Savinjske novice št. 32, 1 1. avgust 2017 1 Savinjske novice št. 32, 1 1. avgust 2017 2 Oglasi Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 3 Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 3 Tretja stran Iz vsebine: Tema tedna: Demografski rezervni sklad – korak v smeri stabilnejšega pokojninskega sistema? ......... 4 60 let Zadružnika v Solčavi: »Gauda« ob otvoritvi in ob jubileju ................... 5 Turizem v Sloveniji: Skokovita rast prihodov in nočitev, v Zgornji Savinjski dolini bolj umirjen pozitivni trend ... 6 Srečanje upokojencev celjske regije: Za dostojno življenje ostarelih in socialno ogroženih ............................................... 8 Galerija Štekl Gornji Grad: Narava skozi fotografski objektiv Filipa Eremite ........................................ 12 80 let Vlada Parežnika iz Mozirja: Dobrodelnost, resnicoljubnost in večna težnja k pravičnim odločitvam ........................ 16 Skavtski tabor v Delcah: Deset dni sobivanja z naravo in tkanja prijateljskih vezi ...................................... 20 25. Solčavski dnevi: Preplet etnografskih, športnih in kulturnih dogodkov ............................................. 20 Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, Mojca Kumprej, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Darinka Presečnik, Franjo Pukart, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Slavica Tesovnik, Primož Vajdl, Aleksander Videčnik. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Za- kona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lek- toriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. ISSN 0351-8140, leto XLIX, št. 32, 1 1. avgust 2017. Izha- ja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90- 791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.sa- vinjske.com. Cena za izvod: 1.70 EUR, za naročnike: 1.53 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Savinjske novice št. 32, 1 1. avgust 2017 3 Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik (JM) (MŠ) Upokojenci si namesto demografskega želijo klasični pokojninski sklad Tako kot še marsikatera druga koalicijska od- ločitev je očitno tudi zakon o demografskem re- zervnem skladu ujetnik predvolilnih kalkulacij vla- dnih strank. Prvak Desusa Karl Erjavec je mnenja, da zakon o demografskem skladu, kakršnega si želi njegova stranka, niti s pomočjo Socialnih de- mokratov na vladi ne bi bil sprejet, zato je privolil v kompromisno rešitev, spremembe pa bodo upo- kojenci skušali doseči v parlamentarni proceduri. Erjavcu se zdi bolje, da bo zakon sprejet, kot da ga sploh ne bi bilo. S tem bo vzpostavljena os- nova, da se v prihodnje demografski sklad izbolj- ša, končni cilj pa bi moral biti po njegovem mne- nju, da to postane klasični pokojninski sklad, kot jih imajo v tujini. Velja spomniti, da bivši finančni minister Du- šan Mramor ni bil naklonjen uresničitvi zaveze iz koalicijske pogodbe, da ustanovijo samostojen in neodvisen demografski sklad. Omehčal se je še- le pol leta pred odstopom. Ko je vodenje finančne- ga resorja prevzela Mateja Vraničar Erman, se je dogovarjanje na to temo znova za nekaj mesecev ustavilo, kasneje pa je vendarle pripeljalo do za- konskega predloga, ki je v sedaj v javni obravnavi. Predsednik Desusa verjame, da bo v parla- mentu njihovim stališčem naklonjen tudi del opo- zicije. V Desusu želijo, da ključne strateške nalož- be v lasti KAD, kot so Krka, Gorenje, Petrol, Luka Koper, Loterija Slovenije ..., dolgoročno ostanejo v rokah demografskega rezervnega sklada. Aktual- ni zakonski predlog namreč predvideva, da bi te naložbe prešle v last SDH in države, demografski sklad pa bi v zameno dobil manjše portfeljske na- ložbe, ki so namenjene prodaji. Prav tako je mogoče pričakovati, da bo stranka upokojencev zahteve po neodvisnosti demograf- skega sklada in njegovem samostojnem upravlja- nju 34-odstotnega deleža Zavarovalnice Triglav, o katerih zdaj sicer molči, v parlamentarni obravna- vi ponovno izpostavila. Do tedaj naj bi te zahteve odločno zagovarjali Zveza društev upokojencev Slovenije (ZDUS) in sindikati, kar se v praksi tudi res dogaja. O tem pišemo v tokratni temi tedna in tudi v po- ročilu s srečanja upokojencev celjske regije, ki je potekalo na Ljubnem ob Savinji. Ljubno je bilo, skupaj s Solčavo, v minulih dneh središče doga- janja v naši dolini, saj so se tamkaj zvrstili številni dogodki v sklopu praznovanja občinskih prazni- kov obeh občin. Dogajanje se je medtem že pre- selilo v občini Luče in Mozirje, in ko bo končano, bomo vedeli, da smo pred vrati novega šolskega leta. Od tam do novega leta pa je vedno samo še »par trenutkov« … Savinjske novice št. 32, 1 1. avgust 2017 4 Tema tedna, Aktualno FINANCIRANJE OBČIN V LETIH 2018 IN 2019 V prihodnje nekaj več denarja za občine V začetku meseca so na mini- strstvu za finance potekala uvod- na pogajanja o višini sredstev, ki jih bo vlada namenila občinam v letih 2018 in 2019. Čeprav ministrstvo ponuja nekaj višjo povprečnino kot letos, predstavniki občin s tem niso zadovoljni. Pogajanja se bodo na- daljevala jeseni. VIŠJA POVPREČNINA V LETIH 2018 IN 2019 Vladna stran predlaga, da se povprečnina za leto 2018 določi v višini 546 evrov na prebivalca, za leto 2019 pa 550 evrov. Ministr- stvo je v svojem predlogu med dru- gim upoštevalo ocenjene poviša- ne stroške dela občin zaradi spre- jema dogovora o politiki plač v jav- nem sektorju in odprave plačnih nepravilnosti. ZA INVESTICIJE PET ODSTOTKOV PRIMERNE PORABE Za sredstva po 23. členu za- kona o financiranju občin, na- menjena za investicije v letih 2018 in 2019, vlada predlaga, da se v letu 2018 zagotovi obči- nam tri odstotke skupne primer - ne porabe v obliki nepovratnih sredstev in dva odstotka skupne primerne porabe v obliki povra- tnih sredstev. Marija Lebar VLADA NAČRTUJE DEMOGRAFSKI REZERVNI SKLAD Korak v smeri stabilnejšega pokojninskega sistema? Ministrstvo za finance je konec julija objavilo predlog zako- na o demografskem rezervnem skladu, s katerim namerava zdajšnjo Kapitalsko družbo (KAD) preoblikovati v demografski rezervni sklad (imenoval se bo Kapitalska družba, demografski rezervni sklad, d. d.). Ta naj bi dopolnjeval pokojninsko blagaj- no, denar pa bi se iz sklada začel črpati leta 2040. Zakon bo v javni obravnavi le do sredine avgusta. DEMOGRAFSKI SKLAD ŽE V ZAČETKU PRIHODNJEGA LETA? Če bo zakon sprejet, se bo KAD v demografski rezervni sklad preobli- koval na začetku prihodnjega leta. Kot določa predlog, naj bi imel tričlansko upravo in devetčlanski nadzorni svet. V slednjem naj bil sedeli trije predstav - niki finančnega ministrstva, dva pred- stavnika ministrstva za delo in po en predstavnik upokojencev, delodajal- cev, sindikatov in mladih. Premoženje KAD-a znaša okrog 900 milijonov evrov, kmalu po uve- ljavitvi zakona pa naj bi se na de- mografski sklad neodplačno pre- nesel delež Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) v Zavarovalnici Triglav v višini 34 od- stotkov. V letu 2018 bodo na sklad prenesene tudi kupnine, ki so se zbirale na posebnem računu in znašajo dobrih 37 milijonov evrov. POTREBEN DOLGOROČNO STABILEN VIR ZA POKOJNINE Skladi, kakršnega želi oblikovati vlada, so v številnih drugih državah že stalnica, kar pa ne pomeni, da imajo upokojenci na ta račun višje pokojnine. Ti skladi so namreč na- menjeni zagotavljanju stabilnosti pokojninskih sistemov. Da je nujno potrebno zagotoviti dolgoročno stabilen vir za dodatna sredstva za pokojninsko blagajno, menijo tudi v Zvezi društev upoko- jencev Slovenije (ZDUS) in poudar- jajo, da je s stabilizacijo finančnih virov potrebno vrniti zaupanje v ob- stoječi pokojninski sistem. Le ta- ko bodo aktivna generacija in mla- di verjeli v svojo varno prihodnost v starosti. Po preučitvi vladnega predloga o ustanovitvi demografskega re- zervnega sklada so v ZDUS spreje- li stališče, da ne soglašajo z mode- lom, po katerem bi SDH vodil aktiv- nosti prodaje in uresničeval glaso- valne pravice na skupščini v imenu KAD-a in kasneje v demografskem rezervnem skladu. Prav tako se ne strinjajo s tem, da SDH še naprej upravlja z vsemi naložbami, v ka- terih ima svoj delež demografski re- zervni sklad. Po prepričanju ZDUS je potrebno zagotoviti samostojnost in neodvisnost demografskega re- zervnega sklada pri upravljanju strateških in pomembnih naložb. POTREBNA CELOVITA PRENOVA POKOJNINSKEGA SISTEMA Z demografskim rezervnim skla- dom še ne bo zagotovljena večja stabilnost pokojninske blagajne, potrebna je celovitejša prenova po- kojninskega sistema. Pokojninska reforma iz leta 2012 v zadnjih letih Vera Pečnik, predsednica Društva upokojencev Nazarje in podpredsednica ZDUS: »Neresno je, da imamo v javni raz- pravi tako pomemben zakon v ča- su počitnic, poleg tega pa je pred- log zakona slabo pripravljen. Zato v ZDUS poudarjamo, da je potrebno pred začetkom zakonodajnega po- stopka nujno uskladiti osnovna izho- dišča, ki bodo demografskemu re- zervnemu skladu zagotavljala neod- visnost, samostojnost in dolgoročno obstojnost. Najbolj pomembno je zagotoviti jasen in stabilen vir za dodatna sredstva za pokojninsko blagajno, saj je očitno, da bodo demografska razmerja med generacijami vplivala na mnoge družbene sisteme. Nadalje moramo vrniti zaupanje v obstoječi sistem, kajti le tako bo mlada, aktivna genera- cija verjela v svojo varno prihodnost v starosti. To lahko dosežemo s pra- vo opredelitvijo dolgoročnega učinkovitega upravljanja obstoječega pre- moženja KAD in zagotovitvijo stalnih dodatnih finančnih virov s ciljem po- večevanja namenskega premoženja demografskega rezervnega sklada. To je cilj, za katerega se borimo v ZDUS. Poskrbeti je treba, da bodo mla- di imeli v kaj verjeti in sedaj, pri sprejemanju te zakonodaje, imamo prilož- nost, da pride medgeneracijska solidarnost do pravega izraza.« sicer daje pozitivne učinke, vendar zadnje projekcije kažejo, da bodo odhodki za pokojnine stabilni le še osem let. Zato so socialni partner- ji predstavili osem ključnih predlo- gov za učinkovito prenovo pokoj- ninskega sistema. KAKO DO DVIGA POKOJNIN NA 70 ODSTOTKOV PLAČE? Med cilji so dvig dejanske upo- kojitvene starosti in podaljševa- nje delovne aktivnosti, obremeni- tev vseh oblik dela s prispevki, po- enotenje različnih dob zdaj veljav- ne zakonodaje v enotni termin »za- varovalna doba«, ohranitev priča- kovanih pravic iz naslova različnih dob, preglednejša odmera pokojni- ne, ki izhaja iz načela enake obrav- nave žensk in moških ter učinkovit nadzor nad plačevanjem prispev- kov. Hkrati je cilj zvišanje nadome- stitvene stopnje na 70 odstotkov (trenutno stopnja dosega okoli 60 odstotkov), kar pomeni, da bi po- kojnina znašala 70 odstotkov pla- če, ki jo je upokojenec prejemal v času delovne dobe. Tatiana Golob Savinjske novice št. 32, 1 1. avgust 2017 5 Gospodarstvo, Aktualno Od 1. avgusta za samske pet evrov višja socialna pomoč Vlada je na podlagi objavljenega indeksa rasti cen življenjskih potrebščin v obdobju januar-junij 2017 uskladila osnovni znesek minimalnega dohod- ka oziroma osnovno višino denarne socialne pomoči. Za samsko osebo bo le-ta od avgusta dalje višja za okoli pet evrov in bo znašala 297 evrov. Dob- ra novica je tudi ta, da se skladno s tem zvišujejo tudi pogrebnina, posmrtni- na in varstveni dodatek. V Sloveniji denarno socialno pomoč trenutno preje- ma dobrih 53.500 oseb, varstveni dodatek pa nekaj več kot 15 tisoč oseb. Povabilo brezposelnim na delovni preizkus Predvidoma 2.1 10 brezposelnih oseb bo na podlagi novega javnega po- vabila Zavoda RS za zaposlovanje dobilo možnost preizkusiti svoja znanja in veščine na konkretnem delovnem mestu. Z vključitvijo v povabilo Delovni preizkus se bodo lahko izkazali pri določenem delodajalcu in si tako izbolj- šali svoje