GLAS NARODA List slovenskih delavcev y Ameriki. rN*jrečji »lovenaki dnevnik | v Združenih državah | Velja za vse leto - > . $6.00 Bi pt Za pol leta.....$3.00 | | Za New York celo leto - $7.00 | ■ j Za inozenutvo celo leto $7.00 i SU_____ JI IMrha largest Slovenian DaOy m | the United States. i Issnori every day except Sundays □ | and legal Holidays. I 75,000 Readers. | "KLKFON: CORTLANDT 2870_, Entered s» Second Olass MatUr. SspUmbsr a, 1901 ml tht Post Offica m York. W V, ondrr Act of Congrsin of Mar , 3 '87« TELETOW OOKTUUTDT * _ NO. 264. ŠTEV. 264. NEW YORK, THURSDAY, NOVEMBER 10, 1927, — Č^ETRTEK, 10. NOVEMBRA 1927.~~ VTiloIO^XXX-P - LETNIK XX* Romunska bo sledila Španski MINISTRSKI PREDSEDNIK BRATIANU BO DIKTATOR Namen Bratiana je ustanoviti slično diktaturo kot jo je ustanovil Primo de Rivera na Španskem. Cenzura listov je bila zopet uveljavljena. — Posledice aretacije zrakoplovnega častnika. BUKAREŠTA, Romunska, 9. novembra. — Neodvisni List Adeveru je izjavil včeraj popoldne, da je slišal, da se ministrski predsednik Bratianu pripravlja na ustanovitev absolutne diktature po reli Romunski, po uzorcu one španskega diktatorja generala Primo de Rivera. List je prišel s to novico ravno predno se je vnovič uveljavilo zopet splošno narodno cenzuro po aretaciji poročnika Teodora in njegove žene na meji, o katerih se glasi, da sta bila v stikih s prejšnjim prestolonaslednikom Karolom. Kraljev komisar je obvestil urednike vseh romunskih listov, da jim ne bo dovoljeno omeniti Ka-rola. Lastniki listov nameravajo sklicati sestanek, da se odločijo glede skupne akcije. List Adeveru, ki je pozval vlado, naj prekliče vse govorice o diktaturi, poziva vse liberalne in demo kratične elemente, naj se upro takemu poskusu, če je vest resnična. — Na povelje ministrskega predsednika, — pravi list, — je bil izdelan načrt, ki bi stavil Romunsko pod izvanreden režim, v katerem bi se drakonske kazni izrekalo nad kršilci. Vse bistvene javne pro' stosti, ki so obstajale dosedaj vsaj na papirju, boao( odpravljene s tem načrtom, ki bo omejeval akcijo' vseh državljanov na naravnost neznosenTiačin. Na 1 črt je bil predlože n narodni skupščini. ! — Ce niso te novice resnične, pričakujemo zanr-j kanja od strani vlade. Ce pa ne bo prišlo to zani-1 kanje, se morajo opozicija in vsi demokratični interesi pripraviti na boj do trpkega konca proCi faktor-j jem, ki pomenjajo nesrečo za deželo. — To je zadnja številka Adeveru, ki je izšla brez cenzure. Protestiramo proti zatrtju prostori časopisja ter kršenju ustave od strani vlade, ki je šele pred par dnevi rekla, da se ustave ne sme kr-l 1 siti. v Informacije, ki so dospele semkaj pravijo, da, sta poročnik Teodoru in njegova žena zapuščala Romunsko z avtomobilom in da so našli v slednjem' "skrajno zanimive" dokumente. Oba so privedli včeraj v Bukarešto za nadaljno zaslišanje. ~ Teodoru je bil preje prideljen avijatiški sekciji armade, ko je načelnik je bil nekoč princ Karol. V tukajšnih oficijelnih krogih se glasi, da je moral Teodoru izvršiti važno misijo med princem Karolom ter gotovimi romunskimi političnimi voditelji. Glasi se, da ni imel nikakih direktnih stikov z M. Ma-noilescu, prejšnjim finančnim podtajnikoin, ki je bil pred kratkim aretiran, temveč da je nastopil kot neodvisen kurir za prejšnjega prestolonaslednika. ————— SKRČENJE NEMŠKIH IZDATKOV Učinek Gilbertovega svarila je razviden iz predlog glede šol in povišanja plač za državne uradnike. Uradniki sd Še vedno jezni na izjavo reparacij-skega agenta. BERLIN, Nemčija, 9. novembra. — Program Nemčije, da skrči izdatke, se ne sme tikati predlaganega povišanja plač državnih uradnikov, šolske reforme ter povračil za lastnino zajeto tekom vojne, — so sklenili včeraj državno-zborski voditelji raznih strank na neki konferenci glede učinkov poslanice Parker Gilberta, tikajoče se nemških financ. ^f/ „ Socijalisti so mnenja, da je sol-'iu platk pa bosta radikalno Izpre-f jljala sva se proti Dubuque ter do-i j spela tjakaj nekako ob dveh zju-j i tra j. I Mladič« sta bih aretirana le na' i temelju suma in njiju priznanje Lie sledilo šele potem, ko se našlo! | denar v hotelski sobi i . ! ! ! j čilo reparacijoikega Hgenta nobenega vpliva na politike, bo poka-j zala preistava, da so bili predla-' !gani izdatki skrčeni, i Govorice, da ni Gilbret zadovoljen z nemškim odgovorom, se je. j zanikalo v oficijelnih krogih, ki poudarjaj"), da ni še poslal ofiei-j jelnega odgovora, j Ni baje namen niti ene, niti dra-' ge strani, da se nadaljuje z izmenjavo poslanic, pkč pa ! rediti ceb stvar^atfmMa*'* ~ I IZ KITAJSKEGA VODOVJA t.m*no • umpikocoo, K. V ozadju j- ameriška bojni} ladja Tittsbu vrh". zastavna ladja ameriškega brod'.vja ki vrši svojo službo ob :!2ij*ki obali. DVA NADAUNA AMER. VOJAKA USMRČENA V NICARAGVI i r i ___ Vstaši v Nicaragui so ub*.li dva ameriška letalca. Letalca Thomas in Dowdell, kojih eden je bil ranjen, sta umrla kot junaka v boju proti 40 pristašem Sandina. MANAGUA, Nicaragua, 9. novembra. — Na i temelju poročil, ki so dospela iz notranjosti dežele, je postalo včeraj znano, da sta bila oba ameriška mornariška avijatika, poročnik E. Thomas in ser-žant Frank Dowdell, ubita od banditov pred enim mesecem. Od one^a časa naprej so oba pogrešali. Poročilo, o katerem se domie-' va tukaj, da je* avtoritativno, je prišlo od domačinov, živečih v Ocotal. v severozapadni Niciragvi,' kjer se je pred vee Meseci vršila obupna bitka med ameriškimi mornariškimi vojaki in konštab-lerji iz Nicarague proti pristašem prejšnjega liberalnega generala1 Sandina. j Vest, let je konečno našla svojo pot na obal, je torej definitivno pojasnila a sodo obeli letacev. kamera so neorestano iskaii njiju tovariši, od kar sta . -girila v grmičevju v Mouut Chipote dne 8. oktobra. Poročilo soglaša v bistvu z žil nimi dejstvi jrletic nesreče aero-plana. je naslednje: — Poročnik Thomas in seržant Dowdell. ki je poslovr.1 kot opazovalec. s!a bombardirala sile Sandina na gori Chipote dne S. oktobra, ko sta naenkrat padla v gosti les, nahajajoč se spodaj. Oba sta pobegnila od aeroplana, ki se je takoj nato iiiiel ter bil popolnoma uničen. Obema, ki sta ostri.: nepoškodovana. s*1 je posrečilo Vzeti iz a> roplan«! strojno puško tor pobegniti ž njo navzdol po globoki dolini. Izognila sta se pristašem Sandina. ki s.) takoj navalili na aero-plaii. Potem ko sta letalca sledila dolini nekaj časa. sta nr.šla dva moža. katera sta ujela, da ju prisilita pokazati jim pot v mesto -Ti-caro. najbližji kraj v bližini pozo-rišča nezgode. Pokrajina na lej točki je zelo gorata tci pokrita z gozdom. Ko so št;rje možje korakali ! proti Jiea-o.^se je eden jetnikov 'naenkrat obrnil ter oplazil enega i mornariški vojakov s svojo "ma-jeheto" in ga. močno ranil v tilnik, j Drugi mo-nariški vojak je vsled [tega potegnil svoj revolver ter n-jbil napadnlea. Preostalemu jetnl-jku" se je posrečilo pobegniti, j Stoječ pred obupnim problem ,mom. da najde pot iz piagozda. j1 (neranjeni piornariški Aojak vle-jkel ter nosil svojega tovariša do .neke dupline, kjer sta sklenila o-ba ostati »reko noei. I Medtem pa je ietnik. ki je po-begni. dospel do Sandina ter mn sporočil, kaj se je zgodilo. Vstaški I voditelj je takoj poslal silo tridesetih ali štiridesetih mož. ki so brez težav izsledili oba mornari- ška vojaka, h katerima je vodila krvava sl.-d. Možje Sandina so napravili zasedo ter pričeli streljati na oba ameriška letalca, ko sta zapustila svoje skrivališče, da nadaljujeta pot v Jicar? Vnel se jt* 1 jut boj. Kanjeni vo-j jak je kljub svojim poškodbam potegnil revolver in se spustil s to-' varišem vrcd v boj l napadalci.' Oba sta j:h ubila ve" predno sta' sama padla --; Zatvor jen je tvornic v preplavljenem ozemlju.1 - SPlilXOFIELD. Mass.. 9. nov.' S vedno stoji voda meti Sring-filed in Hartford na različnih mestih od treh do sedem čevljev vi-j soko, čeprav vre sedaj proti Connectieut reki in froti morju. Več kot 2-">00 moških, žensk in o-trok je zapustila včeraj svoja za-silna st.niovanja v višje ležečih delili mesta ter se vrnilo v >voja stanovanja, polna blata. II'še voč kot "2"S0f) prebivali-ev po stoje še vo lno pod vedo. Po West Spr nfrfieltln patrulirajo te in veei ia tvornic j»- sedaj zaprta. V Chi.-opee so bile včeraj za-tvorjene vse t\*orniee. ker niso mogli delivei priti i : svojih stanovanj v tvornih, i —----------- Seznam. To je ijezram, tri pofeaže, koliko ameriškega ali kana^b-kega denarja nam j« treba po*l* da poskrtnmo v stari domovini izplačilo oznaŽenejra bodisi v dinarjih ali lirah. Po- datki ko veljavni do preklica, ki u po potrebi objavi na ton mesta. dvomimo, da Vam bo ta ponndba ugajala, posebno še, ako boste Tpoltevali irojo k* riat in našo zanesljivo ter točno postrežbo. — ■ Dinarji Lire Poubm pc Dm. .... 500 ... | 9.40 Lir............100 f 6.10 datkl. Din. .... 1.000 .... $ 18.50 Lir ............200 ......$11.90 jjj^jjjj^jj Din. .... 2.60G .... t 46.25 Lir ............300 ......$17.55 ¥ jQgMl»Tl)i ta Din. .... 5.000 .... $ 92.00 Lir............500 ...... $28.75 ItaHJI maim tate Dm. ... 10.000 .... 1182.00 Lir ............1000 ______$56.50 ZLU wf Zm poMlJatv«. ki pnwgajo Vmmta»oi Dinarjev aH pa Dratlao« LU tov; «d $2L M«n) 4oToU«>no pdMbeo mi4» primerni popoL ^ •• ' •d t—fc^f iabtjfc MmB> f km]»fmtm f*m Unli>i v n|n)to «m M liii»iW»|>|L rWnwiw n iMkc IU- ™M— FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cp^i^ndt Street r*mm: ooiruror mm Nefl YorE, R Si Eksplozija bembe v gledišču. HAM M 1X1). Iad.. : ■ novembra. | Potom serij.' eksr lozij. pov-: i zročenih : ajbrž ' i bc.ub. je bilo; včeraj un.čeno il-žavno jrledišee.! močno potke lovaaa neka erkev in! porušeni šte.iini tramvajdii in brzojavni drogi. Sum se obrača na neko tolpo) divjakov v/. Gary. Ind. ki so bili; pre 1 enim tednom po lavljeni na i sveži /.rak i/. Granada ] lesne dvo-j rane, kjer so se nedostojno obnašali ter ;i'.'s:»]i s svojimi deklina-' mi nedes: :"■-<- pl -se. Povzro* Mio š!:odo se ceni na pol; milijona dolcrjrv. '__| Boy Scouti zaslišani glede umora. - * CHICAGO, III.. .!» novembra. —: Večje število Hov Seoutov je bilo! danes z.i-lišanih. da se pojasni | smrt trii:j»t let starega Elmer' Kilina. Truplo dečka, ki je Izjri-1 nil od nedelje naprej so našli na nekem samotnem mestu v državni reservHoiji pri La Grange s kro-glov gla\*i. Poleg njega je ležala majhna ])»iška ter signalna zastava Boy Seoutov. katerim je pripadal Kihn. Najbrž ie bil deček slučajno ustreljen od nekejra tovariša. ki je nato prikril svoje dejanje. VELIKA PRATIKA s kesci in miatiči CENA 25c 50 pntik . . $10. Z nantriloni pošljite znamke ali nioite\ order na — "GLAS NARODA" H2 Cortlandt ^t., New York KRAUEVI SORODNIK - POTEPUH Don Fernando de Bourbon, sorodnik španskega kralja, je bil aretiran na temelju obdolžbe, da je izdal ničvredne čeke Družina ga je že davno zavrgla. MELUX. Francija. H. novembra. Ponarejeni čeki ter neplačani hotelski računi, so spra\ili zopet v zadrejre Don Fernanda de Bourbon. vojvodo iz Curtal. sorodnika španskega kralja Alfonza. Sveži* ;«d> lolžiltvo ]>rihajajo šo neprest«»-ii/> frlede vojvode in njegovega tovariša. Jame Zuluete, saniozvain -ga markija. ki sta bila aretirana 1 red kratkim na temelju obdolži-t ve. da sta postopača brez vseh vidnih src i ev. Neki trorovee ob liivijeri je br-zojavil okrajnemu pravdniku ter objavil svoj namen, da kazenski zasleduje Don Fernanda, o kat"-rein trtli policija, d«i je izdal za 200.000 frankov ničvrednih čekov v ozemlj i Nice tekom svojesa kratkega tamošnjega bivanja v okt« bru. Don Fernando, vojvoda de Dur-cal. je prišel v roke policiji' na pritožbo nekega hotela v Fontain-bleau. kjer ni plačal svojega računa. Obl-isti so se izprva obotavljale aretirati španskega aristo-krata. a ko so izvedele za številne tiralici', izdane preti njepiu, >o ga kontno vendar prijela. Zuluete je imenoval samega se. be marki j, t špansko poslaništvo je izjavilo, da nima nobene pravice do nobenega phmiškega na-' jplova. Sodnijske oblasti neumorno preiskujejo maso obdolžit«*v. dvignjenih proti vojvodi ter je vr-jetni. da bo poteklo precej časa. jetno, da bo poteklo precej časa, za zaslišanje. Postavi je treba zadostiti. v kolikor pride vprštev španska \lada. kajti španski poslanik je ;:a!rotovil P.riandu. da j-' španska kraljevska družina že davno prekinila vse stike z vojvodom Dur?al ter dostavil, da nima slednji nobene pravice do naslova infant Špmske. Žena Don Fernanda, ki se nahaja na d70;"d kraljicf Viktorije, ter je sedij baje v Madridu, bo mogoče nistopila. kot še pogosto poprej. *or jt' plačala dolgove svojega noža. vendar pa ni nikakor gotove, da bodo oblasti dovolile uma kni te v obtožb kajti izdajanje čekov brez denarja za pokritje se smatra v Franciji za zrlo resno stvar. Take kršitve otež-kočnjo rnpore francoske vlade, <"Vi populazira uporabo čekov mesto plačevanji v gotovini. GLAS NARODA _ (8LOYEN? DAILY) Owned and Published by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY t (A Corporation) Prank Sataer, president.