja kot popravek (sekundarni intervent), kot ravnote`je neèesa, kar ni v ravnote`ju. Tu ima @i`ek v mislih retrospektivno identifikacijo na pri- meru, ko se sklicuje na Marx, ki je dejal, da èlovek daje kljuè za anatomijo opice in ne obratno. Skratka gre za vprašanje, ali je za- kon èasovno primaren ali sekundaren. Prvi ,!    pogled je teleološki, idealistièen, ker gre za zazrtost v idealni svet od samega zaèetka èlo- veka, medtem ko drugi, materialistièni po- gled pomeni zakon, ki je prišel kot korektiv, kot breme na nekaj bolj prvinskega in spon- tanega, torej retrospetktivni pogled. @i`ek moèno zavraèa pojem teleologije, ki pomeni zazrtost v daljni horizont, in zato èas neprestano zapira v preteklost, retrospektivo in identifikacijo za nazaj, saj mora opravièiti svoj materializem. @i`ek se tukaj loèi od La- cana in odloèi za materializem tudi na tej ravni z naslednjimi besedam: Rekli bi, da tu, med tema dvema razlièicama poteka èrta, ki materializem loèi od idealizma: prvenstvo simbolnega Reda je oèitno idealistièno, v zadnji instanci gre za novo razlièico bo`jega posega v naravni red, medtem ko je druga razlièica — vznik simbolnega Reda kot odgovor na nek pošastni prese`ek v realnem — edina prava ma- terialistièna rešitev.26 @i`ek tako jasno izbere materialistièni pogled tudi glede èasa. Trav- matsko pošastno je pred simbolnim redom in tako tudi pride do trdne povezave trav- matskega z Realnim pri @i`ku. Travmatsko je Realno in Realno je travmatsko. Travma je za @i`ka s strani materialistiènega dogod- ka razdelitve potisnjena v preteklost, v pod- zavest, zato je veèna, neujemljiva, zato nikoli ne more biti historizirana, vpeta v èas. @i`ek zato zavrne zgodovinski èas in absolutno veènost. Ker je travma vezana na partikular- no podzavest, je veènost partikularna, vezana na posamezen dogodek, kar je eden od znaèilnih @i`kovih absurdov. Tudi èas je po vzoru subjekta razklan, shizofren v samem svojem ontološkem zaèetku, zato se mora vedno retrospektivno loviti, pa se nikoli ne ujame. Veènost je zaprta v travmo, sedanjost je prazna in nudi le prostor, posamezni do- godki so med seboj nepovezani, nesmiselni, brezzvezni. Mogoèe je delati zgodbe o po- vezavi med dogodki, vendar je to vse le stvar iluzije, sublimnega objekta. Za svoje izjave nisem odgovoren, saj so `e stvar travme in preteklosti, ko so izreèene, kajti izreèena be- seda je `e refleksija, retrospektiva. 01  3 !  !   *8 "8 "#  7 9:;  7< V razvoju civilne evropske zgodovine v prihodu industrijske epohe (ali moderne dobe) pomemben razvoj pojma avtoritete in svobode. Pred moderno dobo so dominirale avtoritete patriarhalnega tipa. Take avtoritete omejuje prostor svobode vsakega, ki deli pro- stor prepovedanega od prostora dovoljenega, ki mejo med njima oznaèuje z moèjo. Taka avtoritarnost je boleèa (lahko sprovo- cira upor). Ker se postavlja od zunaj, jo iz- kušamo kakor mejo. Vendar ostaja res, da ta avtoriteta pušèa nek prostor svobode, nam oz- naèuje neko zunanjo mejo, ampak niè ne zah- teva od naše duše. Ta avtoriteta nam krade prostor, vendar prepušèa naši svobodi odnose z drugimi. Lahko nas tudi obsodi, amapak ne more zavzeti vsega prostora vesti. Nasprotno pa se z moderno dobo, s èlovekovimi pravica- mi, s pacifizmom, z ekologijo, z etikami, kot je new-age, èlovek sooèa z uniformiranim pro- storom, kjer je vse zaukazano in èuvano (se- veda za naše dobro in za dobro našega zdravja). Pod vplivom te nove avtoritete, ki zadeva dno duše, ki oblikuje naše osebne misli in `elje, se zgodi totalna komanda (totalen ukaz). Le-ta okupira ves prostor akcije, ves prostor duše. V modernizmu je èlovek dol`en obstajati na doloèen naèin in ne iz- polnjevati predpise le zaradi izpolnjevanja. Ta novi tip avtoritete @i`ek imenuje to- talitaren in ne veè patriarhalen. Ta tip avto- ritete ni oblikovan veè po moškem modelu27 (zunanji ukaz), ampak po `enskem modelu (biti zapeljan od Enega). ,!  # Prvi model gradi na zunanjosti in nasilju, drugi na zapeljevanju, ki utemeljuje dru`bo zapeljevanja. Vendar je tisti, ki je zapeljan, tudi èe se zdi, da je popolnoma svoboden, radikalno v polo`aju objekta v primerjavi s tistim, ki je bil prej pod patriarhalno avtoriteto. Ta logika (biti objekt) po totalitarnem principu nasta- ne tako, da se zakon z javne pozicije preseli v srce in od tam v odnose med ljudmi. Na- petost oz. nasprotje med zakonom in luknja- mi v zakonu je izginilo, ker se je zakon pre- selil v srce; vsak postane objekt za drugega, ker mu hoèe maksimalno dobro; prihajalo naj bi celo do imperializma èloveških pravic. @i`ek meni, da je zgodovinski razvoj v te dve smeri pogojen z religioznimi modeli, ka- terim ob koncu @i`ek doda tretjega kot ob- liko, ki naj bi sledila za tem. *3"  Tudi èe je bilo poganstvo vera ravnovesja (ravnovesja u`ivanja), je bilo dejansko vse orientirano k u`ivanju v Objektu boga in upanju na veèno bla`enost. Ta religiozni tip je za lacanovce oblika norosti. Po njihovo ,! Allen Jones, Moški @enska, 1963, olje na platnu, 213 x 188.5 cm, Galerija Tate, London.    temu tipu manjka vsaj minimalna zavest o prepovedi, ki nas za vedno loèuje od Objekta bla`enosti. Sem @i`ek šteje tudi novopogan- ske modele, ki bi jih lahko povezali v pojem “new age” ali humanistiène psihoanalize, ka- mor spada tudi freudovska. Poganski model @i`ek na daleè zavraèa. "6 "#  73"  @i`ek v judovstvu najde korenine lacani- stiènega modela samega in dol`i kršèanstvo, ki ga oznaèuje za tradicionalno, da je pre- prost podaljšek judovskega zakona, samo da je le-ta preseljen z zunanjosti v srce. Z drugimi besedami; med judovstvom in kršèanstvom je enako razmerje kot med moško-patriarhal- no in `ensko-totalitarno avtoriteto. Pozitiven odnos med judovstvom in psi- hoanalizo ne obstaja le v judovskem izvoru Freuda, niti v Foucoultovi interpretaciji, po kateri je psihoanaliza ena od kršèanskih praks spovedovanja notranjih krivd. V naših vsak- danjih besedah, ki nas gibljejo, ki nas zade- vajo, govori to, kar Lacan imenuje objekt `elje, ki je vedno aktiven v nas, vendar vedno podrejen zakonu. Zadnji cilj psihoanalize ni ponovno vzpostaviti mir (notranji mir med subjektom in travmo) med nami in zakonom, ampak preprosto sprejeti to strašno strukturo `ivljenja. Rešitve ni. Obstaja samo mo`nost poèitka, trenutnega verjetja, na sublimni, ilu- zorni ravni (raven sublimnega objekta, objek- ta `elje). Po @i`ku je judovski zakon, ki ga doloèa prepoved, katero vzpostavlja skrita oblika av- toritete, ki prihaja od zunaj preko èistega uka- za, podoben simboliènemu pri Lacanu (splošnemu principu zakona). Judovski zakon omejuje u`itek in trga od vsake utopije ne- kega prihodnjega absolutnega u`itka, neke zveze z Bla`enim Objektom. Kršèanstvo je nasproti temu, po @i`ku, bolj determinirano, je determinirano z osebo Jezusa Kristusa. Kot najpomembnejši Kristu- sov element jemlje njegovo smrt pojmovano