zaposlitvene možnosti. Preizkus bo potekal brez sklenitve delov- nega razmerja v obsegu najmanj 100 ur do enega meseca, v tem obdobju bodo udeleženci ostali prijavljeni v evidenci zavoda. Po dosedanjih podat- kih zavoda se je na ta način pri istem ali drugem delodajalcu zaposlilo ok- rog 70 odstotkov udeležencev programa. TG 60 LET ZADRUŽNIKA V SOLČAVI »Gauda« ob otvoritvi in ob jubileju Osrednja prireditev nedeljske- ga dogajanja 25. Solčavskih dne- vov je bilo praznovanje šestdese- tletnice Zadružnika, gostilne z naj- daljšim stažem v Solčavi. Ob tej pri- ložnosti so pred objektom pripravili slovesnost, na kateri so predstavi- li začetke delovanja solčavske za- druge. O dogajanju v šestih dese- tletjih sta v dialogu z akterji sprego- vorila Franci Podbrežnik - Solčavski in Nejc Slapnik. BOGATA ZGODOVINA ZADRUŽNIŠTVA NA SOLČAVSKEM Otvoritev Zadružnika je bila 21. julija 1957, sicer pa je imela Solča- va zadrugo že v začetku 20. stole- tja. To je bila pašniška zadruga. Le- ta 1919 je bila ustanovljena kmetij- sko nabavna in prodajna zadruga, leta 1925 pa še druga pašniška za- druga, vendar slednja ni nikoli za- živela. Po drugi svetovni vojni je najprej zaživela obnovitvena zadru- ga, leta 1946 je bila ustanovljena ži- vinorejska zadruga, dve leti kasneje pa še kmetijska zadruga, ki se je le- ta 1961 skupaj z drugimi krajevnimi zadrugami povezala v Zgornjesa- vinjsko kmetijsko zadrugo Mozirje. ZADRUŽNIK BO PISAL ZGODBE TUDI V PRIHODNJE Zadružnik še vedno stoji. V šes- tih desetletjih so se v njem rojevale ljubezni, pripravljale proslave, oble- tnice, poroke, sedmine, občni zbo- ri, prenekatere vaje, »lumpanje« kar tako in tudi volitve. Kot je Zadružnik pisal zgodbe do sedaj, jim bo tudi naprej. Zanj v gostinskem delu se- daj skrbi podjetnica Ivica Poličnik. GLASBA OBOGATILA SLAVJE Kot se za praznovanje tovrstnih jubilejev spodobi, je dogodek obo- gatila zgornjesavinjska godba. Godba je igrala tudi pred šestimi delkov domače obrti in kulinarič- nih dobrot. Obiskovalci so lahko iz- birali med filcanimi izdelki Franc in Liza Filc, Darje Goličnik in društva Bicka, kvačkanimi izdelki različ- nih ustvarjalcev, izdelki solčavskih upokojencev in kulinaričnimi pro- dukti turističnih ponudnikov ter solčavske čebelarske družine An- tona Herleta. Marija Šukalo OBČINA SOLČAVA Več pobrane takse za obisk Logarske doline Do sredine julija so na vstopnem mestu v Logarsko dolino letos pobrali skupno za okrog 54 tisoč evrov komunalne takse. (Foto: Marija Lebar) Za pobiranje komunalne takse ob vstopu v Logarsko dolino po novem skrbi režijski obrat Občine Solčava. Županja Katarina Prele- snik je na zadnji seji občinskega sveta predstavila nekaj številk, ki kažejo na povečan obisk Logarske. ZA ŠEST TISOČAKOV VEČ POBRANE TAKSE Takso so začeli pobirati v me- secu aprilu, ko je v dolino vstopi- lo 479 osebnih vozil, pri čemer ni- so všteti avtobusi, kombiji in motor- na vozila. V maju so našteli 2.091 osebnih avtomobilov, v juniju pa 2.159. To je skupaj 4.729 osebnih polletju lanskega leta so v istem obdobju našteli 4.177 osebnih av- tomobilov in pobrali slabih 35 tisoč evrov vstopnine. ŠE BOLJE KAŽE V GLAVNI TURISTIČNI SEZONI Spodbudne so tudi številke za prvo polovico letošnjega julija. Pre- lesnikova je imela podatke do dne- va, ko je potekala seja občinske- ga sveta, to je do 12. julija. V dva- najstih julijskih dneh je v Logarsko dolino zapeljalo tisoč petsto oseb- nih avtomobilov, kar pomeni priho- dek okoli 13 tisoč evrov. Marija Lebar vozil. Skupni prihodki od takse za vsa motorna vozila so z davkom na dodano vrednost znašali 41 ti- soč evrov. Za primerjavo: v prvem desetletji na otvoritvi Zadružnika. Svoj prispevek so s pesmijo pri- spevali pevci cerkvenega pevske- ga zbora in instrumentalni sestav Solčavski pobi. V koncertno zabav- nem popoldnevu so obiskovalcem zaigrali še drugi solčavski sestavi. PONUDBA IZDELKOV DOMAČE OBRTI IN KULINARIČNIH DOBROT Nedeljsko dogajanje v Solčavi je bilo popestreno s ponudbo iz- O dogajanju v šestih desetletjih sta v dialogu z akterji spregovorila Franci Podbrežnik - Solčavski in Nejc Slapnik. (Foto: Marija Šukalo) Savinjske novice št. 32, 1 1. avgust 2017 6 Gospodarstvo TURIZEM V SLOVENIJI PODIRA REKORDE Skokovita rast prihodov in nočitev, v Zgornji Savinjski dolini bolj umirjen pozitivni trend Junija so v turističnih nastanitvenih objektih v Sloveniji našteli skoraj 1,2 milijona turističnih nočitev, kar je 22 odstotkov več kot junija lani. V prvem polletju je bilo na letni ravni 15,1 odstotka več prihodov in 12,2 odstotka več nočitev. Rast, vendar nekoliko bolj umirjeno, beležimo tudi v Zgornji Savinjski dolini. TURISTI IZ TUJINE USTVARILI DVE TRETJINI NOČITEV V prvih šestih mesecih letošnjega leta so v tu- rističnih nastanitvenih objektih našteli več kot 4,79 milijona turističnih nočitev. Tuji turisti so ustvarili 64 odstotka vseh nočitev (več kot tri mi- lijone) oziroma 17 odstotkov več kot v istem ob- dobju lani. Zabeleženo je bilo več kot 1,3 milijo- pih za 61 odstotkov, v zasebnih sobah, apart- majih in hišah za 48 odstotkov, v mladinskih hotelih za 17 odstotkov, v hotelih za 14 odstot- kov, v apartmajskih in počitniških naseljih za 13 odstotkov in v delavskih počitniških domovih in apartmajih, otroških ter mladinskih počitniških domovih za 1 1 odstotkov. NAJVEČ NOČITEV V GORSKIH OBČINAH Največ nočitev turistov so junija našteli v gor- skih občinah (skoraj 320 tisoč ali 27 odstotkov), sledijo obmorske (24 odstotkov) in zdraviliške občine (23 odstotkov) ter Ljubljana (12 odstot- kov). Število nočitev se je v primerjavi z junijem 2016 povečalo v vseh kategorijah občin: v gor- skih občinah za 42 odstotkov, v Ljubljani za 18 odstotkov, v obmorskih občinah za 17 odstotkov in v zdraviliških občinah za devet odstotkov. V MOZIRJU VEČ OBISKOVALCEV, A MANJ NOČITEV Po podatkih državnega statističnega urada je bilo na območju Občine Mozirje v prvem polletju letošnjega leta evidentiranih 4.943 prihodov tu- ristov, kar je štiri odstotke več kot v istem obdob- ju lani. Od tega je bilo 55 odstotkov domačih tu- ristov, 45 odstotkov pa tujih. Število domačih tu- ristov se je v primerjavi z lanskim prvim polle- tjem zmanjšalo za štiri odstotke, število tujih turi- stov pa se je povečalo za 15 odstotkov. Število nočitev na območju mozirske občine se je v prvem polletju (kljub večjemu številu tu- ristov) zmanjšalo, in sicer za slabe štiri odstot- imeli evidentiranih prihodov) zabeležili skup- no 776 prihodov turistov, od tega 299 oziroma 38 odstotkov domačih in 477 oziroma 62 od- stotkov tujih turistov. Omenjeni turisti so ustvarili skupno 2.545 nočitev, od tega domači 603 ozi- roma slabo četrtino nočitev, tuji pa 1.942 oziro- ma 76 odstotkov nočitev. NA LJUBNEM VEČ TAKO DOMAČIH KOT TUJIH TURISTOV Na območju Občine Ljubno so v prvih šes- tih mesecih letošnjega leta zabeležili 1.606 pri- hodov turistov, kar je osem odstotkov več kot v lanskem prvem polletju, od tega je bilo 563 oziroma 35 odstotkov domačih turistov, 1.043 Lidija Celcer, Kamp Menina team: »Z obiskom smo zadovoljni, je primerljiv s prejšnjim letom. Pomladi smo imeli veliko pikni- kov, postali smo zanimivi tudi večjim podjetjem, saj lahko sprejmemo do 500 ljudi. Junija smo imeli več obiska kot lani, kamp se je začel resno polniti po 20. juliju. Pričakujemo, da bomo polno zasedeni do 15. avgusta, sicer pa smo dobro zasedeni vsaj do 20. avgusta. Tudi jeseni bomo imeli piknike za manjše skupine. Pozimi se pojavljamo na sej- mih po Evropi in Sloveniji in se z investicijami pripravljamo na sezono.« BR V slovenskih kampih so v juniju zabeležili 61 odstotkov več nočitev kot v istem mesecu lanskega leta. (Fotodokumentacija Kampa Menina) na prihodov oziroma 32 odstotkov več kot lani. Domači turisti so v šestih mesecih ustvarili več kot 1,7 milijona nočitev ali pet odstotkov več kot v istem obdobju lani ter več kot 610 tisoč priho- dov, kar je 14 odstotkov več kot lani. NAJVEČ NEMCEV, AVSTRIJCEV IN ITALIJANOV Ključni trgi, od koder prihajajo tuji turisti, so Nemčija, Avstrija, Italija, Velika Britanija in Nizo- zemska ter Rusija. Še naprej raste tudi število tu- ristov iz neevropskih držav, zlasti iz Kanade, Av- stralije in ZDA, še posebej pa je bila v prvi po- lovici leta vidna rast prihodov turistov iz azijskih držav, predvsem Kitajske in Južne Koreje. V HOTELIH VEČ KOT POLOVICA NOČITEV V hotelih je bilo junija ustvarjenih skoraj 682 tisoč ali 57 odstotkov vseh nočitev, v kampih 18 odstotkov, v zasebnih sobah, apartmajih in hi- šah šest odstotkov, v apartmajskih in počitni- ških naseljih pet odstotkov, v delavskih počitni- ških domovih in apartmajih štiri odstotke ter v mladinskih hotelih tri odstotke. V KAMPIH NAJVEČJA RAST ŠTEVILA NOČITEV Število turističnih nočitev je v vseh vrstah na- stanitvenih objektov višje kot junija lani: v kam- ke na 10.624. Od tega je bilo 5.653 oziroma 53 odstotkov nočitev domačih gostov, preostalih 47 odstotkov pa so predstavljale nočitve tujih tu- ristov. V primerjavi s prvim polletjem leta 2016 se je število domačih nočitev zmanjšalo za 12 odstotkov, število nočitev tujcev pa je poraslo za devet odstotkov. Pri tem je treba upoštevati, da statistični urad zajema podatke od turističnih nastanitvenih objektov, ki razpolagajo z vsaj de- setimi stalnimi ležišči. URADNA STATISTIKA LETOS ŠE BREZ PODATKOV O REČIŠKEM TURIZMU Na portalu statističnega urada ni mogoče najti podatkov o letošnjih prihodih in nočitvah tu- ristov na območju Občine Rečica ob Savinji. La- ni so v tej občini v prvem polletju (pravzaprav v maju in juniju, ker v prvih štirih mesecih niso Savinjske novice št. 32, 1 1. avgust 2017 7 Gospodarstvo, Iz občin oziroma 65 odstotkov pa tujih. Število doma- čih obiskovalcev se je glede na lani povečalo za sedem odstotkov, število tujih pa za osem odstotkov. Omenjeni turisti so ustvarili 3.303 nočitve, kar predstavlja 12-odstotno rast v primerjavi s prvim polletjem lanskega leta. Domači turisti so ustva- rili 828 oziroma 25 odstotkov nočitev, v primer- javi z lani to pomeni dvoodstotni dvig. Tuji turi- sti so ustvarili preostale tri četrtine nočitev; v pri- merjavi z lani se je število tujih nočitev poveča- lo za 16 odstotkov, kar pomeni, da se je povečal tudi njihov delež, in sicer za tri odstotne točke. V LUČAH MANJ DOMAČIH IN VEČ TUJIH GOSTOV V lučki občini je bilo v letošnjem prvem polle- tju številu obiskovalcev skoraj enako kot lani – povečalo se je za enega na 2.137. Domačih tu- ristov je bilo 974 oziroma 46 odstotkov, njihovo število je glede na lansko prvo polletje upadlo za devet odstotkov. Na drugi strani se je število tujih turistov povečalo za devet odstotkov in doseglo številko 1.163. Delež tujih obiskovalcev se je ta- ko s 50 dvignil na 54 odstotkov. Polletno število nočitev se je povečalo za tri odstotke na 5.316. Domači turisti so ustvarili 2.042 oziroma 38 odstotkov nočitev, kar pome- ni sedemodstotni padec glede na prvo polletje 2016. Tuji turisti so ustvarili 3.274 nočitev oziro- ma deset odstotkov več kot v istem obdobju lani, njihov delež se je z 58 dvignil na 62 odstotkov. NA SOLČAVSKEM PODOBEN TREND KOT V LUČAH Na Solčavskem so imeli v prvih šestih mese- cih letošnjega leta 2.865 prihodov turistov, kar je za desetino več kot v istem obdobju lani. Do- mačih turistov je bilo 1.505 oziroma 13 odstot- kov manj, tujih turistov pa 1.360 oziroma 56 od- stotkov več kot lani. Delež tujih turistov se je tako s 33 povečal na 47 odstotkov. V prvem polletju so na Solčavskem zabeleži- li 5.328 nočitev, 13 odstotkov več kot lani. Do- mači turisti so prenočevali 2.587-krat, ker po- meni 49-odstotni delež, tujci pa 2.741-krat, kar predstavlja preostalih 51 odstotkov nočitev. Šte- vilo domačih nočitev je letos upadlo za devet od- stotkov, število tujih nočitev