__Louis Benedikt <)—»fir. Place of business of the corporation and addressee of above officers. 82 Cortkndt St., Borough of Manhattan, New York City, N. Y. "GLAS NARODA" __(Voice of the People) __. leeued Every Day Except Sunday* anfrtioti3im$. ''0-' Za celo leto velja list ta Ameriko Zatinp^ork »j effe in Kanado -__________-_____$6.00 Za pot'leto ■■■ ■■■ ■ Za pol leta_______________13.00 Za inoeemstvo i* telo teto JP&> Za četrt leta_______j1J50 ta pot fete L... ___Subscription Yetofy 06X16. _ - ---------1 ~_ Advertisement n Agniaausiil ' i "Qlas Naroda" izhaja vsaki dan lir^gjiH" Wttrfj- in - ftft^iigi, ** Dopisi bres podpisa in osebnosti se ne priobšu^ejo. n^Jj^ blagovoli poiiljati po Money Order. ^premeinbi fcriija naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejfajo InvJiiče tiamantj -da--hitreje _ najdemo naslovnik^., . -rv < v "GLAS NARODA", 82 Cortlandt StV'^' ^New^Y^ JLA, Telephone: Cortldndi 2876. i ITALUA IN VOJNA Meseca novembra je časopisje polno raznili spominov na dogodke, ki so se z a vršili pred devetimi letL Tudi Italijani se kaj radi postavljajo s svojimi vojni mi uspehi in s svojimi "zmagami", ki so jili baje izvoje-vali, ko se je avstrijska soška armada, -sestoječa večjidel iz slovenskih in hrvatskih fantov, mirno odpravljala proti domu. Cc živimo res v civilizaciji in če smo reš kulturni in napredni ljudje, ni primerno, da bi se postavljali z junaštvom. To je znamenje barbarstva. > Toda Lahi ne govore ničesar drugega kot o slavnih zmagah in uspehih. Vsledtega je primerno, če navedemo besede ruskega zunanjega ministra, ki jih je sporočil miskemU poslaniku v Londonu v času, ko Italija ni vedela, kje bo več dobička, če se priključi Nemčiji ali zaveznikom. Zunanji minister je sporočil: "V priključitvi italijanske armade ne vidim posebne koristi. Na Italijo, kot ob roženo silo. ne smemo polagati prevelike nade. Priključitev bi imela le moralni vtis.'' Take komplimente so torej delali zavezniki Italiji še prednq so jo sprejeli v svoj krog. In res, niso se motili. . . . « 1 ' ———HM VOLITVE Tekom volitev je bil v New Yorku amendment k državni Ustavi št. G. ki določa štiriletni termin za govemer-ja, odklonjen s? veliko večino. ' "■ ? Vsi drugi amendment i so bili sprejeti, vendar pa je lilo opaziti na deželi močno opozicijo proti1 amendmenti! št. 4, ki določa izdatno povišanje plače za governor ja. Tudi ta amendment pa je bil sprejet, čeprav z manjšo večino glasov kot pa ostali. V vseh pel ill okrajih velikega New Yorka sta popol noma zmagala demokratični sodnijski in okrajni tiket. \ Brooklvnu cenijo večino demokratičnega okrajnega tiketa na nekako 100.000 glasov. V drugem nnunicijalnem okraju v Manhattan, kjer je bil sodnik Jakob Panken na socialističnem tiketu za1 zopet no izvolitev, je zaostal za nekako#1500 glasov za isvojim nasprotnikom ter podlegel. ;,,. , . Soglasno z nepopolnimi poročili je dobil kandidat za višje sodišče v devetem okraju White Plains, okrajni sodnik William F. Bleaklev, večino 39.000 glasov. Bočim so bili v Buffalo in Erie okraju vsi republikanski člane zakonodajne zbornice zopet izvoljeni, je bil odklonjen amendment št. 6 z večino 15,000 glasov. Večino proti amendmentu št. 6 po vsej državi cenijo na nekako 600,000 glasov. V Syracuse, N. Y. je bil republikanec Charles Hanna z veliko.večino zopet izvoljen županom. < ' - Soglasno z neoficijelnimi poročili, je dobil'^,000' glasov večine proti svojemu demokratičnemu kandidatu, prejšnjemu županu Louis Willu. Zmagali so tudi republikanski kandidati v Ononda ga okraju. Republikanec Hancock je bil v 35. okraju izvoljen v kongres. ' . Poročila iz New Jersey* javljajo, da se demokratom ni posrečilo bistveno omajati republikanske Ve&fie v za-konoditj.4' ^"Veiiko večino je bfte odobrena trideset mr 11 joiisk« iadaja -feefidov. ^ ^sint so z»agali repubtikanci. Izvolili so 12 "fauKiidatf-ov za zakonodajno skupščino med njimi tri j Republikanci so zopet zmagali v PhUadelphiji, kjer GLAS NAHODA. 10. NOV. 1927 bo-fcnAš&la vežina njihovega kandidata Harry Mackaya nad prejšnjimi žujmnfom Moorom več kot 150,000 glasov. V državah Nove Anglije so ohranili republikanci svoja mesta ter izvolili županska kandidata v New Ha ven in Bridgeport . Od 22,000 kvalificiranih volilcev se je poslužilo v Norfolk, Va. le 1772 ljudi svoje pravice. Poročila iz Jackson, Miss, javljajo le malenkostno udeležbo vofflcev, kakih 50 odstotkov in sicer raditega-fcer je nastopil le demokratični tikefc ' SOcijaKsticni tifcet^e bil ^avrhjeii od volilnUi obla ffcTFer iii "bil stavljen na volilne fištkc. " j* Dtmklmtd boijsevibkeb'd m—— ; Desetlet^ režima. ? I ^ftš prazhiO«jb bdlj»e'viki "prvo' (ičseffetnTeo svojega obstoja.'"'fcece-io leto so se rtiski sovjefi .priprav- na ta dogodek z velikim manifestom. Spomenica je nabifa pov-fepd na javnih mestih irj naglasa, tla je prvi efreenij sovjetskega re-pjma' največja in najvažnejša pridobitev za delavstva vsega sveta. Proletariat. pravijo ru-ki mogotci, ni šc nikoli dosegel tako velikega uspeha, ni izšel iz svoje borbe še nikoli tak7 zmagovit in ni še nikoli in nikjer s takim elanom vdusil proairevolucije v notranjosti, delovanja intervencijskih armad od zunaj ter premagal vseh naporov, ki so skušali ovirati njegov razvoj. Spomenica posebno povdarja obnovitveno delo režima, ki se je začelo z nacionalizacijo zemljišč in tovarn ter se je utrdilo in ukrepi-lo z zvezo med delavci in kmeti. Vsa notranja nasprotstva je zadušilo realno in smotreno delo za gospodarsko obnovo Rusije. Invazija inozemskega kapitala se je s tem temeljito ponesrečilo in Rusija se je otresla velikanskega bremena ca-tistienih dolgov in dolgov vlade i£> renskega. Manifest povdarja v nadaljnem tudi naloge, pred katerimi stoji boljševiški režim, če hoče izpolniti vse svoje dolžnosti in obveznosti. Revščino bo treba premagati, kulturni nivo dvigniti, treba bo ustvariti novo tehniko in preurediti vas na podlagi kolektivnega gospodarstva. Razume se, da bo spričo vseh teh reform moral privatni kapital cisto v ozadje, istočasno pa bo treba paziti, da se izkorenini kvarni birokratiaem. Ob 10 letnici oktobersk« revolucije je nadalje skleni! centralni odbor sovjetskih republik, da postreže delavcem z novo obljubo. Ustvariti hoče prehod od 8 urnpga k 7 urnein delavniku, na da bi pri tem trpele delavske mezde. Med napovedanimi reformami sovjetskemu zakonika je najvažnejša določba, lei povdarja, da je treba odpraviti smrtno kazen za vsa zločinstva, iz-vzemši zločine, ki se nanašajo na varnost države in vojaštva in na zločine ruskih tolp. Fnedsednik sovjetov ruskih ko-misarje\- Rikov je imel velik eks-poze o notranjem in zunanjem položaju sovjetske Rusije. Povdarjal Je. da se je sovjetska Rusija v prvih desetih letih .svojega ctostanka mukoma -borila za svoj tehnični in kulturni napredek, katerega so silno otezkoeale zunanje inozemske Iržave. Vendar je dokazano, da je proletarska revolucija dosegla historično žreloma. To izpričujejo delovne množice, ki pomagajo v Ru-' siji ustvarjati državno upravo. Med najnovejše naloge nove Rusije spada v prvi vrsti popolna obnova države. Mir je temeljna točka za nadaljni rzvoj sovjetske Rusije. Država bo tudi polagala primerno važnost na gospodarstvo in na zveze z inozemstvom, Socijalkt. sistem bo po nazimnju Rikova zmagal; čeprav bo boj še trd. V drugo desetletje st ?.pa sovjetska Rusija polna zaupanja v bodočnost in z zavestjo, da stoji pred težkimi nalogami. Glavni cilj današnje Rusije je ustvaritev socija-listiene dnfte, ki bo prekosilo in nadvladala strukturo družbe v dru gib deželah. Sovjetska Rusije « zaveda, da mora izvršiti še težka deUu V notranjosti dežele je treba temljito popraviti ceste, nvesCi in pomnožiti nova' prevozna sredstva, ■ m Lj Y_ ' ■'^'■•iriiil ■ t pm Tino smrnomn, m on* naviti t U namen veliko trornico za vozHa/ Moskovska vlada je že dovolila potreben kapital, da se liaerti realizirajo, inozemstvo pa lio prispevalo §amo tisto, česar Rusija še ne more sama proizvajati. Svečanost bodo seveda trajale delj časa ter iniajo v prvi vrsii propagandni namen: potrditi zaupanje in vero prebivalstva v sta bilnost današnjega režima. ________i Dopis. Chisholm, Minw . Šel sem kropit. Rakev je bila obdana z jesenskimi cvetlicami. V rakvi je pa ležal upadlih lic An-' tan Hace, doma iz POdeerkve i;ri Ložu. Ster je bil šele 38 let, ko mu je smrt zavedno zatisnila oči. Kot sem že omenil v r-fkeni prejšnjem poročilu, se je hi: podal za delom v Milwaukee. Tam se ga je lotila suiv'a, kateri je tudi podlegel. Dne 2. novembra so ga pripeljali sein. Bil je elan društva Friderik Baraga in angleške organizacije Moos. Pokopali smo ga dne 3. novembra. Dne 2 novembra se je pri delu zgrudil in obležal na mestu mrtev rojak Anton Ivlun, doma iz Zamosea pri Do-dražiei. Star je bil 56 Irt. Zapušča soprogo. *?est hčera in dva sinova. Ene. hči je poročena s tukajšnjim fotografom Mr. Hitijf m. Pokoj-, nik je bil »lan J. S. K J. V miru počivajta! Sobrat. -:- j Kralj Coca Cole umira. ATLANTA, Ga., 9. novembra. Ležeč v neavesti v "Wesley Memorial bolnici, katero je dal zgraditi sam TSi dva milijona dolarjev, j čaka svojf smrti Asa G. Candler, ; ustanovit Coca C^la Company iter edeu vodilnih finančuikov na Candler je dobil pred par me-iseci paralitičen udarec in temu so sledile organične komplikacije, Ivsled katerih se je njtgovo stanje neprestano poslabšalo, dokler ni postal položaj brezupen. Njegovi zdravniki plavijo, da živi tkhko se tedne ad pa le par dni. P08LANISK0 MESTO BO OSTALO PRAZNO. j BUKAREŠTA, Romunska. 9. I novembra. — List Diminiatea je objavil .včeraj senzaeijonalno po-I ročilo, da ne bo Nemeja nadomestila posl laika von Muciusa. ki je bil premeščen v Haag. j Postopanje Nemčije stoji baje v zvezi s iem, da noče Romunska urediti finančnih in trgovskih zadev z Nemčijo. ALI VSSTE — ' da je izumil brzojav profesor Morse leta 1832, ko se je nahajal na poti iz Evrope v Ameriko. Takoj je začel delati poskuse, ki ,so rodili eno izmed" dveh največjih iznajdb na svetu. Po osem let trajajočem obotavljanju je kongres dovolil primerno svoto za .zgradbo brzojavne zveze med Wash ing-tonom in Baltimore. Prvotna iz-| najdba bzojava pripada popolnoma profesorju Morse ju, toda drugi učenjaki so napravili razna izboljšanja, vključno aparat, ki o-mogoča pošiljanje več poročil po hrti žici .oSenein. Ali veste, svojemu gospodarju izmaknila 200 Din sr«»-tovine. ženski kostum in čevlje, potem pa je zapustila Zagreb ter našla slu-bo v Sevnici. Orožniki i so Ponikvtrjevi šele sedaj prišli na sled. Obdolženka je tatvino priznala. I vročena je bila sodišču. Požar v Bizoviku. V podstrešju hiše posestnika in mizarskegi mojstra Jcsipa liri-' barja v Bizoviku je nastal pred kratkim v-kreg 8. zjutraj na do-1 slej Še n^j»ojasnjeii na«"in velik ogenj. Ker je Hribarji va hiša ob dana od drugih hiš in gospodarskih poslopij, kritih včenoma šej s slamo, je grozila velika nevarnost, da preide požar tudi na te zgradbe i>» vp.-»peli vso vas. Xa. vpitje domačih takoj prišli naj pomoč. Vi»ščani na mestu pa je bila tudi kmalu domača požarna] bramba, ritro za tem pa je na te-i lefonični ooziv iz Zologa pobite- KUPIM FAEMO Z VSEM INVENTARJEM v kraju kjer se pečajo z živinorejo in mlekarstvom, blizu železnice in tlakovane ceste, najraje v državi Penila, ali pa Ohio. Seni dobro skušfii v :ej stroki. Sprejmem za polovico čeka za nfleKo. Ponudbe l>od "Slovenec", co Glas Naroda, 82 Cortlandt St., New York, N. Y. POZOR ROJAKI V FOREST CITY IN BROWN-I DALE, PA.! 1 Co bi jotel moj mr »ž MATT JAXCAIi kaj prodajati, vas opozorim. da nima nobene pravice do oprave, zato naj fiihče ne kupi, če noče, da bo izgubil svoj denar. Ce mu bo kdo kaj posodil jaz nisem plačnik, kar me je bolno spodil iz kise. Agnes Jančar. la p;-moč udi ljubljanska motorna brizgalna. Istočasno z Ljubljančani. so >to|)iii v akcijo tudi »ra^ilei iz Vevč. Most in Dobiunj. Združenim gasdtfm s>> je po>rečilo t kom dobre ]>ii! ure pežar lokalizl-rati in irn tekom dobre ure popolnoma ndušiti. Požar je napravil! veliko sk'» lo. kt pa je v glavnem' krita za zavarovalnino. f ■ ' Klanski voditelj župan. INDIANAPOLIS. Ind.. 9. nov. Po osem in tridesetih živahnihj i glasovanjih v občinskem svetu je| j bil presni i zvezni pir vlnik. Krt'' Slack, ki .pripada klair-iri manjšini demok'-atirne stranke, izvoljen županom Kot naslednik Duvala. Kil je tu'- .j ziip-iiežen. | 12 LETNA DEKLICA. BCLANA 2 LETI.' REŠENA TRAKULJt I*ittshin^h, Iva — Jf»hn >C<.vak. mij v tej naselbini, kaj r:v) pritiovedujtr i» nf-t>ri^ak< vantm » krevinju sYOje hf«rt-. «• j di ne zdravniki. Xttlavnu j mudit liri nas • d<-n Irm.