kot smrt Boga ali še bolj natanèno - smrt èlo- vekove `elje po Bogu. V psihoanalitiènem po- gledu to pomeni smrt oèetovega sina. V psihoanalitiènih terminih je Kristusova smrt jasna eksistencialna travma. Novo v kršèanstvu, v primerjavi z judovstvom, je to, da je ta eksistencialna travma jasno razkrita. Preko lastnega spreobrnjenja kristjan sprejme to travmo, ki ga ne pritiska veè. Toda prav na tem argumentu se poka`e @i`kova spekulativna manipulacija s kršèans- tvom: kršèanstvo odkrito prizna travmo, prizna nemogoèo èloveško revšèino, ki jo predstavljajo ubogi, nevredni, izmeèki dru`be. Kristjan se obraèa na te ljudi v imenu zakona ljubezni- agape in jih ne razume zunaj zakona; agape si- cer kristjana vabi, da bi jih sprejel take kot so, vendar, kaj se skriva zadaj. @i`ek v zvezi s tem poudarja dve kršèanski deviaciji: 1. Drugi, h kateremu se obraèam v ljubezni, ostaja neka realnost, v kateri sam ne more storiti nièesar. V tem primeru travmatska Kristusova `rtev (`rtev kristjana za druge- ga) ne odpre neke nove realnosti (oblike `ivljenja), ampak je preprosto neka oblika ponavljanja vzorca odnosa med kristja- nom, ki ljubi, in ubogim èlovekom, ki je kristjanu nepogrešljiv, da lahko ljubi. Šlo naj bi za odvisnost tistega, ki ljubi od tega, ki je ljubljen. Èe bi zmanjkalo ubogih, jih kristjan ne bi mogel veè ljubiti, zato jih se- veda rabi in jih kot take tudi vzdr`uje; jih na nek naèin dela še bolj uboge, kot so. 2. Druga deviacija se nahaja v mehkem `en- skem totalitarizmu, ki rodi zapoved lju- bezni. Kršèanstvo mora ljubiti in ta mora ne prihrani nobene spontane `ivljenjske in duševne dimenzije. Kršèanstvo rodi nov zakon, ki je še bolj nevaren kakor stari, zato ker novi zakon za- jame vso globino srca in ne dopušèa veè svo- ,!  # bodnega prostora. Ne dopušèa veè prostora prekrška (kakor je to storil judovski zakon), ker je èloveka z naselitvijo v njegovo srce “os- vobodil” dialektike med prekrškom in zuna- njim zakonom. Tako smo od patriarhalnega moškega judovstva prešli v totalitarno `ensko kršèanstvo (zvezanost s smrtjo, z materjo). Ob sklicevanju na Kristusove besede se @i`ek sprašuje, na kakšen naèin je zapoved ljubezni popolna interiorizacija starega zako- na (judovskega). Pri kršèanstvu so zakonu podvr`ene tudi misli, ne le zunanja dela. Tu @i`ek vzpostavi primer Kristusove izjave o prešuštvu z `ensko v mislih. Iz te moèi total- ne, totalitarne rešitve naj bi izhajala doba èlovekovih pravic. Èe si pogledamo od bli`je, temeljna travma ne izgine, ampak se polno uveljavi s tem, da se prenese na bli`nje, za ka- tere nas zaèenja skrbeti. Pozunanjeni zakon (judovski), kot unifikator, je omogoèal zno- sno `ivljenje z drugimi, ker je omogoèal raz- daljo, ko pa se je preselil v srce, je postal to- talitaren, po vzoru samomora b, o katerem smo govorili v zaèetku (subjekt je preplavljen z Drugim, ki je subjektova travma), skratka posamezniki kot subjekti se medsebojno to- talitarno posedujejo. Iz tega sledi, da Drugi, po katerem ima kršèanska ljubezen potrebo, dobi status ob- jekta. Ubogi postane èisti objekt dobre volje kristjana, ki ima pravico razpolagati z ubogim v imenu tega, kar naj bi mu bilo v dobro. V resnici je v tem odnosu skrita kristjanova po- treba, da se èuti pomemben. Smo v dobi èlo- vekovih pravic, z generalizirano dobrobitjo vseh, ki je obvezna. To naj bi bila po @i`ku ena temeljnih karakteristik postmoderne. Iz tega @i`kovega izvajanja je