je zraslo za 44 od- stotkov. NAZARJE IN GORNJI GRAD BREZ URADNE STATISTIKE Portal Statističnega urada Republike Slove- nije po uvodoma omenjeni metodologiji ne be- leži turističnih prihodov in nočitev na območju občin Nazarje in Gornji Grad, kar pa ne pome- ni, da v teh dveh občinah nimajo stacionarnih turistov. Slika na področju turizma je v resnici torej še malce lepša, kot kažejo zgornji podat- ki, seveda če ostanemo zgolj na ravni upora- bljenih kazalnikov. Franci Kotnik OBČINA LUČE Pozitivni učinki protipoplavnih ukrepov v Krničkem logu Urejeni Rogačnik poslej ne bo več poplavljal. (Foto: ML) Gradnja novega mostu, ki močno izboljšuje poplavno varnost v naselju. (Foto: ML) V naselju Krnica v občini Luče je potok Rogačnik ob močnejšem deževju večkrat poplavljal in delal škodo, zato si je občina že dalj časa prizadevala, da bi država za to ob- močje namenila sredstva za ureditev poplavne varnosti. Letos je do ureditve, h kateri je sredstva primaknila tudi občina, vendarle priš- lo in pozitivni učniki so se ob obilnem deževju že pokazali. PRAG BO ZADRŽEVAL NAPLAVINE Direkcija RS za vode je spomladi zagotovila sredstva za vzdrževalna dela na Rogačniku. V sklopu del je bila izvedena ureditev potoka Ro- gačnik s sanacijo erodiranih brežin v dolžini okoli 170 metrov in ureditev stabilizacije nivele- te s stopenjskimi pragovi. Prav tako so na des- nem pritoku Rogačnika umestili večji zaplavni prag s ciljem zadrževanja plavin in stabilizaci- je nivelete. DEL INVESTICIJE FINANCIRAN IZ OBČINSKEGA PRORAČUNA K celoviti rešitvi na obravnavanem območju je veliko pripomogla Občina Luče z zagotovitvi- jo sredstev za izvedbo novega mostu, ki močno izboljšuje poplavno varnost v naselju in z uredi- tvijo Rogačnika pod omenjenim mostom v dolži- ni 75 metrov, kjer se je izvedlo povečanje pretoč- nega profila, podbetoniranje obstoječih zidov in stabilizacija nivelete struge potoka. Vrednost izvedenih del je bila s strani Direkci- je RS za vode ocenjena na nekaj več kot 120 ti- soč evrov, Občina Luče pa je za dela namenila 48.500 evrov. Marija Lebar Savinjske novice št. 32, 1 1. avgust 2017 8 Organizacije SREČANJE UPOKOJENCEV CELJSKE REGIJE NA LJUBNEM OB SAVINJI Za dostojno življenje ostarelih in socialno ogroženih Na srečanju upokojencev celjske regije prvo sredo v avgustu, na katerem se je zbralo okrog 1.500 udeležencev, so ob tradicionalnem kultur- no-zabavnem programu opravili inventuro do- sežkov in želja ter nakazali obete za prihodnje delovanje. Srečanja so se udeležili tudi predse- dnik Državnega sveta RS Mitja Bervar, ministri- ca za zdravje Milojka Kolar Celarc in podpred- sednica Zveze društev upokojencev Slovenije (ZDUS) Vera Pečnik. ZDRAVSTVO PRED REFORMNIMI UKREPI Ministrica Kolar Celarčeva je v sklopu daljše- ga nagovora predstavila predvidene ukrepe za reformiranje zdravstva, skrajševanje čakalnih vrst in trajno povečanje skrbi za upokojensko populacijo v naši državi. VELIK POTENCIAL UPOKOJENCEV Kakor ministrica je v nadaljevanju tudi prvi dr- žavni svetnik Mitja Bervar izpostavil velik poten- cial upokojencev v kontekstu prizadevanj za lju- dem prijazno družbo in medgeneracijsko so- delovanje, poudaril pa je tudi nesporne zaslu- ge upokojencev za dosedanji razvoj naše druž- be in njihovo kulturno umetniško udejstvovanje v lokalnih okoljih. OHRANITI DOSTOJEN STATUS OSTARELIH IN SOCIALNO OGROŽENIH Vera Pečnik je v svojem nagovoru poudari- la skrb vodstva ZDUS za ohranjanje dostojne- Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je predstavila predvidene ukrepe za reformo zdravstvenega sistema. Predsednik državnega sveta Mitja Bervar (desno) je izpostavil velik potencial upokojencev pri prizadevanjih za ljudem prijazno družbo. Pohval za uspešno organizacijo srečanja je bilo deležno tudi Društvo upokojencev Ljubno ob Savinji na čelu s predsednikom Jožetom Voduškom (sedi tretji z leve). ga statusa vseh ostarelih in socialno ogrože- nih ljudi v naši državi, opozorila je na pomen delovanja upokojencev v društvih in klubih ter nanizala nekaj uspelih projektov na področju izvajanja medsebojne pomoči in sobivanja v naši skupnosti. PRIZNANJE ORGANIZATORJEM Pečnikova je izrekla priznanje Pokrajin- ski zvezi društev upokojencev Celje za us- pešno organizacijo dogodka, kakor tudi Dru- štvu upokojencev Ljubno ob Savinji na čelu s predsednikom Jožetom Voduškom in Občini Ljubno na čelu z županom Franjem Naraloč- nikom. PESTRA PONUDBA UPOKOJENCEM NAMENJENIH STORITEV V kulturno-zabavnem programu so so- delovali Kvartet Štiglic, mešani pevski zbor društva upokojencev in invalidov iz Mozirja, ljudski godci in pevci, folklorna skupina Oš- tarija iz Bočne, vse skupaj pa je v celoto, v vlogi upokojenke, z narečnimi vložki prisrčno povezala voditeljica Nataša Trbovšek Coklin. Ljubenski upokojenci in drugi ponudniki so pripravili stojnice s ponudbo različnih dob- rot in posebnih, upokojencem namenjenih storitev. Tekst in foto: Jože Miklavc Savinjske novice št. 32, 1 1. avgust 2017 9 Iz občin OBČINA NAZARJE Odhodki v prvem polletju presegli prihodke Na julijski seji so nazarski občinski svetni- ki prisluhnili poročilu o polletnem izvajanju ob- činskega proračuna, ki ga je predstavil župan Matej Pečovnik. Občina je v prvih šestih mese- cih prejela 45 odstotkov načrtovanih prihodkov in porabila malo manj kot 40 odstotkov planira- nih sredstev. Kot je povedal župan, so polletni prihodki zna- šali nekaj manj kot 1.166 tisoč evrov, odhodki pa okoli 1.192 tisoč evrov. »Realizacija odhod- kov na polletni ravni je višja od prejetih prihod- kov, kar pomeni, da smo v prvem polletju, z upo- števanjem odplačila dolgov, porabili 26 tisoč evrov presežka, ki je bil ugotovljen na dan 31. 12. 2016,« je pojasnil Pečovnik. Nato je predsta- vil večja odstopanja po posameznih postavkah in napovedal prvi rebalans proračuna, da se na- črtovani zneski uskladijo z realiziranimi. Svetniki na poročilo niso imeli pripomb in so ga potrdili. Marija Lebar PROSLAVA OB PRAZNIKU OBČINE LJUBNO Ljubno je dom velikih presežkov, tako posameznikov kot organizacij Župan Franjo Naraločnik je v slavnostnem nagovoru naštel številne izvedene projekte, ki vplivajo na kakovost življenja občanov. V petek, 4. avgusta, je praznovala Občina Ljubno. Na slovesnosti v počastitev občinske- ga praznika sta župan Franjo Naraločnik in po- džupan Toni Špeh podelila priznanja občanom in društvom, ki so v minulem obdobju izstopa- li iz povprečja in dali velik prispevek k ugledu in prepoznavnosti občine. OBČINA Z VISOKO KAKOVOSTJO BIVANJA Naraločnik je v slavnostnem nagovoru iz- postavil, da po raziskavah Občina Ljubno sodi med slovenske občine z najvišjo kakovostjo bi- vanja, za kar pa je potrebno veliko truda. Naštel je številne izvedene projekte, ki vplivajo na kako- vost življenja občanov, in dodal tiste, ki še čaka- jo na realizacijo. Povzel je bogato društveno živ- ljenje v občini, ki se kaže tudi v času občinskega praznika, ko se ob bok Flosarskemu balu posta- vi kar okrog štirideset ostalih prireditev. Delo ob- činskih nagrajencev pomembno vpliva na kako- vost življenja v občini. LJUBNO JE DOM PRESEŽKOV Moderatorka Nataša Terbovšek Coklin je iz- postavila Ljubno kot dom velikih presežkov, pri čemer je izpostavila eno najstarejših turistič- nih prireditev na Slovenskem, Flosarski bal, naj- bolj obiskano in najbolje organizirano tekmo za svetovni pokal v smučarskih skokih za ženske, in številne občane, ki s svojim prostovoljnim de- lom v društvih ali kot posamezniki izstopajo iz povprečja. IZVRSTEN KULTURNI PROGRAM Kulturni program so izvedli pevci mešane- ga pevskega zbora Kulturnega društva Ljubno, kitaristka Zala Gluk, klarinetista Ožbej Gluk in Staš Breznik ter harmonikarka Tanja Podkrižnik v družbi kitarista Silva Brglesa in basista Roka Prušnika. Slednji je nastopil tudi kot solo pevec. ČESTITKE PREJEMNIKOM OBČINSKIH PRIZNANJ Zlato priznanje je prejela Lovska družina Ljub- no ob 70-letnici delovanja. Poleg osnovne dejav- nosti si člani družine prizadevajo za ohranjanje slovenske kulturne dediščine, kamor spadajo lo- vski krsti, lovske šege in navade ter lovski pog- rebi. Srebrno priznanje so prejeli Ivan Rigelnik za pomoč pri pripravi riže v Vrbju in ohranjanje spo- mina na delo prednikov, župnijska Karitas Ljub- no in krajevni odbor Rdečega križa Ljubno pa za nesebično pomoč ljudem v stiski. Bronasto priznanje so prejeli: Joško Pusto- slemšek, Zvonka Kladnik in Straško Georgi- jevski. Denarno nagrado je prejela Irena Retko. Priznanje župana so prejeli: Milka Ermenc in Peter Drobež, Jasmina Jurič, ekipa zimskih olim- pijskih iger za mlade v zasedbi Nejc Naraločnik, Timi Zajc, Lovro Vodušek in Miha Sušnik, deveto- šolci z odličnim uspehom tekom celotnega šo- lanja Blaž Ermenc, Nika Krumpačnik, Matija Kri- vec in Zala Tostovršnik ter zlati maturant Rok Pa- vlovič. Tekst in foto: Štefka Sem Letošnji občinski nagrajenci v družbi župana Savinjske novice št. 32, 1 1. avgust 2017 10 Iz občin SOLČAVA Čebelarji ob občinskem prazniku razvili nov prapor Županja Katarina Prelesnik (prva z leve) je izpostavila trajnostni način delovanja in življenja, h kateremu spodbujajo prebivalce. (Foto: Jože Miklavc) V soboto, 5. avgusta, je na god farne zavetni- ce Marije Snežne v Solčavi potekala proslava ob občinskem prazniku. Praznovanje se je pričelo ob 17. uri v tamkajšnji cerkvi, kjer je maši sledil blagoslov obnovitvenih del na sakralnem objek- tu in kapeli sv. Ane. Nato se je dogajanje preseli- lo na prireditveni prostor, kjer so v sklopu progra- ma slavnostno razvili prapor Čebelarske druži- ne Antona Herleta Solčava. MED TOČIJO ŽE VEČ KOT STO LET Prireditev se je začela z mimohodom pra- porščakov. Čebelarji, ki skrbijo za ohranjanje čebeljih družin, pridelovanje čebeljih proizvo- dov, vzgojo naslednikov in ohranjanje okolja, že več kot stoletje puščajo prav poseben pe- čat v lokalni skupnosti. Zato je čebelarstvo na Solčavskem predstavljalo osrednjo tematiko tokratne prireditve. RAZVIT NOV PRAPOR Po razvitju novega prapora je celjski škof msgr. Stanislav Lipovšek blagoslovil unikatno vezeno umetnino, ki povezuje tako člane čebe- larske družine kot tudi njihove prijatelje. Večera so se udeležili predsedniki, praporščaki in člani devetih čebelarskih družin iz regije. Njihovi pra- pori so se pobratili s praporom Čebelarske dru- žine Antona Herleta Solčava. S TRAJNOSTNO SHEMO V SVETLO PRIHODNOST Županja Občine Solčava Katarina Prelesnik je nagovorila domačine, goste, sodelavce in vse tiste Solčavane, ki jih je življenje popeljalo v svet. Osvetlila je uspešno delo občinske uprave in ve- liko zahvalo pripisala trajnostnemu načinu delo- prapora. Franjo Podrižnik in Ivan Čopar iz Čebe- larske zveze SAŠA sta podelila odlikovanje An- tona Janše II. stopnje za delo v čebelarstvu Veri Ošep in Mirku Klemenšku. ZBOROVSKI KULTURNI PROGRAM Pester kulturni program so izvedli cerkve- ni pevski zbor pod vodstvom Mirka Prelesnika, ljudske pevke pod taktirko Martine Štiftar in pev- ski zbor Tisa, ki ga vodi Kristina Golob. Program so povezovali Doroteja Slapnik, Dejan Ikovic in Franci Podbrežnik. Tjaša Pečovnik Razvitje novega prapora Čebelarske družine Antona Herleta Solčava (Foto: Tjaša Pečovnik) Prapor je blagoslovil celjski škof msgr. Stanislav Lipovšek. (Foto: Jože Miklavc) vanja in življenja, h kateremu spodbujajo prebi- valce. Predsednik solčavske čebelarske družine Ivan Jani Golob je izrazil veliko zadovoljstvo z delom predhodnikov in se v imenu celotne dru- žine zavezal k uspešnemu delovanju v priho- dnosti. Spregovoril je tudi podpredsednik Čebe- larske zveze Slovenije Janez Vencelj. ODLIKOVANJE VERI OŠEP IN MIRKU KLEMENŠKU Sledil je protokol pripenjanja botrskih in spo- minskih trakov botrov ter ostalih podpornikov Savinjske novice št. 32, 1 1. avgust 2017 