-.l m .jih scirih Ji. -teljev. Km jo zapazil nušo bolno hčerko, jt- tal. ij povt-dol ji iniir.Jka: rta im.i irukuljo. Takoj zat«-m smo naročili p-.-trelir.o zdravilo; p i r„\ •Sitju ?• Je r>;iš;'. Edna ž« ,«'i z p.i Ur-- .•-v;, v !r;'l:'jljt 7.i|.ij Sli jc it: Ze!<> |Mj|>i'uvila in \ ,..ir •-<*>.:ti pr.tiohi a r» iurif>\ na leii .).■;: s. ni pr.-: riii.i., da b. v n ^iij tr-inih zop- t i"'po'no^i.i sprava. Tisoče moikih. i«r.sk in otr<.k si? zdravi za kako druKO bolezen In «"icer neusjieS- Ino, ii™*iro J* njiliova rtsni^na tv>l**zen ptiSast—trak ulja. Gotovo znamenje te po-(§a«ti so oddnjunja njenib delov, morebitna pa Izsuha tpka s vdasr.im lzpehn-I vanjem, pokril jezik. boletine v I hrbtu, slesnlh In nnrih. ornoticn. «r'a- votHl, obfut«k ompd]»Alce 0 prazr.im ifloircn. vcUkl, temni kolobarji kr.g oH. Želodoc je težak, in napihnjen. Alo-v--k tudi C-utl. kot di «e nekaj piblje do et':u Holnik ima rmeno k'>s». ma!o t»-hta. Ima slabo ?apo. PoSast, ki včasih doseže dolžino čevljev, povzroča božjastne napade. Ce se ?plazi v PBpnik, bh-kc» acaduSl svojo žrt^v. tznt-blte »f Ltko' t? p:>iasti, dokler n" ispidkoplje *dr:i>Ja Po^jit«- flC 4« t.i Z'iniv:i . I.nxt-:ia » pošljemo C. <1 1>. ?':'h!.ija l-.i «amo Ib yal Ii.aborat.ir;-. 13-r. Noting iii'lc , Winds'.r, '»sit. Za zjivar'.vanj'- zi«v.-jčka dodaft«--or posebej. —A»I\"t. ZASTAVE 8YILKNE AMERIŠKE, SLOVENSKE IN HttVA&KC nc GALIJE. PREKORAMNICE, TRO- ■OJNICE, ZNAKE, UNIFORME ITD Sigurno 25% ceneje kot drugod. VICTOR NAVINŠEK, 331 GREEVE KT, CONEMAUGH. PA. ' > « T - Izšel je * j 1 n Slovensko • Amerikaaski , t Koledar !—"■ - - - -" * " - » i za leto 1928 Cena s poštnino vred 50c H ■ I, j * »,' ' t» 4 i i. SLOVENIC PUBLISHING CG< 82 Cortlandt St, New York j Peter Zgagaj Včeraj sem omenil nekaj o ogla-iih. ki jilt objavlja starokrajsko 'asr.pisjp. Tr la v^i ti o»• po svoji itnatiluosti lahko skrijejo pred o«rla>om. Ki «»a je objavi! pa-stor J. 1». Ennis y nekem lokalnem easo-|«i-ir v PciT.v. X. V. Pastorju >io se sjjuj tali župlja-ni. V-ako nedeljo jih je bilo manj v cerkev. Vsledt^/a domneval, da je najboljše, če jiii skuša s pomočjo tega ojrla^a .-i vos ti : a/.aj. Izgubljena, razpršila ali u-kratfrn-i velika čre ta metodi-stovskih o^ac! Precej rasa jc že oo liairrfttlo. CV se p« nočejo prostovoljno vrniti domov, jili seženite v bližnjo !>tajo ter sj>o-ro»"ite "1 na naslov- Rev. J. 1». Enni-:. Zn nedeljo len pripravil dosti krme. Kdo v \ če je imel pastor kaj uspeha s tem oglasom ? IV so iz-jrubljene netodistovske ovce prišle do ka1:^?« stnder.c:;. i/, katfr"-ga tečo k ij močnejšej:« k 't voda al: pclprOcentno pivo, jili ul' bo tako zlep.i nazaj. litisivi narod j»* globokomisleč narod. Dohaz temn je. k»*r je proizvede! t;i'-\f mislece k 1* sta bila naprimer Tolstoj in Dostojevski. Duša 1 .•iprostc«ra naroda st* pa razodeva najbolj v njegovih pregovorih. I Te (liti sem jih čit;-: par. ki so jK.sebno značilni. j n ženskah naprimer pravi I{u»: t ''Zelo ine veseli, tirali mož. «la si .se do ^:•ega njed«T*. — je rekla -ž''na. ko je i>;iit)žila žlicr. "Ljnbe? n ima krila, zakon pa b Tglje". 1 "Bogata vdova ni nikaka vdo-i . va'. "Tudi če ! ; bile ženske vst> iz -tekla, bi jim moški r.c videl v sr-* i Vrhovni sodnik Taft pravi, dd 'bi lucrali i>r? procesih i/.birati ma- 1 lo bolj int»,li^entiit* porotnike. ■ _ . ... Z izbiro porotnikov ,ie kri2. , Sodnik vpraša vsak«.'}ra kandl-| slučaju, o ka-terem bf4 moral razsojati, j T11 nadalje ga vpraša, če si je o 1 slučaju /r ustvaril l.i fno ^ >dbo. I Ako kandidat potrdi, je zavržen. j Inteligentni lju lj • pa ponavadi eitajo. in inteligentni ljudje si j nt varijo svojo sri.ibr« o onem. kar !' čitajo. Vsledtesra se zdi nr.svet vrhovnega -.cinika E^ižvr.šljiv. j .... * j \ ojaŠki gospodje so -.trop Iju-jdje. Najstrožji med r:jiiui s;-) pa g »spndjo feklbebl ji. J (iorje vojaku, et* 11: zlikan od j vrha do tal. če >e mu knofi ne >ve-tijo in če mu je puška zarjavela. O takem feldb;blju pripovedujejo. da je neko«' inšpieiral kom- » jpanijo. \ se je bilo v redu edino. 1 le en vojak je ime! zarjavelo pu-' Ako. J — Salabild. — se je razsrdil. — I Kaj pa je to za ena s>vi::jarija f Ps-j misli, če bi nam -edaj v tem hipu :napovedal sovražnik vojsko! Kaj jbi počela dhoga držaja1 ! ^ j Stara zgodba pripoveduje, da I je dal neki grajščak «vojo krasno ■ ženo golo privezati na konja injo jvlačitii sempatani po me.stn. Zbra-jla se je silna množica radovednežev. kil je opazovala ta nenavaden prizor. Krasot iea je imela pa dol-|ge lase. da se je skoro vsa zavila vanje. Tako pravi stara zgodba. Kaj če bi se dandanes kaj ta-ikfga pon »vilo. Recimo 112 ne^r-.vorškem r.roadwiyu * O. tudi danes bi fcila velika senzacija. tisoče in t;soče gledalcev bi se zbralo. Vsi bi namreč hp-teli videli po dolgem čaKu dolge ženske la^e in — konja. ZANIMIVI in KORISTNI PODATKI FOREIGN LANGUAGE INFORMATION SERVICE — JUGOSLAV BUREAU GLAS NARODA, 10. KOV. 1927 SPANSKI KRALJ — ROMAR DIJAMAXTI IS SJIHOV IZVIR Že od svojih začetkov jo imel j človek prirojeno hrepenenje po o-j J sebnem okiueanju. Davni grobovi.; nam razodevajo to nagnjene in -človeško nadarjenost za ustvarja-ji nji* umetniških draguljev. Tekom I Železnega veka so si divjaki na-h pravljali svoja lepotičja iz žel za ' in školjk. Domačini na Salmomo- i novih otokih so rabili posušena j krzna, koščke kosti in kamenčke za izdelovanje lepotičnih predme- j tov. V drugih dobah zgodovine so , perja in jagode služile za okinea-.j nje. Sama beseda j uvel (jewel), ki izvira iz francosk.* besede 4'joie" j (joj, radost), je značilna za hrepenenje človeške narave po biserih vs*. ko vrst nem kinču. Dragulji so zalo igrali važno vlogo v zgodovin; in umetnosti človeštva. Dandanes.' kakor v davnih dobah, so še vedno' najbolj priljubljeni dar v znak Jjuhezni in spoštovanja. Tri današnjih jut rovih narodih nahajamo skoraj vsako vrsto osebnega kinča.j od enostavnega znaka kaste na če 1 ln Indijca do sijajnih primerov ko vanih zlatenin in .srebrnin v raznih pokrajinah Indije. Pa tako le- j potičje ni niti brez pomena ali koristi. Polagama so razne oblike draguljev in lepotičja postale sim-; bol dostojanstva, olike, ukusa ali razreda človeka, ki jih nosi. Dijamant se vsepovsod priznava' kot plemič izmed vseli biserov. Je! najtrša, najmanj minljiva in tudi' najsvetlejša izmed vseh rud. Ze le! same kakovosti so napravili; dija-! mant najdragocenejši biser od pra-! davnih dni. Resnični sijaj dija-manta pa se udejstviije 1»* pot« in, | ko je bil pravilno izb ruš n, tak«* j da postane mnogokot"n. Umetnost < brušenja dragih kameno v. tako-1 zvano facetiranje. se jc razvila tokom zadnjih 200 lvt. Mnogo poskusov se ie napravilo za izdelovanje dijamantov na u Uictne načine, ali brez velikega u speha. Ti poskusi j>a imajo velike znanstveno važnost, k-.-r nam razodevajo tajnost, .kako je narava list varila ta znameniti kamen. Fizične In kemične posebnosti diju-lminta so bile že predmet obširnih študij in so zlasti zanimive zato. ker dijamant in grafit ali oglje ao kemično ena in ista stvar, pa fizično vendarle tako različna. Dijamant je najčistejši ogljik (carbon)*-. in zares vsled vpliva ali elck-trieitetc se dijamant pretvori v enostavno oglje. Dijamant je dober prevodnik toplote in ob tipanju je mrzlejši kot steklo ali ponarejeni dragi kamen. Mena za velikost oziroma teža dijamantov karat je enak 3.17 grana - i "««nov ali grains je en funt) oziroma v metričnera s'sVmu je enak eni petinki enega grama (en kilogram ima 1000 gramov). Fna uniča (šestnajstinka enega funta) dijamantov bi torej vagal? 141 in .pol karatov in. a ko bi posamezni dijamanti vagali po en karal. bi predstavljala vrednost približno $125,000. En sam kamen pa, ki bi vagal eno unčo, bi bil vreden vsaj tri četrtine en 'ga miljona dolarjev. Cena dijamanta namrcc primerno raste z veličino kamna. Ljudska vraža je pripisovala di-jamantom. kakor vsem biserom p )-Nebne čudotvorne moči. kakor na primer da obvarujejo pred blaznostjo ali pred vplivom strupa. V srednjem veku dijamant zaslovel kot mirotvornik med možem in ženo. Skupna svetovna zaloga dijamantov je omejena. Težko je rg:-l;.ti, koliko karatov drat»'i: karae- ' nov je še vedno skritih v zemlji, rojstvo pa je. da se jc odkrilo le malo važnih demantn h jnm Ko se » nasiage dijamantonocw-e zemlje izčrpajo, nihče nima ]K)j»:ia, cd kod bemo dobivali novL dljaman- ! i' L . Lijamanti. ki se dan -s i/kopa-- ".jo, režejo in razpečavojo, na-1 '/al; vsled naravn.h sil v ura lav-' odi dobah. Kako so biseri nastali. |i?C v. m o natančno, ali zna«)*. nam Jiv/(deva. da so nastali mnofco mi-Iji.nuov let. predn o je življenje, rastlinsko ali živalsko, m «b-t t jat i na zemlji. Nič ž:vt M ga ne 'tu bilo mogle prenašat: ogtomnc i vročino in pritisk, pod katrriiiu so >e ustvarili ti ogljkovi kritdi. I i I ?icg'»čo j" tudi. da so !i;aman-lt- i.ie*oričnega ali iz]»,.t;-iclinr^a j izviri, t. j., da so .se tekom kake-i ca ogromnega pretresa v vesolj -1 stvi utrnili na zemljo iz kakega ; dr.igega planeta. Kakorkoli so sc ; pojav lj na zemlji, moramo domnevati. da so naprej obstojali v obliki irkolikih ogromnih skupin' kristalov. Miljoni let .-o morali pre-' miniti, pred no so se to skujvne kristalov razkosale in jih je blatna' plava ilovica odnesla s seboj in raz-! tresla. Ogromno let je tudi minulo, ipredno se je ta ilovica posušila in | postala trda kot skala. V njej V danes dijamanti nahajajo kot rozi-^ • ne v pogači. Demantna polja obstojajo iz na-' slag plave skale, ki so bil « že izkopane do takih globočin, da jej !demantni rudnik bolj primerna beseda kot demantno polje. Polja o ta zares bila. ko so pobirali pr-i ve drage kamne v prsti na površi-! ni. Kopači so kmalu izčrpali povr-; šinsko prst in, ko so prišli do trde i-kale. so opustili nadaljno kopanje. - Neki podjetni rudokop pa je se ni i hotel udati. Nenadno je*prebil i j tenko plast trde skale in odkril pod i j njo bogato plavo ilovico. ki je da-i, Ia od sebe veliko količino dijaman-. j tov. VOJVODINJA IZ YORKA i se je udeležila piknika, ki so ga priredila dekleta v St. "Andrews 1 na Škotskem. Slikati se je <^a)a s skupino udeležnic in tamoa- njim župnikom. . ^ " .i :,' 1 l ; ... ...; ."...., .. •. ' -—. -i..--« ....... Te dni je obiaskal španski kralj s svojo soprogo slavi o romarsko cerkev v Composte!i, kamor so v srednjem veku lomali tudi Slovenci. <>b tej priliki ga jc sprejel tamoviji nadškof ter mu poljub ;1 roko. Plava ilovica, ki vsebuje dija-mante, s- izopava iz rudnika in raztrese čez obširna polja, ki jih j zovjo "compounds". Tu se ilovica izpostavlja vplivu elementov za dobo 12 do 18 mesecev. Pod vplivom solnea, vode in zraka velik del ilovice razpade, ali nekateri d"li so tako trdi. da jih morajo stroji razmleti. Nato se ilovica iz-] pere. Razpadla ali razmleta ilovica sc pomeša z vodo in se nap ■-Ije skozi razna korita, na dnu katerih sc nahaja debeTa plast maže. Raztopljiva ilovica in kamenčki >-e izperejo, dočim dijamanti ostaneja na dnu v maži. Približno po en karat dijamantov sc pridobiva iz vsakega vagona t. j. iz 20 kubičnih čevljev plave ilovic". Ali vsak dijamant ni biser. Večina jih je primerna le za in-dustrijalno rabo. kot na primer za vrtalne osti, kjer je treba najtršega svedra. Ono malo dijaniantov. ki .s« laliko rabijo kot dragulji, se razlikuje med seboj jjo čistosti in barvi. Fini beli dijamanti brez napak so izredno redki. Ne le izkopovauje dijamantov j" jak > dragoč- na stvar, ali predno so primerni za rabo kot lepot čje. tre ba jih izbrusiti i:i izgladlti. Tudi .