mogoèe za- kljuèiti, da je za kršèanstvo Bog mrtev (ker ni veè zunanjega zakona), da je za kršèanstvo prostor Boga (zakona) zavzel Drugi, bli`nji. Kristus glede na to ni umrl enkrat za vse, am- pak je, s tem, da je bil èlovek, vnesel na me- sto Boga podobo `rtvovanega (kri`anega) èlo- veka, kar pa je seveda hudoben bolan huma- nizem; namesto Boga se bo poslej `rtvoval (kri`al) èlovek, ki je zavzel mesto zakona. Ta princip `rtvovanja èloveka za drugega pa je po @i`ku temeljni princip fašizma. Fašizem ima torej svoj izvor v kršèanstvu. Ta novi zakon ljubezni je obto`ba èloveka in imperativ, ki je bolj napadalen od prejšnje- ga (judovskega). V to obto`bo @i`ek šteje èlo- vekoljubno, humanistièno nasilje postmo- derne kulture. Sem šteje zahodne vojne (Amerika) opravièene kot osvobajanje za de- mokracijo. Èlovekove pravice, ki se zdijo lepa stvar, ampak postanejo princip legitimacije, postanejo bolj absolutni in strašljivi kot des- potski patriarhalni vladar. Za zakljuèek tega razpravljanja naj bo tu povzeta @i`kova formula kršèanskega post- modernega totalitarizma: medtem ko se stari zakon (judovski-predmoderni) omejuje do- loèiti nek u`itek dovoljen s tem, da se mu doloèi prostor, novi zakon vzpostavlja u`itek in potiska stran vsak svobodni prostor, ker je prostor vedno `e natanèno predviden in razdeljen. Novi zakon je vedno zdaj, seda- njost “ti moraš”, ki je izgubil vsak travmat- ski aspekt in zato tudi vsako mejo. Rodila se je nova zapoved, popolnoma pozitivna in perverzna. Lahko bi rekli, da je iluzija postala ideo- logija, ker se je travmatsko Realno identifi- ciralo z zakonom (simbolnim objektom) in v to igro potegnilo tudi maso ljudi. Izginila je mo`nost razloèevanja med zaukazanimi in svobodnimi stvarmi, med svobodo in ukazovanjem. Kljub temu, da je judovska struktura strašna v razcepljenosti med posameznikom in zakonom, je za @i`ka edina sprejemljiva, vendar s popravkom, da se osebnega Boga odre`e in vzame preprosto kot sublimni ob- jekt `elje (preprosto reèeno kot iluzijo). Tre- ba se je le vedno znova odvezovati od iden- tifikacije z njim. Podobno je potrebno ravnati ,!    ,! z vsemi drugimi trdnimi identifikacijami. Ta princip mu pomeni oèetovsko-patriarhalno trganje od matere (od travme). Kršèanstvo pa je, nasproti temu, zanj èisti totalitarizem, vir fašizma, nacizma in sodobnega kapitalizma, ki ga je zato potrebno korigirati in spraviti na nivo judovskega zakona; se pravi pozuna- njiti ljubezen z redukcijo na zunanji zakon, od katerega se je potem mogoèe distancirati. V ta namen @i`ek predlaga novo kršèanstvo, ki radikalno zavraèa kršèanstvo znotraj Cerkve. :; 9 7< Ko analizira kršèansko tradicijo, se @i`ek ne omejuje le na kritiko, ampak izdela svoj pozitivni predlog, ki naj bi bil popolnoma njegov in v katerega naj bi se vkljuèeval kateri koli kršèanski tekst. Tekst `eli torej ohraniti, zaène pa spremi- njati njegov kontekst in zato tekst postavljati v napaèen kontekst, kjer ga verujoèi kristjan ne vidi in zanj tudi ne spada tja. To @i`ek po- gosto poène s teksti svetega Pavla, ki govorijo o ljubezni kot agape, kjer išèe, koliko je v njih mogoèe najti povezavo med `eljo in zakonom (judovsko-patriarhalna struktura) in koliko je mogoèe najti smrti zakona (kršèansko-totali- tarna struktura). Za Pavla trdi, da je bila zanj ljubezen klasièni zunanji judovski zakon, ki ga je prenašal v notranjost in ga totalitariziral. Ljubezen, o kateri govori apostol