Organizacije, Kultura 11 V SOLČAVI ODPRLI PRODAJNO-RAZSTAVNI BUTIK BICKA Filcarke pri delu vodi pripadnost do kraja in tradicije Bicka, solčavsko društvo za pro- mocijo izdelkov iz volne jezersko- -solčavske ovce, je pridobilo no- ve prostore za razstavo in prodajo njihovih produktov. Odprtje butika Bicka je bilo v soboto, 29. julija, v večnamenskem objektu sredi kra- ja, kjer je tudi trgovina. Slavnostni rez traku je pripadel solčavski žu- panji Katarini Prelesnik in predse- dnici društva Vidi Mihaeli Matk. BOLJŠI POGOJI DELA Matkova je v predstavitvi dela društva povedala, da bodo dekle- ta in žene, ki se s polstenjem volne ukvarjajo že več kot desetletje, se- daj imele boljše pogoje dela. Vodi- lo članic društva je ustvarjati prilož- nosti za kreativnost in prihodke. Pri tem uporabljajo domače surovine, iz njih pa izdelajo uporabne izdel- ke za dom in vsakdanjo rabo. »Pri delu nas vodi pripadnost do kraja in tradicije. Skozi izdelke pokaže- mo ženstvenost, intuicijo, nežnost, skrb in toplino. Pokažemo, kaj lah- ko ustvari dotik roke,« je med dru- gim dejala Vida Mihaela Matk. PODPORA OBČINE Županja Katarina Prelesnik je po- hvalila vztrajnost članic društva, ki so iz prostora nekdanje pošte uredi- le lep butik. Pri tem jim je na pomoč priskočila tudi občina. »Želim si, da ta prostor ne bi bil samo prostor ustvarjanja, temveč tudi prostor dru- ženja, kjer se bodo dobro počutili vsi, tako obiskovalci kot domačini,« je med drugim povedala županja. PANJSKE KONČNICE Namembnost svojega nove- ga prostora so solčavske »bicke« upravičile že dan po otvoritvi, ko so pripravile delavnico polstenja, na kateri so nastali motivi panjskih končnic za razstavo ob občinskem prazniku. Tekst in foto: Marija Šukalo Slavnostni rez traku je pripadel solčavski županji Katarini Prelesnik (levo) in predsednici društva Vidi Mihaeli Matk. Pogled v notranjost prodajno-razstavnega butika Bicka. SLIKAM S PRIJATELJI NA LJUBNEM OB SAVINJI Šerbelova gostitelja z velikim srcem Para- in tetraplegikom, ki so se udeležili delavnice, je bilo na voljo obilo lepih motivov. Največ udeležencev je ustvarjalo v vrtni uti s pogledom na ljubensko skakalnico. Najbolj srčna prireditev v sklo- pu ljubenskega Flosarskega bala je srečanje prijateljev pri Šerbelo- vih na Forštu. Druženje slikarjev, kiparjev, mentorjev, otrok in tistih, ki pomagajo, da nikomur nič ne manjka, vedno pusti v vseh glo- boke sledi. Tako kot so sledi pus- tili tudi štirje redni udeleženci sre- čanj, ki so se v tem letu poslovi- li. Njihove slike so krasile steno in opominjale na minljivost ter hkrati lepoto življenja. DAN ZA USTVARJANJE IN KLEPET Para- in tetraplegikom, ki so se letos udeležili delavnice pri Šerbe- lovih, je bilo kot vedno na voljo obi- lo lepih motivov, največ pa udele- žencev pa se je zadrževalo v vrtni uti s pogledom na ljubensko ska- kalnico. Niso hiteli z ustvarjanjem. Dan je bil dovolj dolg tudi za spro- ščen pogovor ob delu. Otroci so imeli dovolj časa tudi za radoživo igro na zelenici in obisk Fašunove hiše, kjer so v tistem času priprav- ljali stalno razstavo del Fašunove Roze in pletarsko razstavo. PRAVA GOSTITELJA Marika in Branko sta bila kot vedno odlična gostitelja, njuni dru- žinski prijatelji pa so ustregli vsem potrebam gostov. Odlično juho je skuhala Jelka Tajnšek, župan Fra- njo Naraločnik pa je udeležen- ce likovnega srečanja obiskal kar dvakrat. Ob prihodu jih je pozdra- vil, sredi dneva pa je s sabo prine- sel kitaro in jim z glasbo polepšal že tako lep dan. Ob koncu dneva so bili zadovoljni vsi, nekateri zato, kar so lahko nesebično delili, drugi zato, ker so veliko dobili. Tekst in foto: Štefka Sem Savinjske novice št. 31, 4. avgust 2017 12 Kultura KULTURNO DRUŠTVO SLAP Večer posvečen prozi in poeziji Udeleženci večera so z zanimanjem prisluhnili izvajanju posameznih avtorjev. (Foto: ML) Že nekaj let ima Kulturno dru- štvo Slap svoj sedež na Ljubnem ob Savinji, zato se člani radi prid- ružijo organizatorjem dogodkov v času Flosarskega bala. V Fašunovi hiši so tokrat pripravili večer proze in poezije, ki ju je dopolnjevala lepo zapeta in zaigrana pesem. Predsednik društva Stanko Ga- šparič se je zahvalil vsem udele- žencem večera, ki so prebirali svo- ja literarna dela, vmes pa je zaz- venela pesem kvarteta Grmada iz Celja, ki je pogost gost na Slapovih prireditvah. Eden od članov kvarte- ta je namreč plodovit ljubiteljski pe- snik in dolgoletni član Slapa. S svojimi literarnimi stvaritva- mi – večinoma poezijo – se je predstavilo deset avtorjev. Med prebiranjem pisane besede se je slišala tudi vokalna glasba, za še bolj sproščeno vzdušje pa je pos- krbela mlada ljubenska harmoni- karka Tanja Podkrižnik. Marija Lebar MELIŠE Ljudska pesem, podoknica in druženje Radmirski pevci so prepevali v Melišu. (Foto: Barbara Rozoničnik) V sklopu prireditev ob Flosar- skem balu, ki že vrsto let povezu- je in oživlja stare običaje, je bilo v Melišah slišati ljudsko pesem. Skupaj sta prepevala ženski pev- ski zbor Jutro in moški pevski zbor Zarja iz Radmirja. Člani Kulturne- ga društva Ljubno ob Savinji so pod kozolcem s skečem uprizori- li podoknico, ob pogostitvi ter dru- ženju domačinov in obiskovalcev pa je minil prijeten pevsko obar- van poletni večer. Barbara Rozoničnik GALERIJA ŠTEKL GORNJI GRAD Narava skozi fotografski objektiv Filipa Eremite Filip Eremita je tudi del zasedbe Rečiških pobov, ki so ga na otvoritvi razstave presenetili z nastopom. »V ujetih podobah gozdne pokrajine se igra s kompozicijo, barvo in svetlobo ...,« je o Filipu Eremiti povedala Nika Kolenc. Zadnji petek v juliju je Galeri- ja Štekl zasijala v motivih narave. Fotograf Filip Eremita z Rečice ob Savinji je za svojo tretjo samostoj- no razstavo izbral čudovite podo- be gozda, gob in živali. Kot navdu- šen gobar je pohajanje po gozdo- vih obeležil s fotografijami narave in njenih lepot. ZA DOBRO FOTOGRAFIJO SE ZGODAJ VSTAJA Kot je povedal Eremita, je foto- grafiranje poleg gobarjenja njego- va strast, zato ju ni bilo težko po- vezati. Zgodnje vstajanje in iskanje najlepših jutranjih motivov je bilo nagrajeno z vsako uspelo fotogra- fijo. Poleg fotografiranja narave mu vse bližje postaja fotografiranje lju- di v naravi in tudi poročna fotogra- fija, zato se za pomanjkanje gradi- va za nove razstave ni bati. ZALJUBLJEN V GOZD »Avtor tokratne palete fotografij je rad v gozdu, če ga izdam, pa lah- ko rečem, da je zaljubljen v gozd. V njem najde hkrati mir in navduše- nje, ki ga preobrazi v umetniški iz- ziv, ko želi ujeti čarobnost. Podobe, ki jih je začel s fotoaparatom lovi- ti pred štirimi leti, so mistične, za- maknjene in opazovalcu s pušča- njem estetskega prostora dovoli- jo okusiti lastno vizualno doživet- je. V ujetih podobah gozdne pokra- jine se igra s kompozicijo, barvo in svetlobo, kjer s kontrastom priča- ra estetski učinek. Druge fotograf- ske slike so tako polne, da se zdi, da jih samo z opazovanjem na ti- sku občutimo z vsemi čuti,« je o Fi- lipu Eremiti povedala moderatorka Nika Kolenc. PRESENEČENJE PEVSKIH PRIJATELJEV Filip Eremita pa ni le umetnik na fotografskem področju, je tudi del zasedbe Rečiških pobov, ki so ga na otvoritvi razstave preseneti- li z nastopom in ga seveda pova- bili, da se jim pridruži. Druga glas- bena gostja je bila mlada pianistka Neža Kladnik. Tekst in foto: Štefka Sem Savinjske novice št. 32, 1 1. avgust 2017 13 Zgodovina in narodopisje Piše: Aleksander Videčnik Heraldika (16) OBČINA LUČE Luče se kot vas v pisnih virih prvič pojavijo leta 1241, leta 1426 pa v urbarju benediktinskega sa- mostana v Gornjem Gradu kot se- dež urada gornjegrajske samo- stanske gospoščine. Kot občina so prvič omenjene leta 1539. Trgovina z lesom je bila sku- paj z živinorejo nekdaj glavna go- spodarska dejavnost na obmo- čju Luč. Lučani so daleč naokrog sloveli kot odlični »vlcerji«, k preži- vetju pa je pomembno pripomo- gel tudi bogat ulov rib iz Lučnice, ki so jih ženske v koših na hrbtu nosile do Ljubljane. Da bi prišle na cilj pravočasno, so morale oditi od doma že ponoči, zato so potrebo- vale luč. To izročilo je obeleženo tudi v lučkem grbu. Grb Občine Luče je upodobljen na ščitu poznogotskega stila, sa- nitske oblike. Srebrni ščit je v glavi deljen z nepravilno delitvijo v zele- no polje; delitvena črta poteka od desnega roba srednje strmo pod sredino zgornjega roba, nakar se položno spušča v levo do levega roba ščita. V zelenem polju stopa po modrini ščitovega dna, v sre- brno bluzo in zlato krilo odeta, z rdečim predpasnikom opasana ter z rdečo ruto pokrita črnolasa ženska s prižgano laterno v des- nici in brento na levem ramenu, iz katere moli zadnja polovica velike postrvi. Zastava Občine Luče je zelena z belo sredinsko, v sredini zastavi- ne rute prekinjeno progo, kjer stoji atribut iz občinskega grba: ženska, ki nosi v roki laterno in v brenti na hrbtu ribo. Zelena in bela zastava je pravokotne oblike, razmerje nje- ne višine proti dolžini je 1:2,5. Kroj zastave tvorijo trije namiš- ljeni deli zastavine rute, od katerih sta prvi in tretji (končni) del tretjin- sko deljena na zeleno, belo in zele- no vodoravno progo in torej enaka. Zelene proge prvega in končnega dela se zlivajo v sredinski, barvno enak zelen kvadrat rute in tako tvo- rijo celoto zastave. Med zgornjo in spodnjo zele- no progo prvega in končnega de- la rute leži po en vložek bele proge. V njunem presledku v sredinskem kvadratu rute stoji atribut iz občin- skega grba. Velikost atributa mo- ra dosegati 7/10 višine zastavine rute, ne sme pa presegati 8/10 is- te višine. OBČINA MOZIRJE Kraj se prvič posredno omenja kot Mosir leta 1 146 v darilni listi- ni oglejskega patriarha Pelegri- na. Leta 1241 je mogoče zasledi- ti isto ime v izročilni listini Viljema Vovbrškega. Sodna listina oglej- skega patriarha Bertholda iz leta 1231 govori o Mozirju z imenom Prossberch. Trške pravice je Mo- zirje dobilo pred letom 1318, ko je navedeno kot »marchet Prausper- ch« in je vsakoletno izvolitev trške- ga sodnika moral potrjevati žov- neški gospod. Listina iz leta 1581 opisuje stari trški grb, ki ima na modrem ščitu tri stolpe na zelenem griču. Zgodovinar Hans Pirchegger je v knjigi Steirische Ortswappen predstavil mozirski grb, ki ga je narisal slikar Ludwig Kobl. Ob uvedbi lokalne samouprave v samostojni Sloveniji sta se teda- nji krajevni skupnosti Mozirje in Re- čica ob Savinji povezali v novo Ob- čino Mozirje, katere grb je bil upo- dobljen na ščitu poznogotskega stila sanitske oblike. Zgoraj je bila na modri podlagi na zelenem troh- ribu stoječa srebrna cerkev z rde- čo streho, ki je simbolizirala Mozir- je, spodaj pa je bila na zelenem hri- bu v zlatem polju zelena lipa, ki je simbolizirala Rečico ob Savinji. Ze- leni trak, širok 1/40 višine ščitovih polj, obrobljen z dvakrat širšo črno črto, kot so bile črte atributov v gr- bu, je tvoril trohrib, ki je ščit delil na modro in zlato polje. Zastava Občine Luče Grb Občine Luče Grb Občine Mozirje, pod okrilje katere je sodila tudi Rečica ob Savinji Nekdanji mozirski grb Zastava takratne Občine Mozir- je je bila v modri in rumeni barvi, pred njeno sredino jo je razdeljeval v trohrib oblikovan zeleni trak. Po izločitvi Rečice ob Savinji leta 2006 je Občina Mozirje spremeni- la svoj grb in zastavo. Sedanji grb je upodobljen na ščitu poznogot- skega stila sanitske oblike. Ščit je modre barve s srebrno cerkvijo, ki ima rdečo streho in stoji na zele- nem trohribu. Grb je vertikalno simetrično raz- deljen na dve polovici. Iz spoja kri- vin trohriba se dvigata stranici sre- brne cerkve, upodobljene z be- lo barvo. Pročelje cerkve okrašu- je zidni venec, ki deli cerkev na pri- tlični in podstrešni del. Zidni venec pravokotno prekinjajo štirje pilastri, eden na levi in eden na desni polo- vici poslopja ter