\isoke carine treba vpoštevati. Cena na debelo za dijamante predpisuje neki sindikat, ki je » na izmed j najmočnejših finančnih organizacij na svetu in ki kontrolira vso produkcijo v»d kili rudnikov. Dmant-ni sindikat urejejujc ceno dija-jmantov in stalno pojemajoča zaloga istih sili c-ne stalno navzgor. Dandanes je c na ne debelo večja j kot je bila črna na drobno pred 'desetimi leti. j Demantni prah. ki nastaja pri {brušenju. s" zof>et rabi za izglaje-Ivanje dijamantov. Dijamanti m brusijo i^tem železne plošče na tre-en - z dcmantuiin prahom, liru silec je j h ko izurj-n rododeh*c kajti iabruseni dijamant ima kot-r\- ali ,solnč»'b lie. Popolnost istih je povsem odvisna od lij* go\y sposobnosti in dobrega očesa. AMERIŠKE BORZE Tekom zadnjih sto let so bile po vsem svetu ustanovljene borze kot specijalizira tržišča za kupovanje i:i prodajanje vladnih in družbenih obveznic in delnic. Poleg teh tcikozvanih efektnih borz (stock exchange) imamo tudi blagovne ali produktne borze in od teh se nekatere specializirajo 1-za posebne produkte, kot borze za kavo, žito. bombaž itd. Tu pa se hočemo baviti le z borzami v ož-jem zinislu besede, t. j. z efektnimi borzaui ali stock exchange. Na svetu je kakih 250 teli borz in 25 jih se uhaja v Združenih državah. Temeljna svrha vseh borz je o-lajševati kupovanje in prodajanje delnic (stock) in obveznic (bond). Drugače pa je velika razlika med borzami v pojedinih deželah in celo borze v raznih mestih teiste dežele se dostikrat razlikujejo med seboj, kar se tiče poslovnih pravil. Dostikrat je potrebno poznati zgodovino razvoja posameznih borz, da se razume razlog a njihova sedanja pravila in način? poslovanj?. Newvorska borza (Stock Exchange) je ena izmed najstarejših poslovoih zavodov y Zdrnžeuib državah. Njena zgodovina sega nazaj v leta takoj po ameriški revoluciji, ko se je Alcrander Hamilton, prvi ameriški finančni minister, p; zavedal postaviti novo novo republiko na zdravo gospodarsko podlago. Prvi borzni posli so bili zato trgovanje z obveznicami federalne vlade, izdanimi pred 1. 1800. Kansnejp so prišle na newyorski borzni trg tudi delnice in obveznice bank posameznih zveznih držav. 'Okoli leta 1840 je začela pomembna doba železniških gradenj j in delnica i.i obveznice železniških družb sc začele igrati ogrom-jiio vlogo na newvorski borzi. "Rav-tno pred Civilno voj^o^o se načeli veliki zakladi nawflicga bogastva Pensvlvanij-?, Californije in drugih pokrajin in rudniške i.i petrolejsk«: vrednote f:o se začele, pojavljati na borzi. Tekom Civilne vojne* ;e vlada potrebovala ve-' likih posopjil in vladne obveznice^ se zojK*t igrale važno vlogo na borzi. Z velikanskim industrijal-nim in trgovinskim razvojem Zdr. držav se Je potem število papirjev privatnih delniških družb, tržlji-vih na borzi, ogromno povečalo. Zadnji ra.-.voj na newyorški borzi je bil prihod na trg inozemskih državah in industrijalnih vrednot. Tak t je Stock Evehange v New Yorku postal ne" le največji j trg vrednostnih papirjev \^_Anie-ri. marveč elen izmeti najvažnejših Tržišč y medaarcdni denarni trgovini. i i Da se -azume delovanje new-vorške borze. tr?ba povedati nekaj o njeni zgodovini. Prvih new-vorških mešetarjev z vrednostnimi papirji (Stock brokers) je bilo le mah* in začetkem niso bili organiziraui. Pravi se, da so se shajali pod nekim starim javorjem, ki je nekdaj rasel v spodnjem delu Wall Streeta, in tam vzajem-,no prodajali in kupovali vrednosT-ne papirje, ki so bili tedaj na trgu . Že leta 1792 so ti izvirni borzni mešetarji sklenili sporazum glede vzajemnega poslovanja in ta , dogovor se smatra kot Magna . Charts današnje newvorSke Bf>r-ze. Ali še do 1. 1817 so izvrševali svoje kupčije pod milim nebom, to pa radi razmeroma malega števila poslov. Tega leta pa je tride-setoriea brokerjev organizirala društvo nod imenom New York Stock and Exchange Board, ki je .najelo skromno sobieo v drugem Inadstropin ntke hiše na^Wall St. To je bil resnični začetek newvorSke borz:\ J Newyor-k' Stock Exchange je bi vedno ^rrstovoljni organizacija. Ona n^ dela kupčij za sebe niti ne posluje v svrho svojega dobička. Nj^n.i svrha, kakor se gla- si v njrnii: pravilih, jc ta., da pre- ' skrbuje svojim članom s skupnimi 1 tržnimi otijšavami in uredejuje in vzdriu |C dobra in pravilna trž- i na načela. Seveda, dokler se jc ] borzni tr^* vršil pod milim nebom. ; ni bilo mogoče vzdrževati mnogOji notranje discipline. Nihče ni nro- j gel biti izključen z trgovanja, dokler je javna cesta služila kot shajališče. Či*r. pa se je borza umak-i: nila pod -tnho. ic takoj postalo ' mogoče Kaznovati krišitelje nje-nib pravil z izključitvijo iz borznih sestans . Pravila newvorSke borze so {pred sto leti obstojala le iz par ti- ; Iskanih st••■mi. dočim dandanes ob-!segajo ce'o knjigo. Več kot sto-jletna izkušnja v kupčijah je raz-i vila natar.či.i praviTn"': katerega se člani hrze morajo stropo držati. ako hočejo ostati njeni člani. V prejšijlh časih, ko še ni bilo brzih. projietnih in obveščevalnih' t zvez. je lulo newyorsko tržišče v 'glavnem lokalneg pomena. Takoj po Civilni vojni pa je razvoj l novih izn.ijdb. telegrrfa in tele-' ! fona. razširil - delovanje newyor-i borze 11:» vso deželo. Klektrič-ni brzojavni stroj. takozvanij | "ticker". u:i primer, daje danes v akemu "nteresenu sire m Združe-, 'nili držav priliko, da tesno zasleduje istočasno gibanje cen v new-vorški borzi. Člani neuvorške borze so začeli ustarovljati podružnice Širom dežele, ki so zvezane z nivvvorško matico potom posebne brzojavne žice. Na tak način je postalo mogoče kupovati in prodaj iti vrednostne papirje iz vsakega večjega mesta Združenih držav. Moderne tehnične pripra-ve borzn-!i poslov so se tekom i njih petd?setih let tako razvile, da se cene, kvotirane na newyor-. ški borzi, pojavljajo na "t iker ju" j i v Sa^n Francisco navadno še prej kot po preteku ene minute po; newvorski kvotaciji. Na isti način ' more kup-'e v San Francisco naročiti nakup gotovih delnic na ' newvorski borzi in dobiti obvesti-" lo za kako ceno so bile nakupi jene. vse to tekom en? minute. 1 Na borii se smejo triti le one ' vrednote, ki so bile sprejete v li-' sto tržljivih vrednot. Vodstvo 1 borze skrbno preiskuje delnice in ' obveznice, predno dovoli borzne ' kupčije z njimi. Borza seveda ne " garantira niti ne odobruje vred-" nostnih papirjev, "listiranih" na 1 borzi. Zahteva pa. da države ali 1 družbe, ki izdajajo delnice ali 1 obveznice, podajejo oočistvu taka " redna poročila, po katerih more 1 investujoee občinstvo soditi o res-' nični vrednosti papirjev, tržljivih " na borzi. Zato je borza glavni vir " informacije o finančnem stanju iz-1 dajateljev vrednostnih papirjev. " Danadane> ie "listiran4T na new-^ vorški borzi približno 1000 raz-1 nih izdaj delnic in čer 1400 izdaj " obveznic. Skupna tržna cenji teh vrednostnih papirjev, ližljiv|h na borzi, znaša nekaj Čez 75 bilijonov p dolarjev. Obcinsi-o seveda ne prihaja di- - rektno rv oorzno t|vorano. da ku- - piije al^ prodaja* vrednostne pa-pirje, marve«4 se ta posel vrši # po Stoletnica bitke pri Navarinu. V čet rt,-k. 20. oktobra -o prosla-h ili (.Irki 100-letnieo znamenite « >itke j r": Navarinu. in grški par- > anient j/'votiral v ta namen več 1 nilijonov drahem. Malo j» tako pomembnih in ču-!1 lovitih bitk na morju, kakor je bi-a 20. oktobra 1827 v itavarinskem ' :alivu. (Jrki. ki ko s simpatijami ' n pod por j vsega krščanskega sve-a dvignili meč proti turški nadvladi. so bili v neenakem boju že ' ia rebu projmda. Da jiii rešijo, io sklenile Francija. Anglija in/ (insija G. julija 1827 londonski pakt ter pozvale Turčijo, da v »nem mesecu preneha - jnistoše-tijem (irske in sklene z njo y»r aiirje. Preden je -nilan na to ■ikupno noto velesil odpovoril. j" [)ri])lula k Navarinu 8. avgusta iz Rgipta eskadra vojnih ladij, ki je pripeljala Turkom ."ilKiK mož. Angleški vie -admiral Condrington je izjavil, (ti hoito velesile energično nastopile proti Turkom. :iko bi njihove mornarica napadla (Jrke • preden pride odgovor iz Carigra-i da. Poveljnik egiptovske eskadre Tbrahom »:iša j.* obljubil angleškemu vie iid mira lit, da bo u-.tre-eno njego*-j žel ji, to lesil sklenili poslati vojne ladje v navariuski zaliv tik pred turško-egiptovsko eskailro. da bi tako prisilili T irke k premirju. 2t>. oktobra opoldne je angleško-franco-ska eskarl-a res odplula v navariuski zaliv, ne da bi jo turške baterije na obali ovirale. Obe mornarici sta si stali v neposredni bližini nasproti. Turško-egiptov>ka mornarica obstojala i/, treh velikih vojnih ladij. 20 fregat, korvet in 5 manjših ladij, ki »o igrale vlo-»o sedanjih torpedovk. Na vseh teh ladjah je Jiilo l^.S(M) mornarjev in 2817 topov. Zavezniki so imeli 10 vojnih ladij. 8 fregat in 2 korveti. na katerih j«-bilo 0168 mož in 1318 topov. Proti p-ičakovanju se je vnela bitka, ki je imela dalekosežne posledice. N"ka manjša turška ladja se je preveč približala angleški fregati "Darmouth"' in viceadmi-ral Condrington ji je poslal nasproti čoln <• pozivom, naj se takoj umakne. Toda Turki so spre jeli angbški čoln s topovskimi ■treli. na kater- -o oc'govorili tuli angleški mornarji. Kmalu so :a grmel i topovi obeh mornaric. Poveljnik francoske fregate "Sirene" je -poročil ifovcljniku egip-: >v.ske fr.-irate 4'E?inine*'. da re bo itrelj.il. dokler ne začno streljati ia "Esmiue". I*lt;| tov-ka odpoved na to sp iročilo je bil tojn»vski te t h -l»;t -i. zač di -treljati vsi k "I"snn-ue" obrnjeni topovi francoske fre-gate, nak it* -o začele >treljati tudi turške baterije na obali in 1 main je obj.'5a krvava bilka nad sto vojnih ladij Ob •"» popoldne je bili« prva turška bojna črta uničena in l'l turšk i; ladij je začelo goreti. Po ste ilu in topovih šibi.ejša zavezniška mornarica je imela veliko premoč v vodstvu in i/.vežba-nosti |m» tdke. (»h 7. zvečer j*- bilo na bojišču še Ifi nepoškod-ivanih turških h« lij. Sl-dnjič so bili Turki prisiljeni zažgati i;t potopiti svojo mornsriro. Zavezniki ni-o izgubili no'iene vojne ladie. Imeli ^.o >:nno 171 mrtvih in -'{77 ranj nili. Triko je kon-čala zadnja velik.i bitka primitivnih lesenih ladij. Ilitka pri Navarinu je bila prava svetovna senzacija. Njene posledice so biie n^doglt dne. K -šila j-- (Jrke. .n že prihodnjo pomlad ji- ruska .-rniada prekoračibi turško mejo. Vojim je koučala z dri-no po|j«-kim mirom it: delnim o-Nvobojenj»m (Irkov i/pod turškega jarma. Tttr'-ija i<* prenehala biti pomnika velesila in šele Ke-mal paša -knša to moč obnoviti. Turčija s" ni mogla meriti na C'r-nem moriu z Kusi. in navarhiska bitka je lala istočasno inieijativo za novo angleško politiko, ki je usmerjen i na I>o*por in Dardane-le. 27 let pozneje so Turki pomagali Francozom in Angležem oblegati rusko trdnjavo Sevastopol na Črnem morju. Grška j* bila takrat že samost ijna. in osvobojenja balkanskih krščanskih narodov Turki niso m-igli več preprečiti. i Navarinska bitka .ie ]K>nieniIa tudi poraz Jletternichove politike, ki je Miergično nastopa) proti osvobojenju Grkov. kakor tudi proti vse-n nacijonalnim težnjam v bivši A . strt-O'/rski. i _________-A_ NOVI ARMADNI ZRAKOPLOV je ntanjši kot so običajni, pa ima prostora za tri osebe in vt .iko in nož J.'io. strljiva. Premer kril znaša koina j 25 čevljev. J borznih Hiešetarjih fbroker). ki soJ ;člani borz^. Borzni član kupuje in« prodaja po naročilu svojih kltjen-; tov in dobiva zato gotovo provi-1 -zijo. Borze so jako pot rt U n del finančnega ustroja današnje civilizacij-. Organizacija trga za del-niee in obveznice služi raznim gospodarski :u svrham. To je jako važna točka, kajti vsaka stvar je pravzparav le toliko vredna, za kolikor jo morete takoj prodati. Kje ni d-ina prilika za takojšnjo predajo, ie oseba, ki hoče ali rco. ra takoj prodati neko lastnino, prisiljena sprejeli nižjo ceno. nego je las'nina resnično vredna. Vsakdo, ki jc poskusil predla t i takoj svojo hišo ali avtomobil, to dobro Te iz svoje izVusnje. Isto je z vrednostnimi papirji, ki se ne morejo prodajati ali kupovati r. i redno poslujoči borzi. Vsakdor pa ki ima vr«.' ostni papir, tržliiv na newyoršk. borzi, ga more pro- dati za gotovino takoj in dobiti njegovo tržno ceno. ki je kvot Irana v doti "nem trenotku. Omenili smo že. da vrednost delnic in obi<*znie. tržljivih na new-vorški bo'vi, znaša čez 7."» bilijonov dolariev. Ta ogrrmbna svotu predstavlja približno četrtino ali petino v s narodnega bogasva Združenih držav. P»re:. borze fa o-gromna inisa k'apit.i -. ne bi bila likvidna n trgovanje z istint bi bilo otežk »čeiio Borza ne ustvarja kapitala. marveč omogoČuje prodajanj* in kupovai je kakršnekoli kolie ne kapitr'a v vsakem trenotku. V tein leži nj» na v • dni ter pridobila "na polju; č.iv " i ni umnost židovskih dijakov' ]»r nadaljnimi napadi. J la Giasner, jurist in Štefan K 'y. dijak ekonomije, sta bila' na; ..Iona tekom jjzgredov Posvetu !a sta se ter sklenila zahteva-j ti s ti-fakeijo od Turul, nacijona-li> "ne dijaške organizacije, kate-i ri pripadali napadalci. i'>slala sta svoje pisane pozive j na o. da se borita z dvema čla-, m a s katerimkoli orožjem. >rsrnnizacija je določila sablje; k( " bojno sredstvo ter izbrala svo-i j;i dva najboljša sabljača, Ladi-s!; vn Filip in Franca Beneze. 