Pavel, je hkra- ti cilj in sredstvo v smislu ljubiti, da bi dosegli Ljubezen. Ker @i`ek ne razume, da je ljube- zen kot agape nekaj, kar je lahko sredstvo in cilj hkrati, noèe vzeti v obzir (kar sicer pozna vsak kristjan in je nekaj temeljnega), da lju- bezen vzpostavlja èlovekovo svobodo in je zato globlja od nje, je pred njo, s èimer se izogne vsaki totalitarni razlagi, saj torej ne omejuje èlovekove svobode, je ne o`i, paè pa širi, od- pira. @i`ek kršèansko ljubezen na vsak naèin hoèe zvesti na sekundaren pojav s tem, da se sklicuje na zgoraj navedene deviacije kristjanov, ki delajo dobro bli`njim iz egoistiènih razlogov pod oznako ljubezni, vendar ljudje seveda niso brezèutni in v praksi tak kristjan ne bi prišel daleè v svoji “dobroti”, saj bi bil hitro zavr- njen. Kristjan ve, da ljubezen ni nasilje, am- pak temelj svobode. @i`ek jemlje patološko “kršèanstvo” kot temeljno merilo in ideal kršèanstva. Kršèan- ska ljubezen (agape) mu pomeni bolezenski simptom, ki ga je potrebno psihoanalitsko razlo`iti, sanirati in svetovati, kako naj se ob- naša, da bo zdrava. Tu se @i`ek postavlja celo v vlogo moralista, nekakšnega malega boga. Zato svetuje nov tip kršèanstva, ki je najprej zreducirano na princip zunanjega zakona (za- poved ljubezni kot zunanji zakon), v nasled- nji fazi pa predlaga vedno novo odtrganje od identifikacije z njim. Podobno se dogaja z jav- nimi zakoni, ki jih moramo jemati kot take, da nam pomagajo le regulirati naše odnose, sicer pa so iluzija in nimajo nièesar opraviti z našim privatnim `ivljenjem. @i`ek predlaga torej skupnost odkloplje- nih (skupnost v sv. duhu — pri èemer ima v mislih duha lacanizma /naj bi bil imanentni Heglov duh, kar seveda ni/), ki se bo nepre- stano vzpostavljala, identificirala z zakonom (ljubeznijo) in se vedno znova dezidentifici- rala in se tako neprestano ubijala s simbo- liènim samomorom (samomor c), ki daje pro- stor novim u`itkom v identifikaciji. Simbo- lièni samomor @i`ku tu postane osnovna te- rapija proti totalitarizmu. Tak samomor pa seveda odvezuje od vsake odgovornosti za kar koli, saj nobena identifikacija ni veè resna in se mora menjati v hedonistièni igri iskanja u`itka. Da pa je ta igra mogoèa, mora biti najprej vzpostavljena zunanja diktatura za- kona v smislu avtoritarne patriarhalne moške dru`be (judovski koncept), ki jo je mogoèe vedno znova zanikati, kršiti, za kar je @i`ku zgled Lenin. Ta @i`kova ideja sumljivo smrdi po nacizmu, fašizmu in stalinizmu, ki imajo v središèu èloveka-boga in ne neko abstraktno totalitarno strukturo. % # ,! 2  Psihoanalitièna lacanistièna struktura se zdi sama v sebi preveè omejena, preveè naiv- na, da bi podala preprièljivo ontologijo in an- tropologijo èloveka. Psihoanalitièna klinièna praksa v klasièni (Freudovi) psihoanalizi te- melji na bolezenskih simptomih, raziskuje bo- lezni, katere `eli odpraviti s terapijo, medtem ko so v lacanizmu ti simptomi postali teorija in splošno veljavna naèela za vso dru`bo brez prave utemeljitve, z vnaprejšnjo lacanistièno izbiro. Taka izbira deluje podobno kot reli- gija, saj ima v osnovi podobno postavljeno strukturo, èe upoštevamo navezavo struktu- ralizma na splošno hermenevtièno strukturo, ki smo jo videli v zaèetku (ki je bila znana `e v srednjeveški retoriki in razlagi Sv. pisma). Ker pa ta religija ne veruje v Boga, ki je širši od nas, je to seveda navadna ideologija, ki zlo- rablja religiozno strukturo, kar je