dva, stikajoča se v sredini, ki združujeta simetrični po- lovici fasade. Cerkev se na desnem in levem koncu zaključi s stransko fasado, na kateri se poleg zidnega venca nahajajo vrata ter nad njimi dve okni, locirani vsako na svojo stran vrat. Okna in vrata so upodobljena s črno barvo. Fasada cerkve se v obeh polo- vicah poslopja v višino nadaljuje z visoko rdečo streho, ki jo združuje bel zvonik z rdečo streho. Stolp je na obeh polovicah opremljen s čr- nim oknom. Nadaljevanje prihodnjič. Grb Občine Mozirje Zastava Občine Mozirje, pod okrilje katere je sodila tudi Rečica ob Savinji Savinjske novice št. 32, 1 1. avgust 2017 14 MARIJAN DENŠA, vodja odseka za gojenje in varstvo gozdov, Zavod za gozdove Slovenije, OE Nazarje Nasveti, Ljudje in dogodki Les lubadark – katastrofa ali priložnost? Smrekov lubadar je ob močni razmnožitvi (gradaciji) velik eko- nomski škodljivec, saj so lastniki primorani posekati drevesa hitro in ponavadi v neželenemu obdob- ju, največkrat v času kmetijskih del. Poleg tega je na trgu nenadoma zelo veliko lesa, zato cene lesa pa- dejo. Povrh vsega mnogi kupci les od lubadark opredeljujejo kot manj vreden, češ, da so ga napadle glive in da je zato manj primeren za ob- delavo ter mu tako dodatno zniža- jo odkupno ceno. Izguba pri kubič- nem metru lesa je lahko zelo velika in če mora lastnik gozda posekati več sto kubičnih metrov lubadark, znaša to velik kup denarja. SIMBIOZA LUBADARJEV IN GLIV MODRIVK Res je, skupaj z lubadarji pride- jo v drevo tudi glive modrivke. Poz- namo okoli 400 vrst gliv modrivk, ki povzročajo obarvanje lesa. Mno- ge živijo z lubadarji v sožitju (sim- biozi). Lubadarji jih prenašajo nao- koli, samice jih skupaj s svojimi jaj- čeci odlagajo v rovne sisteme. Na- loga gliv je, da - poenostavljeno po- vedano - sušijo les in s tem prepre- čijo, da bi drevesni sokovi in smola zalili zalego. V bistvu drevo odmre zaradi njih. Povrh vsega branijo za- lego brez bolezenskimi klicami. Te glive les obarvajo v modrih, sivih in rjavih odtenkih. MODRIVKE LESA NE POKVARIJO Pri tem se je v praksi izkazalo, da modrivke lesa ne pokvarijo, saj ne razgrajujejo celuloze in lignina, ampak druge snovi v lesu. Naspro- tno, pomodrel les ima kar nekaj prednosti. Vsebuje manj smol. Tak les se lažje suši, poleg tega se tu- di lažje impregnira. Mehanske last- nosti lesa se praktično ne poslab- šajo, v določenih primerih se celo izboljšajo, zato je povsem prime- ren za uporabo v gradbeništvu in pri lesnih konstrukcijah ter za šte- vilne druge namene. To so že dol- go nazaj potrdile raziskave v labo- ratorijih. Povrh vsega se obarva- nost pri uporabi na prostem sčaso- ma izgubi. Skratka, les lubadark zaradi gliv modrivk ni nič slabše kvalitete. Le estetska vrednost se mu zmanjša in ni najprimernejši za izdelke, kjer je »naravna« lepota lesa pomemb- na za izdelek. Žal nekateri kupci iz- koriščajo nevednost lastnikov in s takim lesom, ki ga poceni kupijo in potem prodajo po normalnih ce- nah, mastno služijo. DOBRI GOSPODARJI POSKRBIJO ZA TAKOJŠNJO SANACIJO Seveda ne smemo mešati gliv modrivk in gliv razkrojevalk, ki povzročajo rjavo in belo trohnobo. Te napadejo les, ki predolgo leži v gozdu, les resnično razkrajajo ter ga razvrednotijo uporabno in eko- nomsko. To razliko gozdarji Zavo- da za gozdove Slovenije, Območ- ne enote Nazarje, poudarjamo na vseh delavnicah o sanaciji luba- darja, ki jih izvajamo za lastnike gozdov. Dobri in skrbni gospodar- ji izvedejo sanacijo žarišča takoj in dosledno ter tako ohranijo kvaliteto lesa in njegovo ceno. »MODRINA« LESA KOT ESTETSKA POSEBNOST Dr. Miha Humar z lesarske fakul- tete v strokovnem članku, iz katere- ga z njegovim dovoljenjem povze- mamo te podatke in naslov, poro- ča še o eni posebnosti oziroma za- nimivosti. Ko je lubadar konec prej- šnjega stoletja napadel ogromne površine borovih gozdov v ZDA in Kanadi, so lastniki zaradi velikih količin pomodrelega lesa začeli poudarjati njegovo »modrino« kot estetsko posebnost in ga tržiti kot posebno blagovno znamko. Tak les prodajajo za pohištvo, talne obloge in kot dekorativne ele- mente. Pomodrelega lesa je začelo sčasoma celo primanjkovati, zato ga sedaj umetno cepijo z glivami, tudi zaradi cene. Izdelki iz pomod- relega lesa (denim pine, denim wo- od) imajo višjo ceno kot iz neoku- ženega. Trend takega lesa se je razširil tudi v skandinavske države. LJUBNO OB SAVINJI Skorjevka - nova pridobitev v Vrbju V dneh pred Flosarskim balom je bilo na prireditvenem prostoru v Vrbju zelo živahno. Olcarji so iz- delali skorjevko, kakršne so nek- daj postavljali v gozdu, da so ime- li zavetje. Flosarji so najprej zajezi- li nizko Savinjo in jo pripravili za ne- deljsko udiranje in spust flosa, na- to pa so se lotili vezanja flosa, vse pa je potekalo pod budnim oče- som glavnega ljubenskega flosar- ja Martina Juvana – Čuksa. SKORJEVKA KOT V STARIH ČASIH Skorjevke, kakršna sedaj stoji v Vrbju, so delavci postavljali v gozdu, kjer so pri sečnji in spravilu lesa pre- živeli daljše obdobje. Zgradili so jih iz drogovnjakov, pokrili pa s smreko- vo skorjo, ki je na obeh straneh se- gala do tal. V večjih skorjevkah so bile ob straneh klopi, zadaj ležišča, postlana s smrečjem, na sredini pa ognjišče, kjer so kuhali in se greli. Štefka Sem Skorjevke so postavljali na lokacijah, kjer so delavci pri sečnji in spravilu lesa preživeli daljše obdobje. Skorjevka je narejena iz drogovnjakov in pokrita s smrekovo skorjo, ki na obeh straneh sega do tal. Savinjske novice št. 32, 1 1. avgust 2017 15 Kultura RAZSTAVA UNIKATNIH IZDELKOV JOŽETA STRMČNIKA – ŠLANGERJA V LUČAH Kdo je vladar sveta? »Tri četrt je naredila narava, ostalo jaz,« je skromno predstavil svoje ustvarjanje Jože Strmčnik – Šlanger. Razstavljeni unikati nosijo v sebi močna sporočila. Takšen naslov nosi samostojna razstava lesenih izdelkov Jožeta Strmčnika – Šlangerja v kulturnem domu v Lučah, katere odprtje je bi- lo zadnji petek v juliju v skupni or- ganizaciji umetnika, Občine Luče in Kulturno-umetniškega društva Tone Mlačnik. Lučki kulturniki so poskrbeli tudi za program ob od- prtju razstave, ko je les s spremno besedo Jožeta Strmčnika zaživel v vsej svoji dragocenosti in pripoved- ni sposobnosti. SODELO NARAVE IN USTVARJALCA Avtor kiparsko oblikovnih izdel- kov z etno navdihom je samora- stnik in samouk. Z občutkom se lo- teva izdelave umetnin, ki jih karakte- rizirajo čiste linije in oblike, ki nosijo opazovalcu, v povezavi z naravno zasnovo, močna sporočila. »Tri če- trt je naredila narava, ostalo jaz,« je Jože Strmčnik – Šlanger skromno predstavil svoje ustvarjanje. Pri predstavitvi se je dotaknil čaščenja zlatih bikov v naši sedan- josti, kaosa, ki ga oblikuje pohlep, kot rešitev pa je ponudil pot pove- zanosti človeka z naravo. Zgodbe, ki jih je pripovedoval ob razstavnih eksponatih, so pritegnile s svojo vsebino in modrostjo. PRVIKRAT V TAKO RAZKOŠNI POSTAVITVI Ob vhodu v razstavni prostor stojijo drevesa svojstvenih podob, v sredini je planetarni sistem z ja- strebom, ob strani skulpture moč- nih zgodb, vse naokoli pa sklede s karakternimi sporočili. Razstava je v tako razkošni postavitvi zasijala prvikrat v domačem kraju. KO HODIŠ, POJDI VSELEJ DO KONCA … Ob lesu, ki je živ, topel, dišeč, skrivnosten …, so zvoki kitare in verzi Toneta Pavčka odmevali z vso močjo. Razstava, zares vredna ogleda, bo v Kulturnem domu Luče odprta do 20. avgusta. Tekst in foto: Slavica Tesovnik FAŠUNOVA HIŠA NA LJUBNEM OB SAVINJI Stalna razstava izdelkov Fašunove Roze v njeni rojstni hiši O razstavi je spregovorila direktorica Zavoda Savinja Ivica Orešnik, odprl pa jo je župan Franjo Naraločnik. (Foto: Štefka Sem) V ponedeljek, 31. julija, so v Fašu- novi hiši na Ljubnem ob Savinji od- prli stalno razstavo izdelkov Rozali- je Prislan, Fašunove Roze. Njeno ži- vljenjsko pot je po pripovedi nečaki- nje Elizabete Marovt zapisala Marje- ta Marovt. Rozini sorodniki so njene izdelke ohranili in so od sedaj stalno razstavljeni v njeni rojstni hiši. O razstavi je spregovorila direk- torica Zavoda Savinja Ivica Oreš- nik, odprl pa jo je župan Franjo Na- raločnik. Ljubenski pevci so zape- li nekaj pesmi, dogodka pa se je udeležilo več Rozinih sorodnikov. BOGATA ROKODELSKA ZAPUŠČINA V zapuščini Rozalije Prislan naj- demo šivane gobeline iz volne z ročno izdelanimi lesenimi okvirji, šivane narodne noše, ptiče, blazi- ne za stole, kvačkane in lesene jas- lice, kvačkano uro, rože, pava, ki- tarista, kokoško s piščeti, kvačka- ne prtičke iz garna, kvačkane klo- buke iz volne, pletene jope in ple- te, na žakljevino s križci izdelano posteljno pregrinjalo iz volne, iz le- sa izdelane doprsne kipce nekate- rih slovenskih pisateljev in pesni- kov, vseh družinskih članov in du- hovnikov, iz lesa izdelano domačo hišo – Fašunovo domačijo, iz lesa izdelano vazo, križ, svečnike, vod- njak, obpotno znamenje in še kaj bi se našlo. VOJNA JI JE ONEMOGOČILA ŠOLANJE Rozalija Prislan se je rodila 4. septembra 1902. V zgodnjem ot- roštvu je izgubila očeta, mati je ostala sama s tremi otroki. Do os- mega leta starosti je živela pri stri- cu na kmetiji. Obiskovala je ljud- sko šolo na Ljubnem, a ji je začetek prve svetovne vojne na žalost one- mogočil nadaljnje šolanje, saj je bi- la zelo nadarjena. Z ROČNIMI DELI JE PREŽIVLJALA TUDI MAMO Že kot otrok se je navduševala nad ženskimi ročnimi deli. Od sta- rejših žena se je učila umetnosti pletenja. Hodila je po kmetijah in hišah, da si je služila kruh. Skupaj s sestro Marijo sta tako preživljali tu- di ostarelo mamo. LJUBITELJICA BRANJA Svoja zadnja leta je preživela pri nečakinji Elizabeti Marovt. Domačini se je spomnijo, kako je sedela pred hišo in velikokrat brala. Zadnja štiri le- ta svojega življenja je bila priklenjena na bolniško posteljo. Umrla je 3. ma- ja 1997 leta v 95. letu starosti. Štefka Sem Savinjske novice št. 32, 1 1. avgust 2017 16 Ljudje in dogodki Mega paradižnik Hilda Fale iz Gornjega Grada je pridelala velik paradižnik, kateremu je tehtnica poka- zala 1,45 kilograma. DP 80 LET LIKOVNEGA USTVARJALCA VLADA PAREŽNIKA IZ MOZIRJA Dobrodelnost, resnicoljubnost in večna težnja k pravičnim odločitvam so ga kalile in oblikovale Vlado Parežnik, čil in vitalen 80-letnik (Foto: Slavica Tesovnik) Dom Vlada Parežnika je prostor kreativnega dela, vedrine in bivanja v sožitju. V dobi službo- vanja je opravljal delo policista, kriminalista in tr- žnega inšpektorja. Alkohola in tobaka niso ime- li pri hiši nikoli. Z ženo Jožico sta tandem, ki je doslej uspešno kljuboval nevšečnostim stara- nja. Njun življenjski slog je zdrav in poln optimiz- ma. Vsak dan se ob šestih zjutraj s kolesi odpra- vita proti Nazarjam ali kam drugam ter prevozi- ta deset kilometrov. Junija se je ob 80. rojstnem dnevu Vlado povzpel na Okrešelj in Kamniško- -Savinjsko sedlo. KOT SAMOUK RAZVIL LASTEN SLIKARSKI IN RISARSKI PRISTOP Mož, oče, dedek in pradedek Vlado Parežnik je kot samouk razvijal lasten slikarski in risarski pristop. Nastal je obširen opus njegovega likov- nega izražanja, katerega pretežni del je skozi le- ta postal njegov prispevek k dobrodelnosti. Sodeloval je na več kot 150 razstavah, od te- ga je bilo okrog petdeset samostojnih, več kot polovica le-teh pa je bila v dobrodelne namene. Razstavljal je povsod v dolini, razen v Solčavi, in v vseh republikah bivše Jugoslavije, z izjemo Hr- vaške, kamor ga do danes še niso povabili. Izkupiček od prodaje likovnih del je humani- tarno najpogosteje namenjal lačnim pri nas in v Afriki, prizadetim ob vremenskih katastrofah, kot so potresi in poplave, in ob uničujočih zubljih og- nja, varni hiši, Rdečemu križu in še komu. Nje- gove reprodukcije so bogatile razne časopisne in revijalne strani, objavljal je tudi svoje pesmi. OKARAKTERIZIRANI ČLOVEŠKI LIKI V PESNIŠKI OBLIKI Pesmi Vlada