0-ba ^ida nista poznala identieno-at svojih nasprotnikov, dokler ji-m, nista stala nasproti v dvora M. \'oben obeh Zidov ni imel ni-; k::; IN izknšenj s sabljo, a Giasner, je iniol neposredno pred dvobo-i je n par lekcij v sabljanju. K-r pa ? • je zavedel svoje nevednosti, j je >!^«o naskočil svojega nasprotji i", a ter mu prerezal lice. Njegov nasprotnik, Filip, pa ni hotel od-ne'iati ter se boril naprej, dokler ni bil vided izgnbe krvi tako o-j si! bi jen, 'la je ]iriznal svoj po-, rat. "udi dritfd dvoboj se je zaklju-i či nn slilen način. )ba Žida, Giasner in Tviralv. st izjavila pozneje, da sta izvo-je ala dvoboj le radi r.apnda na nj i oba, temveč raditega, ker bi pcst.?lo življenje za vse Žide na v- v»*ilišču neznosno, če ne Id nasi pila na tak način, da bodo unci. ?:alistl ca sedaj naprej rešpek-j .lii ;li Žiil?. 1 f generalov usmrčenih.t - MEXICO CITY Mehika, 8. no-vr nbra. — Izza pričefka reakcijo rne vstaje v Mehiki pred enim m -ocenv so vladne čete, ko so lil hfrm zatrle vstajo, usmrtile 14, m i skill ireneralov. ZAKONSKE N13TOKE Z bokserji ni dc-bro črešenj zo-l b« i. To je izkusila tudi nemška! fi -ka d;va Fern Andra, znana! pc vsem svetu. Fern Andra je v n« "ijetneni položaju. Njen mož, ]»i ">r \sijonalni bokser Kurt Pren-! zc je vložil tožbo za ločitev zakc-i m Zakonca sta bila poročena šele d' leti. vendar se je zdelo, da ži-| vi a v polni harmoniji. Šele zadnje m -eee so se širile vesti, da sta si F rn Andra in Kurt Prenzel sko-j o i i v lase in prišlo je celo tako di leč, da se hočeta ločiti. Kurt P en zel navaja, da je bila žena v z? vonu skrajno nestrpna in ljubo-! si. nna in da se ž njo sploh ne da ži eti. Pern Andra v svojo obrambo n; vaja, da je imel mož tudi v za-st ;nem življenju bokserske mani-re in da ji je prav ljubo, da se lo-či -a. Zdi so pa, da ji je la afera vse ero malce zagrenila življenje, kajti Fern Andra se namerava odreci nadaljni filmski karijeri in p« ide k gledališču "Unter den L nden". Zanimivo je, da je tudi drugi nemški bokser, biv»i prvak Brei-te istraeter, vložil tožbo za ločitev Z£ konca. Za ločitev sta oba zakonca. sporazumela pa sta se v toliko, d bo njuna hčerkica nekaj časa bivala pri materi, nekaj časa pa pri očetu. » < Ajitirajta ta "Glas Naroda", naj-'A tfdMuujfet iwfuflr t^ jliwrih. MOLITVENIKI: Duša popolna ..................L— Marija Varbinja: v platno vezano .............M v fino plurno ..............1.00 v cchJojd vezano............1.20 v usnje v« zaco ..............1.50 v fino usnje vezano ........1.70 Rajski glasovi: v platno vezano ............1.00 v fino platno vezano........L10 v a-nje vezano ............1.50 v fino usnje vezano ........L70 Skrbi za dušo: v platno rezano .............80 v usnje vezano ..............1.65 v fino usnje vezano ........L80 Sveta ('ra (z debelimi črkami): v platno rezano .............90 v fino platno rezano ........1.50 v fino usnje rez. ............1.60 Nebesa Naš Dom: v usnje rezano..............L50 r fino usuje rezano..........1.80 Kvišku srca mala: r fino usnje rez. ............L20 Oje naš, slonokost bela..........1.20 9*'*e naš. slonokost rjava.........1.20 PRi J»*znsu: v ctlolojd Tez.......1.30 j-ozlačeiio ...................1.50 : fino usnje vez. ..............L6C Angleški molitveniki; (Za mladino) Child's Prayerbook: v barvaste platnice vezano .....30 Child's Prayerbook: v belo kost vezano..........L18: v.-jv of Heaven: r usnje vezano.............. .70 i Key of Heaven: v najfinejše u»nje vezano L20 (Za odrasle.) Key of Heaven: r fino usnje rezano .........1.50 lalholit I'otket Manual: v fino usnje vezano ..........1.30 \yk Maria: v fino usnje rezano .........1.40 POUČNE KNJIGE: \n£leško slovenska berilo ......3.00 (Dr. Kera) X meri k a in Amerikami (Trunk) 5.— Ansreljska služba ali nauk kako se naj streže k sv. ma&l .........10 Angleško-slov. in slov. angl. slovar i>0 \b«*cednik ...................... .30 Roj nalerljivim boleznim .........75 (H a »»stavljena ple^a: četvorka ic b«^eda spisano in narisano ...................... .35 1 (Vrkniško jezero ................1.40 Honaii živinozdravnik ..........l.?5 Dflnu^i zdravnik po Knaipa broširano ...................L25 GDspixlinjbtTO ...................I.— -'ugosjavlja, Melik 1. zrezčk.....1^0 2. zvezek. 1—2 snopič ......L8« Kubična rafunita, — po mete raki meri .......................75 Katekizem, vezan ................ .50 (iratUa srbsk* {Tematika .........SO Knjiini o lepem vedenju. Trdo vezano ................LOO Kratka z^edovina Slovencev, Hrvatov in Srbov .............. .30 Kako se postane državljan Z. D. J55 Kako se postane ameriški državljan .15 Knjiga o dostojnem vedenju .... .50 Ljcbavna ii snubiina pisma......E0 Nein-ko-angleški tcimae ........ 1.20 Najveoji sp'sovr.ik ljubavnih pisem ^0 Nauk o čebelarstvu .............75 Najboljša »lov. Kuharica, 66S str. 5.— Vaše grbe, s slikami. Navodila za spoznavanje užitnih in strupenih gob ...........................1.40 Nasveti za hišo in dom; trdo vez. broširano ....................75 Nemščina brez učitelja — 1. del ......................JO del ......................M Ojačen beton ...................50 Perotninarstvo ................. 1.35 Prva čitanka, vez. ............ .75 Pravila za oliko ................ .65 Psibifne motnje na alkoholskl podlagi ......................75 Praktični računar ............... .75 Parni kotel, pouk za rabo par« ....L00 Ročni spisovnik trgovskih, voščil* nih in ljubavnih pisem ......... .65 Rmčunar v kronski in dinarski veljavi .......................75 Spolna nevarnost ...............35 Srbska začetnica ...... ........40 Slike iz živalstva, trdo vezana .... JI Slovenska narodna mladina, obsega 452 strani ..........156 Slov. italijanski in itaijansk« slov. slovar ...................m JO Spretna knharica; trdo Tesana . .1.45 broširana ...................L20 Sveto Pismo stare in nove zavese, lepo trdo rezana ............3.M Zdravilna zelišča .................49 Zgodovina S. H. S, Melik 1« zvesek iMMdf»iitii«*!**« «4S 2. zrezek, 1. In 2. snopi g .....70 Zel in plevel, slovar naravnega zdravljenja, vez. ......... 1.99 RAZNE POVESTI IN ROMANI: Amerika, povsod dobre, tal najbolje ....................J5 Angelj sužnjev, bratUjska povest JtS Agitator (Kersnik) trdo rta. ....lJ- Agitator (Kersnik) bro& ...... M Andrej Hofer JS$ Beneška vcdeževalka •••••••.••.. JU Urajski User ................ JI Beli rojaki, trdo vez. .......... L— Beli meeesen ... M\ Breg zarje, trdo rea. M Bete aaii (Dostojen«) M« vaa. .V B a Ikanake-TaHka. vatika Jt Wfc'i'ta • mu-J| Beija pet na šmarno gara.......JI Božja pet na BMa ............Ji Barska vojska .................. Ml Bilke (Marija Kmetova) ........ 25 ffeatin dnevnik................JO Beija kazen ....................J5 Boj in naga. povest............JI Ca Ličarjev zbornik, trdo vezan... 1.30 Cankarjev zbornik, broS. ...... L00 Crotkfe JS9 Ciganova osveta .................35 Cas je zlato ....................JO Cvetina Boregrajska ............J50 t* •••••••••••••••••••• CcbcUtti 4 zv. skupaj ..........JO Črtice iz življenja na kmetih .... .35 Drobiž, slabi ear In razne povesti — spisal Mllčinskl ..............60 Darovana, zgodovinska povest .... .50 Dalmatinske povesti .............35 Oekle Eliza .................... .60 Doli z orožjem ..................JI Dve sliki — Njiva, Starka — (Meško) .......................€0 Devica Orleanska ...............50 Dnjevnl boj .................... .56 Dedek je pravil; Marinka in škra- teljčki ...................... .40 Elizabeta........................ .35 Fabijola ali cerkev v Katakombah .45 Fran Baron Trenk ..............J3 Filozofska zgodba ................ .60 F' Diavolo .....................50 Gostilna v stari Ljubljani ..... 75 junaške dol»e .30 Predtriani, Prešern in drugi svetniki v gramofona .............JSS Priffodbe frbelice Maje, trda vez ..LM Ptice selivke, rrda rez ...........75 Pikova dama (Puškin* ..........JO Pred nevihto ....................J5 I'ravijice in pripovedke (Košutni^) 1. zrezek ....................40 2. ivezek ...................40 Podobe iz sanj, (Cankar/ brofi. ..L— Poznava Boga................... JO Pirhi ...........................M Po voden j ........................ JO Praski judek .................... J5 Prisega lluronskega glavarja .... JI Prvič« med Indijanci ............JO Preganjanje indijanskih misjonar- jev ........................... JI Primož Trubar, (Aškerc), trd. vez. L— Kulti j i, trda rez .................75 Roman treh src ................ 1.56 Rdeča megla ...................75 Kobinzon........................ .61 Revolucija na Portugalskem.....JI Romantične duše (Cankar) ......JI Razkrinkani Habsburžaci .........41 Roman zadnjega cesarja Habsbur- žana .........................1JI Rdeča h. bela vrtnica, povest .... JO Skrivnost najdenke ............ JO Slovenski šaljivec ...............40 Suueški invaiid ................J5 Skozi širno Indijo ..............JI Sanjska knjiga, mala.............61 Sanjska knjiga, nova velika......JI Sanjska knjiga Arabska.........Ui Spake, humoreske, trda ves.......JI Strabote vojne ..................JI Strup iz Judeje...................79 Spomin znanega potovalen........1JI Stritarjeva Anlhologija, trda vez .. JI Stritarjeva Anthologija, broS. .. JI Sisto Šesto, povest Iz Abrncev____JI Sin medvedjega lovca, Potopisni ro> man .........................c JO Sv. Genovefa .........................J5 Sveta Notbnrga.....................................55 Sred oz ime i, trd. vez. i........... .61 broS.........................46 Spisje, male pevseti ............J5 SHAKESPEAREVA DELA: Machbet. trdo vez. ..............JO broSiraco.....................70 Othelo .......................... .70 Sen Kresne noči..................70 SPLOŠNA KN^IŽNCA: št. l. (Ivan Albrecht) Banjena gruda, izvirna povest, 104 str., broširano .....................J5 Št. 3. (Ivan Rozman) Testament, ljudska drama v 4 dej., broš, 105 strani ....................J5 Št. 4. (Cvetko Golar) Poletno klasje, izbrane pesmi, 184 str., broširano .....................JO Št 5. (Fran MUčinski) Gospod Fridolin Žolna in njegova dni* žina, veselomodre črtice I., 72 strani, broširano ..............JS Št. 7. Andersonove pripovedke. Za slovensko mladino priredila Utva, 111 str., broS. ..........J5 Št. 8. Akt št. 113 ...............70 Št 9. (Univ. prot dr. Franc ] Weber.) ProMead sodobne filozofije. 347 strani. broS.............71 . Št 10. (Ivan Albreht). Andrej , Teraouc, relljefna karikatur« la t minulosti, 55 str., broi.........J5 Št U. (Pavel Golit) Pderčksvo poslednje sanje, boZlčna povest ^ v 4. slikah, frl str., brot......J5 j Št 12. (Fran MilčinskI) Mogočni prstan, narodna pravljica v 4 < dejanjih, 01 str^ broi .........JO J Št 14. (Dr. Kari EngliS) Denar, q narodno-go^podarski spis, poslovenil dr. Albin Ogris, 236 str.. brofi. .........................JO , Št 16. (Jsnka Samec) Življenje, pesmi, 112 .str., broS. ...........45 | Št 17. (Prosper Marimee) Temo j dnSe v vieah, povest P revel Mirko Pretnar, 80 str.............JO } Št 19. (Gerbart Hauptman) Po- -topljeni zvon, dram. bajka v petih dejanjih, poslovenil Anton Kuntek. 124 str., bro*. ........JO 1 Št. 20. (Jul. Zeyer) GompačI in | Komurasaki. japonski roman. Is f: česine prevel dr. Fran Bra* j da?. 154 str.. broS. .............43 : Št 23. (Sophokles) Antigone, žalna ; Igra, poslov C. Golar, 60 str., broširano...................... JO ' Št. 24. (E. L. Bulwer) Poslednji dnevi Pompejev, I. del, 355 str., bTOK. ••••••••••••••••••••••••• «80 Št 25. Poslednji dnevi Pompeja.---- 11* dfil ooooooooooloooooooooeo o8S Št. 26. (L. Andrejev) Črne osa* ske, poslov. Josip Vidmar. 82 st, Droš...........................J5 Št. 27. (Fran Erjavec) Brespo* slenost ln problemi slnbstva za brezposelne, 80 str., broS. ......35 št. 29. Tarzan sin opice........JI ' Št. 31. Roka rok« .............J5 Št 32. Živeti ...................25 Št. 35. (Gaj Salustlj Krlsp) Voj. na x Jugurto. poslov. Ant Dokler, 123 strani, broS. ..........JO (Ksaver MeSko) Listki, 144 strani ...................05 Št. 37. Domače živali ..........JO št. 38. Tarzan in svet ..........1— Št. 39: La Boheme ............L— Št. 16. Magda................40 št. 47. Misterij dušo............L— Št. 43. Tarzanove živali ........