silno nevar- no poèetje. Èe bi na mesto travmatskega Realnega dali osebnega Boga, ki biva v nas globlje od podzavesti, bi vsa struktura fun- cionirala, vendar èisto drugaèe. Porušil bi se zid med Subjektom in Realnim (Bo`jim); subjekt ne bi bil veè prazen, paè pa v teme- lju ljubljen, sprejet tak, kot je, travma pa bi se preselila na raven iluzornega, sublimnega; skratka razmerje bi bilo obrnjeno. Glede na to, da je Lacan izhajal iz zelo ver- ne katoliške dru`ine (njegov brat je bil celo benediktinec), lahko sklepamo, da je imel pred oèmi religijo, ko je pristopal k vprašanju sveta in èloveka, vendar pa jo je le sprevrnil v prid ohranjanja antropocentrizma, kot obu- pen poskus bega pred Bogom (Adamov kom- pleks). S sprevrnjeno strukturo, kjer metafi- zièno, absolutno, torej zamenjuje materialno, partikularno, dose`e dokaj šokanten uèinek, ki fascinira. Zdi se namreè, da je prostor sve- tega, po empirièni znanstveni poti, spoznan za travmatièen, torej konèno razkrit. Razkrito naj bi bilo predreligiozno v èloveku. Abso- lutno še vedno funkcionira, vendar ne kot pri- marno, ampak kot sekundarno, ker naj bi bilo razkrito s psihoanalizo in prestavljeno na sublimno raven. Zato naj bi bil Absolut kr- hek, saj je pristal na mestu iluzornega (tam, kjer je bil prej greh, travma). Stvar, ki pri tem tako fascinira bralca, je kontekstualna la`; absolutno (sveto) je poimenovano, oznaèeno s svojim imenom, kot absolutno, sveto, Bog, vendar postavljeno v napaèen kontekst brez vsake utemeljitve. Nekdo si je izmislil, da je na prostoru svetega paè travmatsko Realno, in nihèe se ne sme veè spraševati o tem. Ker shema funkcionira, èeprav v napaèni smeri, se zdi, kot da je re- snièna. Bralec ne opazi, da so resniène stvari postavljene v napaèen kontekst, ki jim ne do- pušèa, da bi se pokazale take, kot so. Ker so imenovane s pravim imenom in hkrati po- stavljene v la`ni kontekst, delujejo na prvi pogled novo, sve`e, v resnici pa gre le za ro- kohitrsko zamenjavo pred oèmi gledalca, ki ni dovolj pozoren, same stvari pa v konkret- nem `ivljenju ostanejo enake. Zdi se, kot da je Lacan uspel zdru`iti klinièno prakso, filo- zofijo in teologijo, da je uspel zdru`iti abso- lutno in partikularno, hkrati pa ohraniti èlo- veka pred transcendentalnim in ga rešiti pred spraševanjem o veè ter ga zapreti v njegov pri- ljubljeni antropocentrizem, èeprav za ceno skrajne samoredukcije. Zdi se, kot da da bi smer pol`aste spirale, ki se je prej iz jedra od- pirala navzven, obrnila samo nasprotno, v sti- skanje od zunaj proti predvidenemu jedru, èloveka v vedno veèjo stisko. Èlovek po tej teoriji postane su`enj svoje travme, v strogo psihoanalitiènem smislu loèitve od matere, v širšem ideološkem @i`kovem smislu loèitve od smrti in celo zla, h katerima se `eli vrniti. To, kar je @i`ek dodal k Lacanu, je izrazita popularizacija in ideologizacija `e ideološkega Lacana samega, zavestno prenašanje Lacanove misli na raven dru`be, kulture, religije, umet- nosti (èeprav nekoliko zapoznelo). V imenu Lacana `eli biti moralist in zdravnik vsemu   & ,! svetu. @i`ek je specialist zlasti za totalitari- zem, za katerega je njegov najbolj priljubljen izraz fašizem, o katerem zelo rad govori. Ker je za bistvo zahodnega kapitalistiènega fašizma kot `rtev izbral in priredil kršèanstvo (ta pri- redba je za praktiènega kristjana dokaj smešna), se seveda mora zelo jeziti nanj in zato ga z veseljem in zavzetostjo obklada