Parežnika so napisane na nje- gov način in okarakterizirajo še tako komple- ksnega človeka. Sprva se je v pesniških zapisih dotikal svoje prezgodaj preminule matere, kas- neje so bile to dame, ki jih je srečal na življenj- ski poti, nato pa še druge tematike. Tako je na- pisal pesem tudi publicistki, urednici in pesnici Neži Maurer, s katero sodelovanje pri objavah v Kmečkem glasu je bilo nekaj posebnega. OD GRADBENIKA DO POLICISTA, OD POLICISTA DO PRAVNIKA Ko je Vlado obiskoval poklicno gradbeno šo- lo, je risal s svinčnikom, predvsem karikature. Zaradi enega od takšnih izdelkov, ki se je nana- šal na vzgojitelja, je bil deležen pisnega opomi- na. Naslednja kazen, ukor pred izključitvijo, ga je doletela, ko je cel razred pripravil do plesa med odmorom. Takrat je bila utemeljitev ta, da je za- gotovo hipnotiziral vse sošolce. Sledilo je srednješolsko šolanje za policista, kas- neje je ob delu na mariborski univerzi dokončal prvo stopnjo prava. Nočna dežurstva pred dnevi opravljanja izpitov niso bila redka, vendar je vse iz- pite opravil z oceno 9. Za nagrado je ob zaključku šolanja dobil deset dni izrednega dopusta, ki pa se je od prvega dne smučanja na Golteh spremenil v desetdnevno ležanje zaradi poškodbe noge. RAZNOLIKE TEHNIKE LIKOVNEGA IZRAŽANJA Sprva torej svinčnik in karikature, kasneje pa akvareli, jedkanice, perorisbe s tušem, tempe- re, olje, suhi pasteli in voščenke. Pogosta kom- binirana tehnika pri Parežniku je tuš, pasteli in voščenke. Njegovo likovno izražanje je zaživelo v voščilnicah, v ciklih namišljenega živalskega sveta pošasti, ki se žrejo med seboj, cvetja na materinem grobu, v črnih rožah, v več tisoč mini- aturah ter v drugih slikarsko risarskih izvedbah. ČIL V DUHU IN TELESU Veselje do gibanja je Vlado izkazoval že kot policist, saj je ves čas skrbel za odlično kon- dicijsko pripravljenost. Osvojil je oranžni pas 4. stopnje v borilni veščini ju-jitsu. Njegova vi- talnost priča o izjemno discipliniranem nači- nu življenja. Poleg vožnje cestnih vozil je obvla- dal tudi vožnjo brezmotornega jadralnega le- tala. Že kot mladenič je opravil izpit za jadral- ca v letalskem klubu v Levcu, izpit za medna- rodno letenje pa je opravil v Srbiji v letalskem centru Vršac. Z ženo Jožico že 27 let ne hodita na morje. Dvajset let sta hodila v terme v Podčetrtku, zad- njih sedem let pa jo mahneta vsak teden za en dan v termalno kopališče v Topolšici. ŽIVLJENJE OSEMDESETLETIKA POLNO VEDRINE Parežnikova dobrodelnost, resnicoljubnost in večna težnja k pravičnim odločitvam so ga v živ- ljenju kalile in oblikovale. Mnogokrat je dobil po- lena pod noge ali pa je bil spregledan. Je ate- ist, odprtega srca in živahnega ustvarjalnega duha. Oče Vesne in Igorja, Gregorjev, Jernejev, Janin in Anjin dedek ima tudi že dva pravnuka, Evo in Luka. Čoln svojega življenja krmari z dobro voljo, gi- banjem, reševanjem križank, ustvarjalnim de- lom za računalnikom in seveda s slikanjem in ri- sanjem. Spremlja dogajanje v nogometu in teni- su, vsak teden speče kruh. Rad ima naravo, po- leti je, če se le da, na domačem vrtu, in prav tam je tekel tudi najin prijeten pogovor. Slavica Tesovnik Vlado Parežnik v avgustu na turi- stični kmetiji Podvratnik v Raduhi 49 razstavlja 30 okvirjenih slik – mini- atur, imaginarnih podob v tempera tehniki, pod steklom. Celotni izkupi- ček od prodaje del bo namenil skla- du Rdečega križa Slovenije za osnov- na živila za ljudi v hudi stiski. Savinjske novice št. 32, 1 1. avgust 2017 Oglasi 17 Savinjske novice št. 32, 1 1. avgust 2017 18 Ljudje in dogodki 57. FLOSARSKI BAL NA LJUBNEM OB SAVINJI Flosarji z bogatim etnološkim programom pregnali slabo vreme Vlcerska kuhinja z ognjiščem za kuho žgancev in gretje ocvirkov. 57. Flosarski bal na Ljubnem ob Savinji se je kljub žugajočim vre- menskim napovedim iztekel, kot bi si organizatorji lahko le želeli. V ohlajenem popoldnevu, ki je obe- talo padavine, so izpeljali celot- no etnološko prireditev s prikazom gozdarsko-vlcerskih del, vdiranjem flosa, splovitev in vožnjo po zaje- zeni Savinji do osrednjega prosto- ra v Vrbju. KLJUB PLITVI VODI PRIKAZALI VDIRANJE FLOSA Program se je pričel zgodaj po- poldne ob že od lanskega leta pos- tavljeni riži (lesni drči za spravilo le- sa s planinskih predelov) s prika- zom obžagovanja hlodov za grad- bene lege in špirovce, tesarskega mojstrstva, življenja vlcerjev v na- ravnem okolju in flosarske dejav- nosti. Ko so na obrežju Savinje zveza- li flos in ga po lesenih legah vdrli v plitvo vodo, so dodali še zadnje »reme« in plohe, postavili dve ves- li in na presenečenje množice gle- dalcev prikazali splavitev do prve- ga priveza ob umetni zajezitvi. VRHUNEC DOGAJANJA - FLOSARSKI KRST Vrhunec dogajanja je bil, kot ved- no, flosarski krst, ko je Janko Go- vek iz Okonine postal polnopravni član ljubenske flosarske druščine. Ko se je na odru zbral manjši zbor z Miklavžem, so najprej zaslišali »zelenca«, ki je želel postati flosar, o veščinah tega nevarnega in zah- tevnega poklica. Janko Govek, zrel mladenič z okoninske kmetije, vešč baranta- nja in trdega dela z lesom, je po- kazal neomajen interes in veliko znanja. Celo flosarski kol je že znal ušpičiti, zato flosarski funkcionar- ji niso imeli resnih zadržkov, da bi opravili krst. Miklavž (Slavko Flu- dernik) je ob Jankovem botru Ma- teju Rezoničniku opravil posvetitev, flosarski starešine pa so nato skozi mlinarsko sito zlili škaf hladne Sa- S konjsko vprego so nekoč vlačili les od riže ali od skladovnice do gozdne ceste. Flosarski krst pomeni škaf hladne Savinje skozi sito na glavo zelenca. vinje na glavo pripravnika. Tuš je Govek hrabro prestal, na dušek spil vrček rdečega vina in ta- ko postal enak med enakimi sve- tovno znanimi flosarji. Seveda se je moral zaobljubiti, da bo »spoš- toval flosarske postave ino ibunge« ter tako tudi dobro ime flosarskega poslanstva. V KIPARJENJU Z MOTORNIMI ŽAGAMI ZMAGA DOMAČINA BRGLESA Medtem se je začela in tudi kon- čala tekma v kiparjenju z motor- nimi žagami za pokal ljubenske- ga flosarja. V konkurenci 13 ude- ležencev je zmagal domačin Ta- dej Brgles, tudi že državni prvak in podprvak v tem gozdarsko-lesar- skem tekmovanju. Za »žagin list«, torej res zelo tesno, je s 30-kilo- gramsko podobo orlice na skakal- nih smučeh premagal hudo konku- renco. ZA ZAKLJUČEK KONCERT ALPSKEGA KVINTETA Predstavniki organizatorjev so na koncu izrekli zahvalo številnim sponzorjem in donatorjem, sode- lavcem, pomočnikom in uslužben- cem različnih služb. Preden je ve- černo deževje zares ohladilo moč- no obljuden prireditveni ambient, so s koncertom navdušili člani pri- ljubljenega slovenskega ansam- bla Alpski kvintet. A vsega lepega je enkrat konec in do 58. izvedbe v letu 2018 je »baliranje« zaključe- no, flosarska tradicija pa živi nap- rej, prednikom v spomin in mlade- mu rodu v poduk ter zabavo. Tekst in foto: Jože Miklavc Najhitrejši Solčavan je s svojim potočnim rakom malenkost zaostal za zmagovalcem Tadejem Brglesom. Savinjske novice št. 32, 1 1. avgust 2017 19 Organizacije POLETNA RAZSTAVA CVETJA V MOZIRSKEM GAJU Od 11. do 16. avgusta vabljeni v Čudoviti svet žuželk Leto se je že prevesilo v drugo polovico, sonce greje z vso svojo močjo in napočil je čas za tradici- onalno poletno razstavo cvetja v Mozirskem gaju. Letos bo nosila naslov Čudoviti svet žuželk. Žuželke so všečne in nevšečne, ljubke in strašljive, napadalne in po- trpežljive … A kakršnekoli že so, so nepogrešljiv del narave, brez katere- ga ne bi bilo življenja. V njihov svet bodo obiskovalci Mozirskega gaja tokrat lahko pokukali malce druga- če – preko skulptur in aranžmajev, ki bodo razporejeni po vsem parku. NEFORMALNA OTVORITEV Z RAZGLASITVIJO ZMAGOVALCEV Velika poletna razstava cve- tja bo neformalno odprta danes ob 17. uri, ko bo v parku potekala razglasitev zmagovalcev dveh tek- movanj. Preko celotnega dopol- dneva bodo obiskovalci lahko opa- zovali najboljše slovenske vrtnar- je in cvetličarje, ki bodo ustvarjali cvetlične aranžmaje na temo Ču- doviti svet žuželk. Najboljši med nji- mi bo osvojil pokal Mozirskega ga- ja – mozirski tulipan. Istočasno bo potekal predizbor za tekmovanje poklicnih spretnos- ti EuroSkills, na katerem se bodo pomerili najbolj perspektivni dijaki slovenskih vrtnarskih šol. Ustvarja- li bodo na isto temo, pomagali pa jim bodo tako šolski mentorji kot mentorji strokovnjaki - obrtniki. EuroSkills je evropsko tekmova- nje v poklicnih spretnostih, na ka- terem tekmujejo tudi mladi sloven- ski tekmovalci v različnih poklicnih panogah. V Mozirskem gaju se bo- do pomerili tisti, ki bi na evropskem tekmovanju želeli zastopati poklice floristov. BOGAT SPREMLJEVALNI PROGRAM Velika poletna razstava cvetja Ču- doviti svet žuželk pa bo postregla še z marsičim zanimivim. Ne samo, da bo mogoče uživati ob pogledu na aranžmaje na temo žuželk, ki jih bo- do po vsem parku pripravili najbolj- ši slovenski floristi, pripravljen je tudi bogat spremljevalni program. Otroke bodo zabavali živi junaki risanih filmov, obiskala jih bo tudi kranjska čebela. Ljubitelji umetno- sti si bodo lahko ogledali slikarsko razstavo na temo žuželk, na svoj račun pa bodo prišli tudi ljubitelji mode in plazilcev. V NEDELJO MODNA REVIJA V nedeljo, 13. avgusta, bo ob 12. uri v Mozirskem gaju velika mo- dna revija s kačami, ki jo upravljav- ci parka organizirajo skupaj z dru- štvom ljubiteljev eksotičnih živa- li Bioexo, po modni pisti pa se bo s kačo okrog vratu sprehodila tudi miss Slovenije Maja Taradi. KF POLFINALE ZLATE HARMONIKE LJUBEČNA 2017 V VELENJU Štirje Zgornjesavinjčani v veliki finale V finalu Zlate harmonike na Ljubečni bodo igrali (z leve): Nejc Klemenšek z Rečice ob Savinji, Klemen Lamprečnik iz Šmartnega ob Dreti, Amadej Kolenc iz Vologa in Tanja Podkrižnik z Ljubnega ob Savinji. Zadnjo julijsko nedeljo je v atri- ju velenjskega gradu potekala polfi- nalna prireditev 37. Zlate harmonike Ljubečna 2017. Omenjeno tekmova- nje že desetletja velja za državno pr - venstvo v igranju na diatonično har - moniko. Na polfinalnem srečanju so nastopili najbolj uspešni na področ- nih izbirnih tekmovanjih, kakršno je bilo tudi v Nazarjah. Najboljših 28 od 33 nastopajočih se je po odločitvi ži- ranta Tomaža Gučka uvrstilo v fina- le, med njimi tudi štirje harmonikarji iz Zgornje Savinjske doline. EDINO TOVRSTNO TEKMOVANJE S TAKO DOLGO TRADICIJO Tekmovanje za Zlato harmoni- ko Ljubečne organizira tamkaj- šnje kulturno-umetniško društvo. Velika zaključna prireditev bo po- tekala v nedeljo, 27. avgusta, ob tem pa velja opozoriti, da gre za edino tovrstno tekmovanje s ta- ko dolgo tradicijo, ki je hkrati tudi pregled kakovosti igranja na dia- tonično harmoniko v Sloveniji in daje po besedah Tomaža Gučka odlične rezultate. V FINALE TUDI KOLENC, LAMPREČNIK, KLEMENŠEK IN PODKRIŽNIKOVA Tokratno polfinale v Velenju je bi- lo prvič mednarodno, saj so poleg domačih harmonikarjev nastopili še trije iz Avstrije in ena iz Hrvaške. Vstopnice za nastop v Ljubečni so si priigrali tudi štirje mladi glasbe- niki iz Zgornje Savinjske doline: Amadej Kolenc iz Vologa v katego- riji juniorjev, Klemen Lamprečnik iz Šmartnega ob Dreti v prvi kategoriji in Nejc Klemenšek z Rečice ob Sa- vinji ter Tanja Podkrižnik z Ljubne- ga ob Savinji v 2. kategoriji. ČESTITKE VSEM NASTOPAJOČIM Žirant Tomaž Guček je ob za- ključku dejal: »Odločitev o vsakem posamezniku in njegovi oceni je res težka. Lahko ste veseli tudi tis- ti, ki niste dosegli napredovanja v finale, saj je ob zahtevnih kriteri- jih že sodelovanje v polfinalu za- res lep dosežek. Čestitke si zasluži- te vsi. Kar človek rad dela, rad dela vse življenje.