^0 št 4?. Tarzana? sin ............M Št. 50. Slika De Graje ........1.30 Št. 51. Slov. balade in romance JI Št 52. Sanln ..................1JI Št 54. V metetn .............. št 56. To in onkraj Sotle......JI Št 57. Tarzanom mlsdsot .... JI Št. 58. Glad (Hamsun) ........JI št Ct ((Solar> Bratje in sestre.. .75 Št. 62. Idijot I. del. (Dostojevski > JI Št. 63. Idijot, II. del ..........JO Št 64. Idijot. III. del ..........JI Štev. 65. Idijot. IV. del .......JI Vsi 4 deli skopaj............3.35 Tisoč in ena noč, trdo ves.......JI j Tik sn (nato ...................71 TatiČ, Bevk. trd. vez..............75 Tri povesti grofa Tolstoja........JO Turid pftd DiuaJcb I Tri indijansko povesti...........JI I Trenutki oddiha .................41 Treskova Urška .................J5 Velika pratikn Vodnikove dražbo za leto 1927 ................. .40 V gorskem zakotju .:............J5 V oklopnjaku okrog sveta, 1 del... JI 2* del iimmmmmmmmmii Veliki iidcvisitor ................L— Vera (Waldova), brofi. ..........J5 Višnjeva repatiea (Levstik), ves. L— Vrtnar, (Rablndrath Ta gore), trdo vezano ................. .75 broširano ................... JO Vojska na Balkanu, s slikami .... Ji Volk spokornik in drage povesti. L— Valetin Vodnika izbrani spisi .... JO Vodnik svojemu naroda..........J5 Zmisel smrti ....................JO Zadnje dnevi ne srečne ga kralja .. .61 Za kruhom, povest ...............35 Zadnja kmečka vojska ...........75 Zadnja pravda, trdo vez..........65 Zadnja pravda, brofi. ............JO Zmaj iz Bosne .................. .70 Zlatarjev« zlato ..........................J6 Za miljoni ..................... M Življenje slov. trpina, izbrani spisi AleSovec, 3. zv. skupaj ........L50 Zvesti sin, povest................ J5 Zbdokopi »•••••••••e«•••••o*«*«* -Sf Ženini nato Kopnele.............35 Zmote in konee gospodične Pavle. J5 Zgodovinsko anekdote, ..........JI ZBBKA SLOVENSKIH POVESTI: L sv. Vojnontir aU poganstvo .... J5 2. zv. Hudo brezdno ... ...... J5 3. zv. Vesele povesti .. a......... J5 4. zv. Povesti in slike .. J51 1. sv. Študent na} ho. Naš vsakdanji krafc...................... .65 SPISI ZA MLADINO: (GANGL) 2. sv. trdo svenoL Pripovedka in pesmi .......................J9 i zv. trdo vezano. Vsebuj* 12 po* vesti .........................JO 4. zv. trdo vezana Vseba.e 8. ?o- %esii ....................... ZO 5. tv. rdo vriano. V luski brat .... JI 6. sv. trdo vezana Vsebuje 10 po- VCcd ••••oo»«»oo«o•f m 9 ■ f 0 Umetniške knjigo • si*am! za mladino: Pepelka; iiravljica • dikuni.....l.CI Rdeča kapica; pravljica a slikami 1— Saesnljčica; pravljiea s sttkimf ..L— Mlada &ieda ................L— TnnUHii, pravljica s slikami ....L— KNJIGE ZA SLIKANJE: Mladi slikar .......«.••......... .73 Slike iz psvljk ...............& ..5 lOadl nssetnik OtztJkl vitae ........1SJ Začetkom meseca oktebra je .- pri ^ bikob^rbi t Madridu ^ na 'Span- SMRT SLAVNEGA BIKOBORCA IGRE: BeneSkI trgovec. Igrokaz v 5. dejanj.60 . š Dnevnik. Veseloigra v 2. dejanjih JO Š (Yrano de Bergerac. Heroirna ko- S medija v petih dejanjih. Trdo ve- S zano ..........................1.70 Mati, (Ueško), tri dejanja.......70 £ Mnrta, Semenj v Klchmoudu, 4 f dejanja ......................JO t Starinarica. Veseloigra v 1. dejanju JO > Ob vojAL Igrukaz v f tirih slikah.. JO Tončkove sanje na Miklaršev ve- S čer. Mladinska igra s petjem v 3. dejanjih.....................60 \ R. U. R. drama v 3 dejanjih s pred- . > Igro. (Capek), vez............45 l Revizor, 5. dejanj, trda vezana .. .75 Ujetnik earevine, veseloigra v 2 iS dejanjih ......................JO 2 Veronika Dcseniška. trda vez ....1.50 Za križ in svobodo, igrokaz v 5. s dejanjih ......................J5 Ijndsbioder: 0 4. zv. 'Hbotapec. 5. dejanj .......60 5. zv. Po 13 letih, 4 dejanja.......60 Zbirka ljudskih iger: " 3. snopič. Mlin pod zemljo. Sv. Neža, Sanje.......................60 O. snopič. Na Betlehemskem polja, nali. Kazen ne izostane. Očetova kletev, Carica kave............ JO 12. snopič. Izgubljen sin. V Ječi, Pastirici in kralji. Ljudmila, Planšarica .....................30 13. snopič. Vestalka, Smrt Marije I device. Marijin otrok ........JO 14. snopič. Sv. Boštjan, Junaška deklica. Materin blagoslov .. 30 15. snopič. Turki pred Dunajem, \ Fabjola in Neža .............. JO ' 20. snopič. Sv. Just; Liubezen Ma- ( rijinega otroka ..............JO ' PESMI IN POEZIJE: Akropoli« in Piramid* ...........80 broširano ....................80 f j Azazel, trdo vez ................1.— j Balade in romance, trda vez. 1-23 ;; mehka vez. ................1.—• J Bob za mladi zob, trda vez........40 (iodee; Pored narodnih pravljiv o Vrbkem jezeru. (A. Fun tek) — Tnlo rezano .....*............75 Kettejeve poezije, trda vez.......1.10 Kraguljčki (Utva) ..............65 Ko so cvele rože, trda vez.......60 Narcis (Gruden). broS. ...........35 j Primorske pesmi. (Gruden) vez... .35 Slutne (Albreht), brofi............30 Pohorske poti (Glaser), broS.----JO Pesmi Ivana Zonnana: Originalne slovenske pesmi in prevodi znanih slovenskih pe«ml v angleščini ..................1J5 Slovenska narodna lirika. Poezije. JO Oton Zapančič: — Ciciban, trd. vez ................ JO Sto ugank ...................... JO V zarje Vidove, trd. vez. ........JO Vijolica. Pesmi za mladost.......60 Zvončki. Zbirka pesnij za slovensko mladino. Trdo vezano.....JO Zlatcrog, pravljice, trda vez.......60 PESMI Z NOTAMI: MEŠANI bi MOŠKI ZBORI Priložnostne pesmi (Gram) ......1.10 j Slovenski akordi (Adamič): 1. zv.......................75 II. zvezek ...................75 Pomladanski odmevi, I. in II. zv., vsak .........................45 Ameriška slovenski lira (Holmer) 1.50 Orlovske himne (Vodopivee) ----1.20 10 mošk>h in mešanih zborov — (Adamič) .....................45 16 jugoslovanskih narodnih pesmi (Adamič) 2. zr. ..............JO MOŠKI ZBORI- Slovenske narodne pesmi (Hnbad) Izdala Glasbena Matica ........4f Trije moški zbori (Pavčič) — Idala Glasbena Matica ...... .40 Narodna nagrobnica (Pavčič).....35 Gorski odmevi (Laharnar) 2. sv.. AH SAMOSPEVI: Nočne pesmi, (Adandč) ..........U5 Sest pesmi, izdala Glasbena Matica .75 Stir ji samospevi, izdala Glasbena Matica ........................45 MEŠANI ZBORI: Planinske, IL zv. (Laharnar) .. .45 Trije mešani zbori, izdaia Glasbena Matica .....................45 BAZNE PESMI S SPREMLJEVA. NJEM: D—orinT, (Foester) ............M Izdala GGlasbena Matica. Gorske cvetlico (Laharnar) četvero ln petero raznih glasov .... .45 Jaz U rad rudečih rož, mo&l zbor c bariton solom in priredbo za dvospev ...................... JO F pepebdčni noči (Sattner), kan-tanta za soli, zbor ln orkester, Izdala Glasbena Matica .......75 Dve primi (Preiovee). sa moSki zbor in bariton sob ..........JO Kopieti (Oran). Učeni Mihec, — Kranjske fiege in navade. Nezadovoljstvo, 3 zvezki skupaj ..LM K opleta Kova Mica (Parma)-----.41 Nafii Umni abrold), dvoglasno s spremijevanjem klavirja ...... .15 PESMABICE GLASBENE MATICE: L Pesmarica, uredil Hnbad ....2J0 S. Narodna pansi (Oerblc) .... JI pesmi (SvlkarBč) L, ln 3. BVe dnipflj •MIlMIMlIMItM iomr tMIttllftllllllliUli *l.l>.r| M " ^ i ,n 1 MALE PESMA2ICE: št. 1. Srbske narodne himne.....15 št.la Sito čutiš, Srbine tužnl.....15 Št. 2. Zrinjfki Frankopan.........15 Št. 5. V sladkih sanjah .........'15 St. T. Pri oknu sva molče slonela .15 i. .». 1'ogied v nedolžno nko .... .15 št. 10. Na planine ...............15 Št. 11. Zvečer ...................15 št. 12. Vasovalec ...............15 Narodne pesmi za mladino (Ži-.... rovnik), 3 zvezki skupaj .......50 Slavček. zbirka iolskib pesmi — (Medved) .....................25 Vojaške narodne pesmi (Kosi) .. .30 Narodne vojaške (Ferjančič) .... JO Lira. srednješolska, 2 zvezka skupaj ...........................I— Mešani in moški zbori. (Aljaš) — 3. zvezek: Psalra 11S; Ti veselo ;>v>j; Na dan; Pivna noč.........40 5. zvezek: Job; V mraku; Dneva nam pripelji žar: Z vencem tem ovenfam slavo; Triglav ........40 G. zvezek: Ojn.mm k veselju; Sveta nf>č; Stražniki; Hvalite Go-sj>o»la; Občutki; Geslo .........40 7. zvezek: Slav«S*k ; Zaostali ptič; Iloinorodna iskrica; Pri sve.dbi: Pri mrtvaškem sprevodu; Geslo .40 8. zrezek: TI OKreC-iti Jo boti (mešan zbor) ; Ti osrečiti hoti imo;ki zbor); Prijatelji ln senca (mešan zbor) : Stoji, solnf-ico stoj; Kmetski hU .............40 CERKVENE PESMI: Domači glasi, Cerkevene pesmi za mcšiii zltor ...................1.— 12. Tantum Ergo. (Premrl) .... JJ0 Mašne pesmi za mešan zbor. — (Sattner) .....................50 Slovenska Sv. Maša, za mešan zbor, s spremijnvo or^elj ...... .50 12 Paris e Lingua Tantum F-rgo Ge- nitori. (Foerster) ............. JO 12 Pange Lingua Tantum Ergo Ge- nitori. (Gcrbič) ..............^0 , Srce Jezusovo. 21 pesmi na čast srcu Jezusovem. (F. Kimovee).. JO i Slava nebeške kraljirc. "JO Marijinih pesmi za mešani zbor. — Sopran, alt, tenor, bas .........40 Hvalite Gospoda v njegovih svetnikih. 20 peka i»eaem. (Wilfan).. .25 NOTE ZA TAMBURIGE: Slovenske narodni pesmi za tambu- raški zbor in petje. ' Bajuk).... 1.30 Bom šel na planince. Podpuri slov. nar. pe«nii. (Bajuk) ............1.00 Na Gorenjskem je fletno........ 1.— i NOTE ZA GOSLI: Narodni zaklad. Zbirka državnih himen In slovenskih narodnih pesmi ........................ .58 NOTE ZA GOSLI S SPREMLJEVA-VANJEM KLAVIRJA: Narodni zaklri. Zbirka slovenskih narodu it j^-smi ...............30 Uspavanka.............*....... .70 NOTE ZA KLAVIR: Album evropskih in ameriških plesov (Lisjak) ......... 1.00 Klavirski album za mladino — (Pavčič) ..................... Tri skladbe za klavir, (Premrl) .. .45 Moje sanje...................... .20 Slovenske zdravice. (Fleischman). — .20 Vesela plesalka. Polka mazurka. (Jaki) .......................40 Ljubavno blebetanje, Polka mazurka, (Jaki) .....................40 Primorski odmevi. Fantazija. — (Breznik) ...................50 MaheL Intermezzo. (Aletter) .... .20 At a Penguin's Pienie. I-termezzo. (Aletter) ..................... RAZGLEDNICE: Zabavne. Različne, ducat .......40 Newyorske. Različne, ducat .... .40 Velikonočne, božične in novoletne ducat .........................40 Iz raznih slovenskih krajev, ducat .40 Narodna noša, ducat .............40 Planinski pozdravi, ducat.........40 . posamezne po ...............,05 Importirane prorokovalne karte . .L— Naročilom je priložiti denar, bo* disi v gotovini, Money Order ali i poštne znamke po 1 al J centa. Če pošljete gotovino, rekemandirajte 1 pismo. Ne naročajte knjig, katerih ni p ! ceniku. i Knjige pošiljamo poštnino prosto. "GLAS NARODA* 82 OortUndt St, FewYori __i______ KRATKA DNEVNA ZGODBA I SIGMUND MORITZ: VOJNA TOVARIŠA ga ni tu. Kar »nesti hoče deklico !s poljubi. , -I Ni se okrenil, ampak ju je opa j zoval s nolodprtim očmi. Sram "z i - je bilo, ali v njem se je rodila >'strašna želja in ko sta onadva I" - žala vsa utrujena pred njim, je mahoma odločil in rekel: — Tovariš. «Ie-li re«, da sem te ) izvlekel iz ognja ? — Res je. i — Potem sem te jaz spravil d>-lnu, k tvoji Julki, je-li tako, to- : variš? — Teko je. — Daj torej tudi meni nekaj . od tvoje sreče." i Ali plavi vojak ga je pogledal sovražno : 1 Ivaj se ti m ša tovariši To je1 moje dekle. — Tudi sigurna smrt je bi'a tvoja in rusko ujetništvo. Zdaj bi čepd kje v Sibiriji, ko mnogi drugi. Ali plavi vojak je molčal. — Ta deklica jc moja, — je zinil potem trmasto. — To je druga stvar. — To ni druga stvar, prijatelj, če deliš s kom zlo, moraš deliti tudi dobro. Plavi vojak ga pokleda in odvrne : — Poj diva dalje. Deklica se je sme-jal? obema prevalila se je in se dvignila, uravna-. vajoč si svoje krilo in je šla daljv.. j Ta ženska je bila podobna tople-. !mu grmu v cvetju; v njeni siro-^ mašili duši jc bilo prazno, ali njeno j telo je tako prijetno, tako divno. J kakor plast snna, namenjenega i konjem. 1 Dekle je Slo naprej, za njo njen vojak, za njima pa je ceptal, ves razvnet in boreč se sam s seboj., drugi vojak. — Tovariš — je izdavil po dol-: gem molčanju. — ali m:s!iš to res- j no? — Resno. — Je-li to tvoja zadnja bestir.? — Zadnja. — Nočeš je deliti z menoj ? — Nočem. Petem sta zopet obmolknila. V j mrkem vojaku n> prevrelo. Se je delovala v njem materina roka. ki gladi, tiha godba šole in zvok eer-kv( nih izvonov; ali kri mu je vse • bolj vroča zakrožila po žilah, ker so stopali že ven iz gozda in je videl, da izgublja že vsako načlo in vsako prilika. ; — Tovariš. Plavi vojak ni niti odgovoril; priganjal je dekleta in ji stopal na ]>ct^. samo da bi šla brže. Deklica je vse to sprejemala za šal >. se obračala, ko redečkast oblak, ki se vrača, .se hihotaka in S" ogledovala po drugem vojaku in njeno oko je zasijalo v njegovih očeh. | — Gledaš? je vprašal fant. J — Gledam! je odvrnilo dekle, i — Zakaj gledaš? je vprašal I Tint | — Naj ho srečen tudi on. ! Tedaj je zmrznila kri plavenm vojaku. V glavi se mu je zavrelo. GLAS NARODA, 10. NOV. 1927 . SLAVNI JRSK1 PISATELJ -. George Bernard Shaw in njegova žena. Zi.