s fašizmom. Ker beseda (oznaèevalec) fašizem v Sloveniji zelo negativno uèinkuje, je tu go- tovo našel pravi glavni oznaèevalec (Gospo- dar), okrog katerega kro`ijo vse besede, ki oz- naèujejo kršèanstvo. Zdi se, kako genialno je razkril korenine fašizma v kršèanstvu in Cerk- vi, ki naj bi vplivala tudi na zahodni libera- lizem. V resnici je zadaj apriorna obsodba kršèanstva, saj kršèanstvo @i`ku kot leninistu in marksistu gotovo ni všeè in mu osebno res najbr` pomeni veliko travmo. Kaj pa èe @i`ek s pojmom fašizem in totalitarizem oznaèuje le neko svojo osebno travmo ali travmo do- loèene skupine - podzavestno `eljo, do katere ne zna imeti distance, ampak jo totalitarno aplicira kot notranji prisilni zakon zla na vse ljudi. Tisto, kar pripisuje zakonu ljubezni, je dejansko zakon zla. Tu bi se mu lacani- stièna struktura zanesljivo ujemala s konkret- nim `ivljenjem, saj je prava stvar postavljena v pravi kontekst. Sicer pa se je to smer `e spoznalo po nje- nih konkretnih sadovih v kulturi, politiki, nar- cisizmu in kapitalistiènem izkorišèanju dru- gih. Obsodil jo bo èas, kot pravi Gorazd Ko- cijanèiè, in menim, da je res tako. Problem je samo, kam bomo z vsemi `rtvami te tota- litarne ideologije, kdo bo dajal odgovor za vse zavedene ljudi, še veèji problem pa je, da bi dopustili, da bi si tako nevarna ideologija pridobila politièno oblast. 1. Izraz lacanizem je tu uporaljen za teoretsko smer, ki izhaja iz psihoanalize francoskega poststrukturalistiènega psihoanalitika Jacquesa Lacana (roj. 1901). 2. Ta poseben tip lacanizma, ki se je razvil na Slovenskem, bomo odslej imenovali slovenski lacanizem, kot je v nekaterih kritikah in razpravah `e uveljavljeno. 3. Tako vprašanje je po dr. Janku Kosu: Kako so Slovenci iz srednjeveškega ljudstva mogli ustvariti narod in od tam doseèi raven dr`ave. 4. Janko Kos, Duhovna zgodovina Slovencev, Ljubljana, Slovenska matica, 1996. 5. Slogan, ki se vse bolj in bolj vsiljuje, je slogan o “globalizaciji”: brutalna vsilitev poenotenega svetovnega trga, ki ogro`a vse lokalne etniène tradicije, vkljuèno s samo formo nacionalne dr`ave. 6. Krhki absolut, 9. 7. @i`ek je odrastel kot marksist in komunist. 8. @i`ek ima tu najbr` v mislih drugaèno razporeditev kapitala, ki ga omogoèa drugaèna socialna organizacija. 9. Krhki absolut, 12. 10. Krhki absolut, 13. 11. Krhki absolut, 13. 12. Povzeto po dr. Mary Clages, 1. 13. ... pri fetišizmu vzrok `elje preprosto neposredno naredimo za objekt `elje; Krhki absolut, 14. 14. Krhki absolut, 14. 15. Krhki aboslut, 22. 16. Tu govori o temeljnem principu subjekta in ne njegovi vsakdanji ekonomiji ali konkretnem `ivljenju. 17. Krhki absolut, 20. 18. Krhki absolut, 23. 19. Krhki absolut, 23. 20. Krhki absolut, 23. 21. Krhi absolut, 39. 22. Ta samomor @i`ek kasneje uporablja kot zdravilno sredstvo proti realnemu samomoru, ki je totalitarizem - fašizem, kateremu naj bi zapadla sodobna kapitalistièna dru`ba. 23. Tu je torej kljuèno razlikovati med fantazmatsko pošastno pripovedjo in samim Realnim: nikoli ne smemo pozabiti, da izkljuèena travmatska pripoved o zloèinu/transgresiji nastopi tako rekoè po (f)aktu, da je na sebi neka past, “izvorna la`”, ki naj subjekt prevara tako, da mu poda fantazmatski temelj njegove/njene biti. 24. Krhki absolut, 51. 25. Gl. krhki absolut, 68. 26. Krhki absolut, 69. 27. Moški model je Lacanov psihoanalitièni model, vezan na razmerje med zakonom in njegovo kršitvijo.