« Tekst in foto: Jože Miklavc Savinjske novice št. 32, 1 1. avgust 2017 20 Organizacije 25. SOLČAVSKI DNEVI Preplet etnografskih, športnih in kulturnih dogodkov Tradicionalna turistična prireditev 25. Solčavski dnevi je bila tudi letos preplet etnografskih, kultur- nih in športnih dogodkov. Prireditev je organiziral Center Rinka v sodelovanju z domačimi društvi, občino in številnimi posamezniki. Petkovo dogajanje sta zaznamovala koncert Klape Skala in nogometni turnir. Ogledati si je bi- lo moč tudi več razstav. Sobota je bila namenjena ljubiteljem re- kreacije. Organizatorji so pripravili kolesarski vzpon po Panoramski cesti in pohod po Lo- garski dolini. Bolj korajžni so lahko preizkusi- li zip-line in slack-line v Solčavi ali pa so se pomerili v streljanju z lokom na kmetiji Gradi- šnik. Ljubitelji ročnih del so občudovali izdel- ke domačinov v centru Solčave. Najmlajši so se učili o metuljih, sodelovali na ustvarjalnih delavnicah in si ogledali razstavo divjih živali v lovskem domu. Vrhunec tridnevnega dogajanja je bilo pra- znovanje 60-letnice Zadružnika. Ob tej prilož- nosti so se predstavili številni glasbeni ustvarjal- ci s Solčavskega. Marija Šukalo SKAVTSKI TABOR EMONADA V DELCAH PRI BOČNI Deset dni sobivanja z naravo in tkanja prijateljskih vezi V Delcah je na velikem travniku ob Dreti med 20. in 30. julijem potekal tabor ljubljanskih skavtov, imenovan Emonada. V desetih dneh se je na tem tabornem prostoru družilo 350 ta- bornikov različnih starosti, skupaj z voditelji in tehničnim osebjem pa je Emonado oblikovalo okrog 500 udeležencev. Tabor so zaključili z nedeljsko mašo, ki so se je udeležili tudi starši tabornikov, daroval pa jo je ljubljanski nadškof in metropolit Stanislav Zore. V senci dreves so s petjem ob spremljavi glasbe pričarali nepo- zabno vzdušje. KRATKA POT OD ČLOVEKA DO ČLOVEKA NI VEDNO LAHKA Med mašo, pri kateri se je zbralo okrog 700 ljudi, je ljubljanski nadškof Zore skavte spodbu- dil, naj domov ponesejo bistvo tabora, vedno naj imajo pred očmi brate, sestre, družino, pri- jatelje in bližnje ter naj vsak dan prehodijo krat- ko pot od človeka do človeka, čeprav ni vedno lahka. ZAHVALA ŽUPANU IN OSTALIM ZASLUŽNIM ZA IZVEDBO TABORA Zbrane sta nagovorila tudi Neža in Gašper Govekar, ki sta bila odgovorna za izvedbo tabo- re, in se zahvalila županu Občine Gornji Grad Stanku Ogradiju za podporo, lastnikom travnika in ostalim domačinom pa za pomoč in gosto- ljubje. Zahvala je bila namenjena tudi načelniku združenja slovenskih katoliških skavtinj in skav- tov Žigi Kovačiču in vsem skavtskim voditeljem, ki so vse leto pripravljali in nato izvedli tabor. SOBIVANJE Z NARAVO IN VZGOJA PO SKAVTSKI METODI Sodelujoči na Emonadi so del prostovoljne mladinske organizacije Združenja slovenskih katoliških skavtinj in skavtov, prepoznavni pa so po temno modrih hlačah, oranžnih srajcah in barvnih ruticah. Prizadevajo si za sobivanje z naravo in vzgojo otrok in mladostnikov po skavt- ski metodi, katere utemeljitelj je Robert Boden- -Powell. Združenje je organizirano po stegih, ki se imenujejo po krajih, od koder prihajajo. V Lju- bljani deluje pet stegov, v katerih je skupaj več kot 450 članov. Stegi v okviru regije vsakih nekaj let organizirajo skupni tabor, Emonada pa je bil prvi tabor za skavte iz celotne Ljubljane. POTOVANJE SKOZI ČAS Tema tabora je bilo potovanje skozi čas. Spoz- navali so Ljubljano v času koliščarjev, srednjem veku, v obdobju Franceta Prešerna in vse do da- nes. A to ni bil edini namen tabora. Člani ljubljan- skih stegov so se želeli med seboj spoznati in s tem pričeti bolj enotno ter povezano delovanje. NAJSTAREJŠI PEŠ IZ LJUBLJANE V ZADREČKO Najprej je na mesto taborjenja prišla tehnična ekipa, ki je postavila osnovne zgradbe in pripra- vila prostor za udeležence. Začetni del tabora so preživeli ločeno po starostnih skupinah, zad- nje štiri dni pa skupaj na osrednjem prostoru v Delcah. Najmlajši so prve dni bivali v župnišču v Bočni in osnovni šoli v Gornjem Gradu, najstarej- ša skupina je od Ljubljane do tabora prišla peš. VSAKO LETO TABORIJO DRUGJE Za skavte je značilno, da vsako leto taborijo drugje. Letos so se odločili za Zadrečko dolino, saj je prostor za organizacijo tako velikega do- godka primeren, navdušila pa jih je tudi lepota tukajšnjih krajev. Med pripravami jim je bil župan Stanko Ogradi v pomoč pri dogovarjanju z do- mačini, ki so jih lepo sprejeli. ORGANIZACIJA TABORA VELIK IZZIV ZA VODITELJE Organizacija tako velikega dogodka je bila iz- ziv za voditelje, zavzete prostovoljce z različnimi znanji. Poleg tega, da so poskrbeli za prehrano in varnost vseh udeležencev, so pripravili tudi pester program, ki so ga prilagajali glede na vreme in os- tale okoliščine. Organizirali so pohode, delavnice, športne aktivnosti, zabavne večere ob ognju in ig- re, kjer so imeli udeleženci priložnost razvijati svoj čut za odgovornost, ki so ga dodatno krepili z za- dolžitvami, ki so pripomogle, da je tabor deloval kot mora, sta povedala predstavnika za stike z javnostmi Urša Šega in Andrej Novak. Barbara Rozoničnik Od 20. do 30. julija smo v naši dolini lahko srečevali udeležence skavtskega tabora Emonada. (Foto: Matic Maležič) Savinjske novice št. 32, 1 1. avgust 2017 21 Organizacije, Šport, Oglasi 17. MEMORIALNI NOGOMETNI TURNIR IPAVEC-GREGORC V SOLČAVI Netopirji odnesli pokal v Šmartno ob Paki Udeleženci turnirja so se poklonili spominu na pokojna prijatelja. (Foto: Marija Šukalo) Športno društvo Solčava je zad- nji petek v juliju pripravilo 17. tur- nir v malem nogometu v spomin na svoja pokojna člana. Na turnirju je sodelovalo dvanajst ekip, v pol- finalne obračune pa so se uvrstili Avanturisti, Netopirji, Lepa Njiva in lanskoletni zmagovalci Lufterji. Slednji so se po zmagi nad Avan- turisti znova uvrstili v finale, kar je uspelo tudi Netopirjem iz Šmartne- ga ob Paki, ki so proti Lepi Njivi za- ostajali že 0:3, a so z vratarjem v po- lju tik pred koncem uspeli rezultat izenačiti in nato zmagati z boljšim izvajanjem kazenskih strelov. To jim je očitno dalo dodaten elan, s kate- rim so v finalu premagali Lufterje in zasluženo osvojili prvo mesto. Marija Šukalo RAŽNČBAL V SOLČAVI Ročni nogomet z živimi igralci Igralci so bili privezani na prečni drog, njihovo gibanje je bilo omejeno le na levo-desno. (Foto: Marija Šukalo) Športno društvo Solčava je prip- ravilo posebno nogometno zabavo. V soboto, 29. julija, so organizirali igranje ročnega nogometa z živimi igralci. Turnirja sta se udeležili dve ekipi iz Luč in dve iz domače občine. Pri igranju ražnčbala, kot so ga poimenovali, so bili igralci priveza- ni na prečni drog. Njihovo obmo- čje gibanja je bilo omejeno le na levo-desno. V tej nenavadni igri je zmagala ekipa Borovničke, na dru- gem mestu je pristalo 5 prijateljev, na tretje mesto pa so se uvrstili MK gajverji. Marija Šukalo SREČANJE OVČEREJCEV NA KMETIJI LOGER V SAVINI Izmenjava izkušenj ob pokušini ovčjega mesa Člani Ovčerejskega društva Raduha so se tudi letos srečali na kmetiji Loger v Savini pri Ljubnem. (Foto: Marija Šukalo) Člani Ovčerejskega društva Raduha so se tudi letos srečali na kmetiji Loger v Savini pri Ljub- nem. Družabno srečanje s poku- šino ovčjega mesa so pripravili v sklopu 57. Flosarskega bala. Za poskočne ritme in razvedrilni pro- gram je poskrbel hišni ansambel gostitelja. ZAHVALA ČLANOM IN DONATORJEM Tovrstna srečanja društvo priprav- lja že vrsto let, z njimi pa se želijo zah- valiti članom za njihovo angažiranje v društvu, donatorjem pa za finanč- no pomoč. Obenem ob pokušini ovčjega mesa izmenjajo izkušnje pri- delave in predelave mesa drobnice. PREKO STROKOVNIH EKSKURZIJ SPOZNAVAJO PRIMERE DOBRIH PRAKS Ovčerejsko društvo Raduha je bilo ustanovljeno pred več kot dve- ma desetletjema z namenom re- je drobnice in obnavljanja pose- ljenosti na območju visokogorskih kmetij. Kot je povedal predsednik Ivan Pečovnik, imajo trenutno ne- kaj več kot šestdeset članov iz ce- lotne doline. V društvu skrbijo za izobraževanje članov na področju prireje drobnice in promocije ovčje- ga mesa ter volne. Preko strokov- nih ekskurzij spoznavajo primere dobrih praks v Sloveniji in tujini. Marija Šukalo Savinjske novice št. 32, 1 1. avgust 2017 22 IZ POLICIJSKE BELEŽNICE Šport, Kronika, Oglasi • TATVINA DENARJA Mozirje: 31. julija v popoldanskem času so policisti prejeli ob- vestilo o tatvini denarja iz gostinskega lokala v Mozirju. Z ogledom kraja kaznivega dejanja je bilo ugotovljeno, da je neznani storilec ponoči neovirano vstopil v skladišče lokala in iz notranjosti odne- sel denar. • DELOVNA NEZGODA NA GRADBIŠČU Grušovlje: 2. avgusta v popoldanskem času se je zgodila delov- na nesreča na gradbišču jeza na reki Savinji v Grušovljah. Med be- toniranjem se je hudo poškodoval eden od delavcev in je bil z reše- valnim vozilom odpeljan na zdravljenje v bolnišnico. • ZAGOREL PRALNI STROJ Rečica ob Savinji: 3. avgusta ob 20.37 je na Rečici ob Savinji v stanovanjskem objektu zagorel pralni stroj. Lastnik je požar poga- sil pred prihodom tamkajšnjih gasilcev, ki so pregledali prostore, jih prezračili in iz objekta odnesli pralni stroj. • NESREČA PRI VOŽNJI S KAJAKOM Luče: 5. avgusta okoli 14.25 se je na reki Savinji v občini Luče pri vožnji s kajakom poškodovala občanka. Gasilci PGD Luče so ji nudili prvo pomoč do prihoda reševalcev nujne medicinske po- moči iz Mozirja, ki so poškodovanko oskrbeli in jo prepeljali v bol- nišnico. • ZAGORELA SUHA TRAVA Kokarje: 5. avgusta ob 20.20 je v Kokarjah zagorela suha tra- va. Gasilci PGD Gorica ob Dreti in PGD Nazarje so požar pogasili. TURNIR V ODBOJKI NA LJUBNEM OB SAVINJI Pokal za prvo mesto ostal doma Gledalci so uživali v izenačeni in borbeni igri ljubenskih in braslovških odbojkaric. (Foto: Marija Šukalo) Na odbojkarskem turnirju v okviru 57. Flosarskega bala na Ljubnem ob Savinji so sodelova- le ekipe OK KLS Ljubno 1, OK KLS Ljubno 2 in OK Braslovče. V prvi tekmi so se med seboj pomerile domače odbojkarice, v izenačeni igri je bila po treh nizih boljša eki- pa OK KLS 1. Drugo tekmo so odigrale Bra- slovčanke in KLS Ljubno 2. Zma- ga je po borbeni igri pripadla eki- pi iz spodnje Savinjske doline, ki se je nato pomerila z zmagovalka- mi prve tekme. Domačinke so bile boljše in tako postale zmagovalke turnirja. Pokale je udeleženkam po- delil predsednik OK KLS Ljubno To- maž Pečovnik. Marija Šukalo ŠAHOVSKI TURNIR V SOLČAVI Zmaga v Mozirje Med udeleženci turnirja je bil tudi obetavni enajstletni solčavski šahist Vid Ošep. (Foto: Marija Šukalo) V Solčavi je šahovska sekcija tamkajšnjega športnega društva pripravila prijateljsko druženje s šahisti mozirskega upokojenske- ga društva. Turnir, ki je potekal zad- njo julijsko nedeljo v centru Rinka, so posvetili dolgoletnemu članu društva Edvardu Preprotniku. Med udeleženci turnirja je bil tudi enajstletni Vid Ošep, ki igra kraljevo igro šele pol leta, a je kljub temu premagal kar nekaj udeležencev. Po mnenju Edvarda Ikovica, predstavnika solčavskih šahistov, ima Vid vse pogoje, da se razvije v zelo dobrega igral- ca, saj igra šah tudi preko raču- nalnika. V hitropotezni igri na deset mi- nut so sicer z minimalno predno- stjo zmagali Mozirjani. Marija Šukalo Savinjske novice št. 32, 1 1. avgust 2017 23 Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk. Zahvale, Oglasi Skromno, tiho si živel, za nas si delal in trpel, srce ljubeče zdaj v grobu spi, nam v spomin na tebe solzijo se oči. ZAHVALA Ob izgubi dragega moža, očeta in dedija Pavla PORTA (28. 5. 1941 - 2. 8. 2017) se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zad- nji poti. Posebna zahvala sorodnikom, sosedom, govorniku g. Romanu Čret- niku in g. župniku Sandiju Korenu. Žalujoči vsi njegovi Čakate me, rož´ce cvetoče, za hišo domačo zeleni gaj, ljubila iz srca sem to vašo lepoto, delila z domačimi ljubezen, dobroto. A živim dalje v ljubljenih osebah in predmetih, kakor živeli oni so z menoj v minulih letih. ZAHVALA Rozalija ZVIR 27. 