^ke mesece nameravata preživeti v Stresi, Italija Dva vojaka in eno dekle so šli po potu skazi gozd. Vojaka *>ta j»repevala na vse grlo bojne pesmi in dekle je pelo z njima. Ali dekle je bilo nekako slaboumno in ie pelo prav čudno, tako da sta onadva kar pokala od smeha. Na jasi. kjer je žuborel čist stalk lice, so sedli in dekle je odvezrdo svojo eulico in izvleklo kruh in rd'1-če redkvice. Imela je tudi sol in vse je delHa z vojakoma. Potem so legli v travo in prv: vojak, oni plavi, dolg kakor pnk-lja, je objel deklico. Položil ji je' piavo na prsi in .se tako odpoti1. Drugi vojak, majh-n in čokat, črn dečko, ju je resno opazoval: — Ko je pri Rožo v ie i treskal siapir! ko toča. sam ogenj, nama u bilo smetntano vroče, ka-li ? je zinil. Plavi vojak ni poslušal, kaj !a govori, ampak jc planil na dekilain obraz mu je polzel vse niže in niže po mehkem vzglavju. po ar-• kletovpm telesa. Deklica se je smejala. Dokler ni odprla ust, je bila piav čeden božji stvor, rdečelična, plava k'> lan. z modrimi očmi. Bili jc liki velik mesnat in topel cvet. k! ga vsakdo mora poduhati. — Rus se je bil prav pošteno razkoračil — je nadaljeval mrki d"čko, grize«" li.st na dolgem poe-Iju. — Kako pa ti je bilo tedaj pri srcu, tovariš, ko sem te nesel ranjenega. tri kilometre daleč? > — Presento huda mi je predia.) res je. S toliko svinčenkaral so me prevrtali, da so jih zdravniki dvakrat šteli, pa so se vedno ušteli. Niti-na nogah bi ne bil mogei .stati. da ni bil oni moj tovariš / menoj in me ni vlekel tri kilometre 'trdeč liki vrečo. Ali Bog naj mu plača za to. ker se ne bi sicer vrnil domov, k tebi. Julka. Deklici je šlo na smeh. — Tri kile metrov? Koliko kilometrov je to ? je vprašala poredno — To jc mnogo, je zinil črn; vojak. — 1'jedalo me jc v trebuhu, pa sem ga vseeno oprtal, kakor brata. Deklica se je venomer .sm-> jalo. — Tri kilometre — te besede, •so ji strašno ugajale. Plavi vojak je tri z obrazom njen vrat in jo poljubljal, ona pa .se je hihotala, kakor da bi jo kdo šče-' gctal. — Tri kile metrov, tri kile metrov, jc brbljala budalasta deklica in pustila, da dela vojak z njo ' kar mu drago, saj jo vendar, za božjo voljo njen vojak. Tz iste vasi sta in rada se imata že od 'mladih nog. O tem jc žc na bojiš ju plavi vojak neprestano govoril. — Ko sem ga izvlekel iz ognji, jo bila njegova prva beseda: Če bi Julka to videla! Je-li res. brat:, tea 1: ? i — Res je. — mu je odvrnil pil-1 vi vojak in položil svoja usta at; i njena usta. Črni vojak ju je gledal z okr-J vavljenimi#očmi. Ta njegov vojr.i tovariš se ne zmeni zanj kakor da \ Videl jc, da bi se dekle ne upiralo, in strašna ljubosumnost ga je prevzela. Sunil jo je, da sc podviza, ker jc hotel priti čimprej iz gozda. Ali oni dragi za njegovim hrb-: tem je izgubil že poslednjo kapljo krvi. — Tovariš! — No, kaj je? — Iz boja sem te izvlekel. — Eli.... j — Vlekel sem te tri kilometre' Tri kilometre! Dekle s« je nervozno zasmejalc: — Tri kilometre. Plavi vojak je skomignil z rameni, grobo in trdovratno, j — Ali mi daš dekleta ? se je j davil črnikasti. — Ne dam; d"kle je moje! Tedaj je črni ]>otegnil bajonet in ga porinil onemu v ledja, do držaja. Deklica se je okrej»i!a. videla je, da je brizgnila kri, rdeča kri. in je prebledela kot zid. Črnikasti >e ji je približal, ali ona ni mogla pobegniti; objel jo je in odvlekel do prvga drevesa, roke ji je privezal z jermenom za deblo in potem se je .sklonil in jo začel poljubovati 'brez prestanka. Poljubljal ji je ramena, poljubljal ji jp vrat. poljubljal lase. Za-i il se je v njene la.>e in jo poljubljal kakor blazen. Ko pa jo je vso poljubil, s« je obrnil k onemu, ki j je umiral: j — Ali .sem te izvlekel iz boji-t sea? Budalo avšasto.... Zavidal >i | mi tudi en sam poljub.... kaj ? I Umirajoči pa mu je rek?l: j — Dekle j" moje. — Tvoje? Tvoje?.... Pa ga vzemi. uaj no! — jc izzival črni vojak in pri vsaki besedi sc jc za- ; t-adil v deklico s strastnim polju-i bom. Potem, ko jo je nehal poljubljati, je nenadoma razširil oči: '< 4 4 Glej ga no. — jc dejal — umil je.... Julka. umrl je.... Odveza! je dekleta, rekoč: — Treba ga bo spraviti s pota. Daj no, Julka. primi ga, da ga odnesemo. Dekle, op.lašeno in ponižno, je dvignilo nogi plavega vojaka in ga začelo vleči s ceste na travnik. Mračilo se je in mesec je vstal. — Tu ga ne moremo pustiti. — je dejal vojak, — ker pridejo zjutraj delavci in ga najdejo. Nesla sta ga, nesla kakor v nezavesti. Vlekla sta ga ž * * ' ■ t , Pozor čitateljL Opozorite trgovce in obrtniki, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda'*. S tem boste ustregli vsem. yici/tsq ii Uprava 'Gbs NaJoda'. i ANGLESKO-SLOVENSKO BERILO English-Slovene Reader Sestavil dr. F, J. KEEN CENA s poštnino SAMO $3.— u Knjiga vsebuje začetne nauke o izgovarja vi angle- i škili besed; vaje za učence angleščine; beril* in; Članke s slikami ter kratek angleško slovenski in i slovensko angleški besednjak (4000 besed). Naročila poŠIjitp na: "GLAS NARODA" *2S©rtlMKttStrset Ntw Turk, X. 7. I •ji-i ^ ; i» ' " 4 ' ' •• - - : Is,:•• >>3 L'"- j A " 1 malo! — Položil jc crlavo v njeno naročje, potem se je vpenjal vedno više in više, proti njenim ustom. | Dekle .se ni .smejalo in mu je jmsti- ' lo. l»i!o je kakjr grm ev-tja, ko sc približa oven ali bik; padeta sc ob njem. ali grm ae ne brani. ' Navsezadnje s^ je naatil j. ilju-i bov in. oddaiinivši >e. je rekel: ' — Pojdi, draži tovariš, pojdi-' mo dalje! j j«- pri j-I za glavo in roki-«vojraa bojnega tovariša. Dekle pa • je prijelo izpod kolena in tako sta 1 ga nosiln in vi-'kla zopet dober ki-t lometer. . I Ali polje je bilo gladko, nn ' .trniscil ga ni.-«{a mogla -kriti. Za-' kaj ni ostal z njim v gozdu.' Zdaj • pa se ni smel več vrniti tja. Zd.-Ij mu j°, da je vsaka veja v gozdu roka, vzdignjena nad njegovo gla-1 vo. — Izpu-ti ga. — je dejal dekii-1 ci in je nirzko pogleda! j Nebo j" bilo rde V. kakor da je vaa ta kri j>oškropila oblake. j Pred njim je ležala njiva. j — Tu bova izkopala jamo. Ne; morem pustiti, da bi kavke in irav-rani izkljuvali oči edin ga tovariša, — je zinil črnikasti v>jak in i/, j očesa mu je zdrknila .solza. I, i1 — Vedno mi je b:l «h.oer lova-' ri.š. nikoli ni pozabil da s<-m »a.!-.iroraaka, vl<^k"I na ledjih tri ki-' lometre daleč in da s m ga rešil . smrti in ruskega ujetjrštva. Potegnil j* krvavi bajonet In začel, s tem nepripravnim orodjem • kojiati grol> plavemn vojaku. 1 Dekle je Malo pob-g njrvi se je ž^nin zopet zgrudil na tla. Znova so ga močili in kmalu se je zopet zavf-d !. Ko pa je ža]>nik /eainu -stavil koJ-Ijlvo vprašanje: ret'te da! .seji nesrečni John tretjir onesvestil. Kom*uo i.- vendar a>p do parček j croeiti in nt ve.da. k: m- je v. s - jur.aško držala, je ženina I-vtdla iz cerlrvc. Š veda ni manjkalo hudomušnih opazk in nekateri so .scčutnol vzklikali: ubogi mož.... Morski raki a la veronal. Neka kuharica v Pariz-i je sklenila. da bo okradla svojega go-spodarja, iti >vojo g< spoilinjo. V !a namen jt primešnla morskim rakom veronala. Ivo sta vsled tega gospodar in gospodinja kmalu po večerji trdno zaspala, je pokradla kuharica "se dragocenosti in v>o gotovino. skupni vrednosti 50 tisoč fra'.i'-ov in nezugnokam izginila. 1 $1 STOLETNICA VŽIGALIC Leta 1827. .je izdrial lekarnar •Ioh'[ Walker v Stocktonu prvo praktično vjiorabj vžigalico, ki je bila rezultat dolgoletnih poizkusov. Prva vžigalico >»• j«- pa zelo ra/ii- I kovala od .v lan j h. Bila j UHan j .ibib-'a. po! centimetra široka in več j milimetrov debela. Glavica je bila j iz kloroklslega kalcija in žveida. i Prižig nje je bilo tr ba oviti z gladiliiTii papirjem in jo potem tnngio potegniti iz ovoja, da se je i I vžgala. j Walker je j»rr>,!aja! >voje vžiga-licc v ph; -evinastih škatlicah po 4 ; komadov. V v>aki škallki j' bil I kt.J'-;k gla liln. ga papirja. Še'- '- z I dve let; prišle pr\t- vž g- Iii- - a I London. kj»-r jih rnzkazovivl t'i-jzilc Para 1 v. L ta ..o izumili 1 vi:galiee. pri katerih m bil. trel>a |gladilnetra papirja. pr21M. ; j je so Z2o( ii zdelo vat i t.- \ .:'iraii<«-J v v ejih množinah in kmalu so j J. titko izpopolnil i. tla n:.-o več ni!>i žvepla. :j j,- bilo /.dr«".ju in <]•-lavi- m v tovarnari /a izdelovanje vžigalic zdo iskid'jivo. Zdaj v.t.\ -m« If-karr.arjna V/alkt-rja mot. i' r tr;:*? na «'-<-ln s š\tv!.skoT ki v i: produkcijo vžigali:-. A čo nifšt»»Ii 800 vs. kanih slik. ki predstavljajo živali in Ijuii. nad It^mi pa so vklesani srpi in priprave za lov. s'ik" -o vklesan' v -k:i-pinah. -tojt> pa tudi p< -amezn*' v '■"'•jih r?.ila!jah. Pr.elum čudne' ■ -:''k *. ki pred tavljajo Cdo-1 veške in živalske glave. Slirnili j najdb iz kamem- dob« do s da j ne h -leži jo na Norveškem. KJE JE v.oj brat .IOŽEF PiJE-SERNZadnji čas se. je nahajal v S'andardvillc in Ileigb Water. L'tah. Prosim rojake. č-< ko vo kaj o njem. da mi poroda ali naj se pa sam oglasi sestri: Fany Present, Tržaška c3-sta 11, Ljubljana, Jugoslavija. (3:: 8.D&10) HELMAR kadilci so večji-1 del možje, ki so | naveličani navad-! niii cigar t. Zače-|r 11 so HSLMAE kaditi. Sedaj spoznavajo, da edino! e v EELMAR najdejo eni ne-naradni užitek in zadovoljstvo pri tkaji cigaret. Tisočeri mašin začn? j k?.iiti H ELM AR !vuk dan. Snkrat boste tvdi vi sr.čcli j kaditi HELM AR. — 5 Dai?cs na i bo ta dan. 1 i ADVERTISE «n G LAti NARODA EDINI zastopnik in ' založnik FRANZ LOB ASOVIH HARMONIK v Združenih Državah. ALOIS SKULJ 383 Epsilon PL, Brooklyn, N. Y. V PI&ITE PO CENIK. A A JUGOSLOVANSKA Edina nepristranska sloreiuka podporna VATAII^K/l iednota v Ameriki. Ncbcno vmešavanje v ftillULfjiiA verska ali p"'.itična vprašanja. Sto proccn- . tov I>I2ATSKA organizacija z eno blagajno J L U N U 1 A in eBhn : VSI ZA ENEGA, EDEN ZA VSE. Nad sto odstotkov solvent na. ima pri-—. ... bližno devet sto tisoč dolarjev premoženja in *iy, minnesoia sedemnajst liso« članov v obeli oddelkih. Zavaruje za bolniško podporo, poškodbe In po -smrtnino. Oitajte njeno glasilo "Novo Dobo"*, širile pravo bratsvo in pristopajte k pravi bratski podporni organizaciji JS&J. Osna članov isdostuje za novo društvo Pišite po pojasnila na glavnega iajrdka: — Joseph Fishier, Ely, Minn. BREZPLAČNO! Desetdnevna poskušnja A " BREZPLAČNO! y) Zšg^ O NAJNOVEJŠA IZNAJDBA M IIIMHU S'avni ladijski model "Santa Maria" z uro in svetil- (f¥ M j|i AR^Mi ■ 19 l ko. Najnovejši in najfinejši kos umetniškega pohištva f Ifl /1^1 fliWjl^ll "A za vaš dom. Ravnokar dospelo iz Evrope. Uil i3 (j JI Presenei-enI in zadivljeni boste ob pogU-tlu na U v^fiji » "LadiJaki model, uro in svetftko", ki its .tako čudovi- , uT 1 to izdelan, da bo Costavil nadmljno leputo in čar va- «> J^Ef ' j»T-^Sfe | b šemu domu. Je trajno poz^ičen, bo soglašal z vsem . T Mff ^ jl^ill 12 f , T iWtfS pohištvom ter ga lahko postavile kamorkoli, da bo ' |I2/ jJESW'JD olepšal sobo ter dni vašemu domu nadaljno eleganco. Temelj je lz teike drag« kovine umetniSko izdelan fj> jjjff 11 ^Qtt. q JJVvjB«' Lji jjfjR It kot "Slavni ladijski model "Santa Maria" dolgem koridorju, si je mislila nehote: — Kaj bi storil sedaj Lotar, če bi bil tukaj ? — Njena nopa je zastala in lo-l'la se je je omotica, ko si je izslikala, da bi mtigel priti sedaj po s opnjicah navzdol, jo vzeti v svoji roki kot nekoč, ko se je ozrl tako preteče nanjo, ko ga je nagovorila z "gosoocbn grofom". — Bojazljivka, — ostani tukaj in ne daj se pognati v beg. V "Wildenfelsu sem jaz gospodar. Bilo ji je kot da čuje čisto razločno govoriti te besede. Vsa^ zmedena se je ozrla naokrog. Ne. bila je sama Vzravnala se je. Ravnokar je stopila grofica Suzana z gospo dr. 1'rinkman iz svoje sobe. Bila je nekakih petdeset let stara dama. v: bolj praktični kot elegantni potni obleki, s svežimi, a majhnini in i dobrodušnimi očmi. Bila je očividno zelo zgovorna, kajti govorila je neprestano ter zagotavljala, da bo imela Jenny pri njej tako kot. da je njena lastna hčerka. Njene varovanke so same miene mlade dame. ki se že vesele na svojo novo tovariši.