4. 1926 - 30. 7. 2017 V dneh, ko se je poslovila naša draga mama, se zahvaljujemo vsem, ki ste v trenutkih slovesa s svojo prisotnostjo pripomogli, da se je mir- no in ljubeče preselila v večnost. Posebej se zahvaljujemo vsem dob- rim sosedom za izkazano pomoč. Hvala vsem, ki ste darovali za svete maše, cvetje in sveče. Vsi njeni Tiho pogled se ozre v višave, zaman išče rosno te naše oko. Na nebu večernem zdaj zvezda si svetla, si angel, ki čuva nas vse prav skrbno. ZAHVALA Po dolgi in težki bolezni nas je v toplem poletnem večeru tiho zapustil naš dragi mož, oče, stari ata in brat Valentin OBLAK (29. 1. 1935 - 30. 7. 2017) Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodni- kom in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Hvala za izrečeno sožalje, svete maše, cvetje in sveče. Hvala ambulanti dr. Andreje Podbregar Marš za vso nudeno me- dicinsko pomoč vsa leta njegove težke bolezni, hvala patronažnim sestram in nujni medinski pomoči, ki smo jo večkrat potrebovali. Hvala župniku g. Davidu Zagorcu in diakonu g. Stanku Čeplaku za darovano sveto mašo in pogrebni obred, hvala tudi pogrebni službi Morana, pevcem, govorniku g. Grudniku in gospe Micki pri pripravi vežice. Hvala vsem, ki ste našega očeta imeli radi in ga boste pogrešali. Oh- ranite ga v lepem spominu. Vsi njegovi Savinjske novice št. 32, 1 1. avgust 2017 24 Za razvedrilo POGLED IZPOD MIZE Skoraj izpod mize je zdravstvena ministrica Milojka Kolar-Celarc prisluhnila razpredanju upokojenskih funkcionarjev Emila Hedžeta iz celjske pokrajinske zveze in Vere Pečnik iz nacionalne zveze, ki sta se strinjala, da se zeloooo trudijo za svoje člane, da bi jim bilo v vročini dovolj hladno. Ministrice pogovor ni navdušil, saj se ji lahko zgodi, da bo kmalu šla … na hladno. ŽIVLJENJE UPOKOJENCEV Kdor kar doma čaka na smrt, pač nima življenja, sta prepričana upokojenca iz Ljubije Marija in Peter Pečnik. Poleg medgeneracij- ske solidarnosti pri čuvanju vnukov, dela na bližnjem kosu zemlje za pridelavo vitaminov in vnetega plesa pri folklorni skupini Oštarija ra- da priskočita, če je potrebno, na pomoč tudi sosedom, prijateljem in upokojencem … Nalogo ponujanja priboljškov iz košare sta na sre- čanju penzionistov na Ljubnem zlahka zmogla. (Foto: JM) (Foto: JM) ZA VSAKO RIT SE ŠIBA NAJDE Na finalnem dejanju Flosarskega bala se je zgodilo, kar se je enkrat moralo zgoditi. Franci Podbrežnik – Solčavski je govoril in napletal in govoril in besedičil, dokler ni bilo Ljubencem, ki si ne do- volijo kaj veliko pamet soliti, poplave besed dovolj. V imenu njihove skupnosti je Franjo Naraločnik gostobesedneža mirno pahnil v sve- žo Savinjo. Solčavski pa … nič. (Foto: CMS) Savinjske novice št. 32, 1 1. avgust 2017 25 Nadaljevanje Napovednika dogodkov na strani 26. Napovednik dogodkov KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 33. številki SN 2017 Ime in priimek: Naslov: Vsebina oglasa (do 10 besed): Križanka, Napovednik Petek, 1 1. avgust ob 1 1.00. Žagerski mlin v Podvolovljeku Igrani prikaz nošnje žita v mlin in mletja zrnja za moko ob 15.00. Okrepčevalnica Logar v Krnici Turnir mešanih dvojic v odbojki na mivki ob 17.00. Mozirski gaj Odprtje velike poletne razstave cvetja ob 18.00. Šolsko igrišče v Lučah Rokometna tekma stari – mladi ob 19.00. Juvanova hiša v Lučah Predavanje z degustacijo Slovensko sadno žganje in vinski destilati - kako prepoznati kakovostno žganico? ob 21.00. Igla Projekcija gorniškega filma Široke poči (Wide Boyz) ob 22.00. Breznica, Luče Nastop klape Skala ob 23.00. Igla Večer z živo rock glasbo Sobota, 12. avgust ob 7.00. Gostilna Pr' lampi v Lučah Planinski pohod Rogovilec-Robanov kot- Črni Hriber-Ute-Strelovec-Robanov kot ob 8.00. Šolsko igrišče v Lučah Turnir v malem nogometu (moški) Savinjske novice št. 32, 1 1. avgust 2017 26 Sobota, 12. avgust ob 9.00. Čebelarski center Luče Dan odprtih vrat, razstava čebelarske opreme ... ob 10.00. Pod Juvanovo lipo v Lučah Ustvarjalne delavnice za otroke ob 10.00. Telovadnica OŠ Luče Namiznoteniški turnir ob 10.00. Okrepčevalnica Logar v Krnici Turnir v balinanju ob 1 1.00. Žagerski mlin v Podvolovljeku Igrani prikaz nošnje žita v mlin in mletja zrnja za moko ob 13.00. Osrednji prireditveni prostor v Lučah Vlcersko tekmovanje – tradicionalna sekaška tekma za lastnike gozdov ob 15.00. Pri Gričarju v Lučah Nogometni turnir veteranov ob 16.00. Košarkarsko igrišče v Lučah Turnir v ulični košarki ob 16.00. Hiša Raduha v Lučah Odprtje razstave unikatnih izdelkov ob 17.00. Pri vlcerski bajti v Lučah Družabno popoldne z ljudskimi pevci in godci ter vlcerske igre ob 18.00. Lovski dom Luče Otvoritev lovske razstave ob 20.00. Juvanova hiša v Lučah Podoknica ob 20.30. Pred Juvanovo hišo v Lučah Pohod z baklami po Breznici ob 21.00. Osrednji prireditveni prostor v Lučah Gasilska veselica z ansamblom Vikend Nedelja, 13. avgust ob 8.00. Pred cerkvijo sv. Lovrenca Srečelov za dober namen ob 9.00.Čebelarski center Luče Dan odprtih vrat, razstava čebelarske opreme ... ob 9.15. Luče Jutranja budnica Godbe Zgornje Savinjske doline ob 12.00. Mozirski gaj Modna revija s kačami ob 12.00. Luče Prireditev Od štanta do štanta po vasi – ohranjanje izročila in starih običajev, predstavitev društev, ustvarjalcev, rokodelcev, pokušina domačih jedi in pijač ob 14.00. Pred kampom Menina v Varpoljah Mini sejem domačih izdelkov ob 16.00. Šolsko igrišče v Lučah In-line hokejski turnir ob 17.00. Pod Juvanovo lipo v Lučah Ustvarjalne delavnice za otroke Ponedeljek, 14. avgust ob 1 1.00. Izpred vrtca v Nazarjah Peš romanje v Novo Štifto k slovesnosti na predvečer Marijinega vnebovzetja Torek, 15. avgust ob 12.00. Golte Maša pri kapeli Jezusa dobrega pastirja in zabava z glasbo na terasi hotela Sreda, 16. avgust ob 17.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Ura pravljic z ustvarjalno delavnico Nadaljevanje Napovednika dogodkov s strani 25. Napovednik dogodkov Napovednik, Mali oglasi, Oglasi ◊ KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa os- tala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Brlec d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče. ◊ UREJANJE IN IZGRADNJA OKOLICE Gradnja gozdnih vlak ali cest, planiranje travnikov, izdela- va dvorišč, meteorna ali fekalna kanalizacija, vgradnja čistil- nih naprav, izkopi za ceste, novogradnje, vodovode, izdelava kamnitih škarp, mletje ruševin ali kamenja v nasipni material. Gsm 041/631-395. TGM Janžovnik Aleš s.p., Zavodice 1, 3331 Nazarje. ŽIVALI – PRODAM Prašiče, najboljše mesnate pasme za dopitanje na večjo težo, Fišar; gsm 041/619-372. Prodam 3 mesece staro teličko li- muzin; gsm 031/214-997. Prodam 14 dni starega bikca limu- zin; gsm 041/528-097. Prodam telico sr ali simentalko, brejo 8 mesecev; gsm 041/332- 898. Prodam telička, 10 dni stare- ga, simentalca, križanega; gsm 041/716-210. ŽIVALI – KUPIM Kupim kravo, telico za zakol, dopi- tanje in teličke nad 100 kg, mesni tip; gsm 031/533-745. DRUGO – PRODAM Nov jogi 100 x 200 cm, prodam za 130 eur; gsm 041/348-884. Drva suha bukova, cepljena, metr- ska, možen razrez na kratko in pre- voz, prodam; gsm 031/585-735. Balirka za kocke, panonija hri- bovski model, prodam, 180 eur; gsm 041/37-20-40. Prodam kiper prikolico tehnostroj 3 t, obnovljeno, in cisterno crei- na 2.700 l, l. 1992; gsm 041/614- 818. Prodam deske razne debeline; gsm 031/539-051. Prodam kuhinjsko mizo in 4 stole; gsm 031/829-273. Prodam suha metrska ceplje- na mešana/bukova drva, mogoč razrez, dostava; gsm 031/229- 154. Prodam otroške rolarje dunlop – na tri kolesa, št. 24-28, modre bar- ve (20 eur); gsm 031/582-897. Prodam metrska drva in kosta- njeve kole, možna dostava; gsm 031/501-250. Peč za centralno viadrus 35 kW (rabljeno), na drva, prodam; gsm 031/695-208. Prodajam dnevno sveža, domača kokošja in prepeličja jajčka; gsm 040/972-005 Prodam otroški jogi dormeo, skoraj nič uporabljen, 70 x 140 (20 eur); gsm 031/582-897. Prodam suhe smrekove krajni- ke, dolžine 33 cm, v paleti; gsm 040/430-080. Prodam lepo ohranjeno, raztegljivo kotno sedežno, sv. rjave barve, ce- na nove 680 eur, prodam za 400 eur; gsm 031/582-897. DRUGO – ODDAM Oddam kombiniran hladilnik in za- mrzovalno omaro; gsm 041/289- 547. VOZILA – PRODAM Ugodno prodam citroën c4, 1,6 di- zel, lepo ohranjen in redno servisi- ran; gsm 070/870-321. NEPREMIČNINE Ugodno prodam 87 m2 veliko sta- novanje v Mozirju; gsm 030/284- 699. Kmetijsko zemljišče 5.500 m2, dostop z občinske ceste, v Lokah, prodam; gsm 041/650-151. OSEBNI STIKI Kmalu bom Abraham. Dekle si zvesto želim, da z njo prihodnost delim; gsm 041/510-457. Oglasi Savinjske novice št. 32, 1 1. avgust 2017 27 Kolikokrat ste že »poslikali« za- nimiv in prijeten dogodek, digital- nih fotografij pa nikoli več pogle- dali? Fotografije v svoji fizični po- javni obliki nikoli ne bodo in niti ne smejo izumreti. Človeški spomin je namreč dokaj temeljita stvar, ni pa trajna - zato moramo za trajne spo- mine poskrbeti sami. Fotoknjiga je storitev, ki bi jo lahko opi- sali kot nekakšno »vse-v-enem« rešitev za naše spomine, ujete z digitalnim fotoapa- ratom. Govorimo o tematski knjigi, v kate- ro so vkomponirane naše slike, besedilo, ozadja, najlepši del pa je to, da zadevo čis- to sami oblikujemo kar preko spleta. KAKO DELUJE FOTOKNJIGA.NET? Omenjeno storitev ponuja za mno- ge že znana spletna stran Fotoknjiga. net. Sistem Fotoknjiga.net deluje to- rej preko interneta, zato na domačem računalniku ni potrebna nikakršna na- mestitev programske opreme. Storitev je brezplačna, uporabnik plača le stro- ške tiska fotoknjige, ko se zanjo odlo- či. Ustvarjanje fotoknjige preko sistema Fotoknjiga.net je enostavno, znanje, ki je potrebno za ustvarjanje, pa je mogo- če osvojiti v zelo kratkem času. PREDNOSTI FOTOKNJIGE Trenutki, ki jih avtor ujame v objektiv, so neponovljivi. Lepo urejeni bodo v fo- toknjigi shranjeni za vedno, vsak pa jih bo z veseljem pokazal prijateljem in so- rodnikom - malce drugače kot klikanje po prenosniku, mar ne? Ohranite najlepše spomine Fotoknjiga v primerjavi s klasični- mi fotoalbumi nudi veliko možnosti pri ustvarjanju. Kombinacij med ozad- ji in postavitvami okvirčkov je ogromno, vedno pa lahko tudi sami prispevamo h končnemu videzu. KOMENT ARJI FOTOGRAFIJ Kdor je že kdaj urejal običajen foto- album, dobro pozna težave pri pisa- nju podpisov pod fotografije. V nekate- rih fotoalbumih to sploh ni mogoče, pri drugih pa je to opravilo zamudno - sploh pa zoprno, če nimamo lepe pisave. V fo- to knjigi je to enostavno. Pod vsako fo- tografijo lahko napišete kratek komen- tar, ki ga lahko po mili volji spreminjate, dokler z njim niste zadovoljni. S FOTOKNJIGO PRIHRANITE ČAS Kot lastnik digitalnega fotoaparata imate gotovo veliko fotografij na raču- nalniku, nikoli pa ne najdete časa, da bi naredili izbor in jih dali v izdelavo. S fo- toknjigo prihranite čas. Ko oblikujete fo- toknjigo, obenem že delate izbor foto- grafij, ki jih ni treba pošiljati v izdelavo fotostudiu, in ko fotografije postavite v fotoknjigo, ste obenem že prihranili čas, ki bi ga sicer izgubili z vlaganjem izdela- nih fotografij v fotoalbum. KOMU JE NAMENJENA FOTOKNJIGA? Fotoknjiga je namenjena vsem, ki ni- majo posebnega oblikovalskega znanja, vseeno pa bi radi iz svojih fotografij na- redili nekaj več. Če pa izdelanim predlo- gam dodamo še svojo umetniško žilico, bo pa izdelek naravnost fantastičen. Fotoknjigo ustvarjate na internetu, zato ni potrebna instalacija nobenega programa. Otročje lahko boste dosegli izredno lepe rezultate tudi brez oblikovalskega znanja. Spomini nimajo cene. Slika pove več kot tisoč besed. Naročnik: Savinjske novice d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje www.fotoknjiga.net Savinjske novice št. 32, 1 1. avgust 2017 28