°o. Delala se jc zelo materinsko ter kazala napram grofici Suzani visoko spoštovanje. Dobila je vendar od grofice Suzane za pol leta naprej celo ceno za stanovanje in oskrbo in več kot dvakrat toliko kot pa so znašali potni stroški. Zagotovila je grofici, da se bo natačno držala vseh njeiiib povelj, nakar ji je napravila grofica Suzana neopaženo znamenje. Prida je hitro govoriti o neki drugi stvari. Grofica Suzana ji je namreč naročila, naj spravi vsa pisma, katera bi napisala Jenny, v neki drugi kuvert ter ga pošlje na njen naslov. Gospej Brinkman je navedla za to vrjetno zveneč razlog.] Grofica je plačala penzijo za mlado deklico in praktična gospa dr. Brinkman se je tudi držala naročil one, ki ji je dala nekaj zasip-, žiti. z. Slovo Jen«.v otl grofise Suzana je bilo kratko in formalno. — Upam, da se boste držala mojih želja, gospodična AVarren. Predvsem ne pozabite, da se morate v vseh zadevah obrniti name. Mojega sina ne smete nadlegovati s tem. — je rekla. Jenny je obrnila proti njej svoje bledo, tiho lice. Njene žalostne i či so se zapičile v hladni, ponosni obraz grofice. — Ne bilo bi treba vaših besed, gospa grofica. — Grofa Lotar-ja na bom jaz nikdar nadlegovala. Gosj>a dr. Brinkman je neprestano prigovarjala Jenny, ko jc s! a nb njeni strani po stopnjieah navzdol in skozi veliko vežo. Spo-dr.j so stali hišnik in par služabnikov. Jenny jih je prijazno pozdra-' vila in hišnik ji je pomagal stopiti v voz. — Z Bogom, milostna gospodična. — j > rekel hišnik pritajeno s turobnim obrazom. Jenny mu je podala roko. — Z Bogom, Šifer! Vsi ljudje so imeli radi Jenny. Zgoraj ob oknu je stala Grillova z objokanimi očmi. Jenny ji je zamahnila ter se pri tem nasmehnila skrajno turobno. Konji so potegnili in voz se je odpeljal. Nepremično in brez solza je. ležala Jenny v kotu voza. Gospa ni niti tega. kam bo potovala ter ni vedela o svoji družabuiei ničesar grofice, ki gotovQ inlsli dobro z Jenny. I Jennv ni mogla spraviti iz svojih ust nobene besedice. Vedela ' ni niti tega, kam bo potovala ter ni vedela o svoj družbnici ničesar ' (frugegr kot njeno ime in da bo sprejeta pri njej od drugih lnladin ' asm. Vse drugo ji je bilo tudi skrajno brezbrižno. Njena bolest jo ' j" delala nedovzetno za vse ter je imela K* eno željo, da bi gospa Brinkman konečno prenehala govoriti, kajti njeire besede so tolkle r»o njeni glavi kot majhna kladiva. Ko sta dospeli na kolodvor, jc 1 ila napol nezavestna ter se je le s težavo privlekla do čakajočega vlaka. Gospa Brinkman je odklonila pomoč služabnikov ter je sama kupila vozne listke. Šele ko se je pričel vlak pomikati, je čula Jenny i/pregovoriti prvikrat cilj njenega potovanja. Kot mrtev zvok je udarilo na njeno tiho: Jena! Kot v sanjah ji je poletelo skozi misli, -la se nahaja Jena v Tu-ringiji. To pa je ni več zanimalo. Bilo ji je popolnoma vseeno, kje bo v bodoče preživljala svoje življenje. 29. Z veliko bolestjo se je moral Lotar odpovedati temu,\ da odpotuje domov k pogrebu svoje ljube stare maiere. Bil je ves iz sebe, da ga je ravno sedaj prikovala nesreča na ležišče. V tišini svoje bol. r.iške sobe je seveda priredil v svojem srci spominsko slavlje ni drago raujko. Tekom tega slavlja mu je prišlo posebno jasno k zavreti, kaj mu je bila pravzaprav. Celo misel na Jenny je stopila nekoliko v ozadje. Kljub temu pa je napisal Jennv takoj dolgo, ljubo pismo, da jo potolaži in da ji reče, da bo prišel eimpreje mogoče domov. To pismo pa ni prišlo v roke Jenny, prav tako malo kot je dobil pismo ca nje. Ta dva pisma sta ležala skupaj v pihalni mizi grofice Suzane, kajti pnostavno ju je vzela iz poštne vreče ter ju pridržala, da bi se ne preprečilo njenih načrtov. Lotar se je čudil da ni dobil nobenega odgovora od Jenny. Re-1 el pa si je, do najbrž ni zmožna pisati v svoji bolesti nad izgubo svoje dobrotnice. " , i je hotel, — nazaj do-[ nov. j Njegovi prošnji za dopust se je ugodilo. Lotar je za trdno sklenil, da bo takoj nato vložil nadaljuo pro&njb za odpust iz službe,' kajti postalo mu je jasno, da ne more pustiti več m?secev Jenny sa-' me s svojo materjo. Naj je le mislila ali govorila slednja kar je ho-| tela. — on je sklenil opustiti svojo karijero. le pa bi ustrajala pri i tem, da drži svojo besedo ter ostane celo leto v Rimu, je sklenil naj-j I-rvo zaročiti se z Jenny. Globoko je vzdihnil. kot oproščen težkega bremena, ko je se-oel v vlak. ki naj bi ga prinesel nazaj v domovino. Njegov služabnik je vzel zanj celi kupe j ter ostal pri njem skozi celo potovanje za slučaj, da bi potreboval Lotar radi svoje noge kake pomeči. .j Lotar je brzojavno prijavil svoj prihod. Voz ira jt- pričakoval; pa kolodvoru in hišnik sam je prišel, da po naga svojemu mlademu gospodarju. Dosti prepočasi za nestrpnost Lotarja s? je pomikal voz po de-| želni cesti proti "VVildeufelsu. Konečno je vidri ležati pred .seboj grad| in oba stolpa sta bila okrašena z zastavami ter ga ]>ozdravljala že od' daleč. Par minut pozneje se je ustavil voz pred stopnjicami. Hitrejše kot je bilo dobro za njegovo bolno nogo .j? I.otar izstopil ter odš.l po stopnjieah navzgor, opirajoč se na palic). Pod pertalom mu je stopila nasproti'njegova mati. Tega ni storila drugače nikdar. Pozdravil jo je ter ji poljubil roko. Podala mu je svojo roko. ! — Le opri se name. sinko moj. Neprevidno je bilo cd tebe. da si že sedaj nastopil. Ti bi se moral boljše č:i;ati. — je nkla Ijubez-rjivo. | Lotar se je ves presenečen ozrl od štreni nanjo. Nekaj negotovega je bilo v njenem bitju, nekaj, kar mu je bilo popolnoma novo. f Dalje prihodnjič.) { mmmmmmmmmmmmm j ITALIJANSKE HARMONIKE. ' S ^ Z Sli izdelujemo in importiramo razne prvo m M A T I nr I A Z vrstne ročno napravljene ITALIJANSKE S »IrtLil VAlLirtJI ■ HARMONIKE, najboljSe na svetu. De- I tt/m% . _T i ® *et ltl 6W"»tinme. Naše cene so nitje ■ v GlasNarnna a kot drtJSi>l izdelovalcev. Brezplačen po- I KJ ^ a ■„k p|gite ^ cen,k. _ R y ATT A SERENELU & CO.. 1014 Blue Island Ave., Dept. 40, Chicago, III. j I Božič in Novo Leto I j S bodete Vi tukaj najbolje postrežem, Vasi ji t j! v domovini pa pravočasno razvešeljeni, S j ako se obrnete za denarna nakazila bodisi ji | v dinarjih, lirah ali dolarjih na zavod, ki g | ima za to najboljše zveze in kojega mnogo- ji 1 letno poslovanje je priznano sirom Ame- jjg I FRANK SAKSER STATE BANK j U 82 Cortiandt Street New York, H. T. i STROKOVNA ORGANIZACIJA v Grad:ii no sklenili bivši kaz-njenei ustanoviti strokovno udru-ženje in so naročili enema svojih tovarišev, naj sestavi pravila te stanovske organizacije. Pravila so bila kmalu sestavljena in bivši kaznjenci so se zbrali, da se pomenijo o nji. C'len I. določa, da more postati čl in udruženja samo oni, ki je pres^lel v ječi vsaj tri leta. Samo v izrednih primerih lahko predsedstvo skrajša prosilcu ka-renrno dobo in «■;» sprejme tudi j če je sedel v ječi saino dve leti.! Ustanovni občni zbor bivših kaznjencev se je pa končal s hudim! prepirom, ker mnogi niso bili zadovoljni s predlaganimi pravili. Zadeva ie prišla končno pred o-krajno sol išče v Craticu. kjer se je vršila obravnava. Sod. dvorano so napolnili biv,i kaznjenci do zadnjega kotički. Tisti, ki je predlagal pravila, j? bil obsojen na denarna globo, druge je pa sodišče samo očetovsko posvarilo; naj v bodoče ne ustanavljajo strokovnih organizacij, češ da jib javnost niti najmanje nc pogreša. I . —- 1 BARVILO ZA USTMCE IN ! DOSTOJANSTVO SODIŠČA Iz Berlina poročajo: ; Najnovejša navada žensk, da delajo na cesti ali pa v javnih lo-.' fclih * toaleto, je povzročila te dni i konflikt med .senatnim predsednikom dr. Wesenbergom in neko damo, ki je poslušala sodno razpravo. Dama je vzela med obravnavo ld^buk z glave ter se jela, potem ko je pobarvala ustnice, frizirati. Senatni predsednik je prekinil zelo razburjen obravnavo ter spopl damo iz dvoran*. Svoj ukrep je motiviral z razlogom, da se žali dostojanstvo sodišča, če delajo dame med obravnavo toaleto. DOMAČA ZDRAVILA V ulocl Imam Jedilne «I»T«, Knajpovo Ječmenovo kavo te im-po rt Irana domača zdravila, katera priporoča mgr. Knajp t knjigi — j domači zdravnik PUH te po bresplaCnl cenik, ▼ katerem J« na kratko popisana naka rastlina aa kaj m rabL V ceniku bedeto nad I* mnogo dntfih koristnih stvari. Math. P e i d i r Sox 772. City Hail tU. Nw York, N. V. Kako »e potuje ? stari kraj in nazaj y Ameriko. ~ mtfi Ja mmmjm potovati » Mi! kraj, Je potratno, da Ja poa-•n • pntath Hitih, prtljagi ta dn glh stvareh. Vsled nate dolgoletat laknlaje Yam ml worfo dat) aajbotjia pojavila la priporočamo fsdno la prrovrataa bntganOn Todl aadrflavljanf mmiMo 9» tovatl v atari kraj, toda ptwkHwtl d morajo dovoljenj« tU permit la Wanhhuctona. bodisi m eno leto aH • me—cbt la m mora delati pro-flnjo vnj ca mkc pred odpotova-ajea la ta aanvaoat v Watfalng-tnu D. a aa gMMralaga aaaria^ Bnp komlmrja. - I *mmm •dndM. ki Jo MopOa « valja vo tL JaBK UM m nXkammr ' , nI aa pofljo pomit po pdttl. ampak ft man Iti tekati vaak podlo* " . oMba* bodisi v aaJUttaJl mmbi-m and aH pa ga doM v (few Y» , ku prod od potovanj«, kakor kodo l t prolBjl wpro^. Kdor potaja w Kako MMjtPojca h m|a la gangTlnji. aaj Ja nja ta |HI|I—'Mik v tea teta «1« gitedjoaeav« toda pokwfea ta kvw ta H doMeaa m »vtta drtav Una. U Me doMtl mm M la otroka od 18. do n. lota ta po v Arnerm dflavljaal pa ■aaili la krw da feft MU Ited v Ma pa tntaa pa Je Mall peafejo v WMte FRANK SAKSEI STATE BANI TOKOftMY C ■ «<«U)nie oanukn- . Siupping in> ' 10. novtmbra: Albert. Ballin, Cherbourg, Ham- burr Roma, Xapoll, Genoa 12 novtmbra: Berlin, Cherkouix, Bremen Leviathan, Cherbourg > Homeric, Cherbourg It. novembra: Aquiianla. Cherbourg 17. novembra: New York, Cherbourg. Hamburg Stuttgart, Cherbourg. Bremen Bramen, Cherbourg. Bremen Bremen, Cherbourg, Bremen IS. novembra President Roosevelt, Cherbourg, Brenit-n 19. novembra: I!e de France, Havre Rotterdam. Boulogne sur Sler. Rotterdam Olympic. Cherbourg DIREKTNA POT V A " ^ JUGOSLAVIJO Ijjjlp2 COSULICH Hitro In ceno ielea poti»v;inje v domafe mcsto Vornl listki za drugi, metlnizrctlni drugi in 3. I razred »e dobe do Suftaka preko Trsta ali Sp ita brez nadaljnlh stiQi-kov, dn Slovenije pa )1 50 v«£. Pr«--vo» preko morja vedno cenen. BOŽIČNO OD PLUT J K ' PRESIDENTE WILSON ___8. decembra_! MARTHA WASHINGTON 17. februarja — 6 aprila Znl?ene cen« sa tja in nazaj. Splo-4nl podatki v vseh lokalnih potnlSklh uradih ali pri: PHELPS 8ROS. A Co. 2 WEST STREET. NEW YORK NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA"! 23. novembra: M on te Biacamnno .Xapoll. Genoa Columbn«:. Cherbourg. Bremen Berengaria, Cherbourg 24. novembra: OeuLtichland. Cherbourg, Hamburg 25. novembra: Pans. Ha v iv 26. novembra. Oullllo. Napoll, Genoa Majestic, Chertonr* Hyrdam. Boulogne sur Mer, Rotterdam 29 novembra: President Ha:-dinc. Cherbourg. Bremen. 30. novembra: Mauritania. Cherl>oury 15. decembra: I'■•ris. Havre — BOŽIČNI IZLET. I. SKUPNI I2LET s [urnikom "Paru" dne 24. marca. 1928. II. SKUPNI IZLET - parnikom — "Pari«" dne 12. maja. 1928. . III. SKUPNI IZLET * parnikom — "Paris" dne 2. junija, 1?28. Ve. itioma pa m i kov odplujejo ponori; |M>tniki s.- \krcajo dan prej. ŠEST DNI PREKO OCEANA Najkrajta In najbolj ugodna pot za potovanj« ogromnih parniScih: PARIS 25. nov.; 15. dec. (Ob Po!no£i.) NajkraJSa pot po železnici. % sakdo je v poaebnl kabini z vsemi modernimi udobnosti. — Pija^n .n klavna iran-cosku kuhinja. lzr<-d:io nizke i-en« Zajamčite si prostor za vožnjo novega velikana ILE DE FRANCE 18. nov. (Ob polnoči.) x Vpraftajte kateregakoli ^•x>blaxcen«gsagenta ali J|> FRENCH LINE i ffibš " s,atr s,rp"--waffl^ Now York, N. Y. VELIK BOŽIČNI IZLET V JUGOSLAVIJO Preživite božični večer v družbi vaših rojakov in prijateljev v stari domovini ter se ob tej priliki zabavajte in veselite. Pridružite se izletu pod osebnim vodstvom na enem izmed teli veličastnih ekspresnih parnikov. (J MAURETANIA SS2S č^oL^SREDA 30. NOV. I pod vodstvom g. 4. Ivaiupotir-a, čikašliega Cunard nnula I AQU1TANIA ZZZZT SREDA 7. DEC. jf pod vodstvom g. A. Markus-a, newyorškrga Cunard urada I' BERENGARIA0 proti Cherbourghu 'SREDA 14. DEC. pod vodstvom g. S. \ ukovit-a, netvyorskega Cunard urada 1 Vsi naši spremljevalci na potovanju so izku>eni in i znani ter vas bodo spremili do domovine. Skrbeli bo-I do za vašo prtljago in za vse vaše potrebščine na polj/ tovanju. Velike in udobne kabine 3. razreda, razkošni If družabni prostori in prava domača kuhinja, i j'l Kupite karto za S. razred tja in nazaj po znižani ee-I ■{>' \\ 1 ni. Zmerne cene v drugem razredu. M a A. Za podrobnosti se obrnite ca kateregakoli našega tinSl^ agenta ali naravnost na — jll (g) CUNARDLINE |g| SKUPNI BOŽIČNI IZLET v Jugoslavijo in Italijo s parnikom "PARIS" priredimo dne 15. decembra 1927 (OPOLNOČI) Parnik ^PARIS", ki je Slovencem najbolj priljubljen, odpluje že ob 1. uri zjutraj, da bo vsak za Božič lahko doma pri svojcih. Na razpolago imamo izvrstne kabine; kdor je namenjen potovati, naj se nam čimprej prijavi; cena za m. razred skozi do Ljubljane z železnico in vojnim davkom vred $119.67. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortiandt Street, New York, N. Y. Tel. CORTIandt 46Š7