2.00g PO RAZSTAVAH, 537-540 Po razstavah Ulice, ceste in trgi mesta Kranja v preteklosti. Razstava Zgodovinskega arhiva Ljubljana, Enote za Gorenjsko Kranj. Razstava Zgodovinskega arhiva, avtorice Marije Kos, arhivske svetovalke, je büa postavljena v mesecu marcu (od 10. do 30. marca 2009) v galeriji Kranjske hiše v Kranju. Z njo nam je avtorica predstavila razvoj kranjskih ulic in trgov od samega začetka nastajanja mesta do končnih imenovanj in preimenovanj le-teh. Postavitev petnajstih panojev in vitrine s 43 arhivskimi dokumenti oziroma fotografijami nas najprej seznani z arheološkimi dognanji o razvoju mesta, katerega lega na pomolu med kanjonoma rek Save in Kokre je postala zanimiva za naselitev že v stari železni dobi, v pozni antiki pa so se izoblikovale urbanistične dominante, ki jih je nato povzelo srednjeveško mesto. Nastanek današnjih ulic in trgov je povezan z začetki trgovanja. V Kranju se je trgovanje začelo predvidoma ob prafarni cerkvi (ob koncu 10. st.), pri tem je zanimivo, da je bil današnji tržni prostor očitno že od antike namenjen tržnim potrebam, saj so arheologi ugotovili, da je bil prazen, nepozidan in brez naselbinskih ter grobnih najdb. Prvi obrtniki in trgovci so svoja bivališča postav- ljali ob tržnem prostoru in prometnih poteh. Deželni knez, lastnik zemljišča, je naseljencem podeljeval vzdolžne parcele, široke približno od šest do osem metrov. Med parcelami so bili prehodi, prvotne lesene enonadstropne hiše so bile s čeli obrnjene na trg, zadnji del parcele pa je segal do obzidja. Z razdelitvijo zemljišč je trg dobil videz urejenosti, značilne za mesto. Ze pred 13. stoletjem pa so bila določena urbanistična oporišča, ki so jih sestavljali cerkveno naselje, grad kranjskega krajišnika, prvotni tržni prostor in predvsem prometna žila, ki je po dolgem delila pomol. V kasnejšem razvoju mesta, z vse številnejšimi zidanimi hišami, so se fasade združevale in izginjali so razmaki za odvajanje deževnice, ki so v srednjem veku ločili posamezne stavbe. Premožnejše meščanske hiše pa so z novimi nadstropji začele (v pozni renesansi, baroku in 19. st.) dvigovati enonad-stropno uglašenost zgodnejše dobe. Dominantna stavba na Glavnem trgu je Mestna hiša, ki je v virih omenjena leta 1511 in je primer mestne renesančne arhitekture. Verjetno ima starejšo zasnovo iz 15. stoletja, sedanjo obliko pa je dobila ob prezidavi v 17. stoletju. Vsaj od 17. stoletja dalje so tudi premožnejši meščani radi dekorirali čelne fasade hiš s poudarjanjem okenskih in vhodnih odprtin, hišnih vogalov in nadstropij ter z različnimi poslikavami. Tloris Kranja iz 70. let 18. stoletja (Arhiv Republike Slovenije, AS 1068, t. e. 285). PO RAZSTAVAH, 537-540 2.oog Iz razdelitve zemljišč je bilo izvzeto območje cerkvenega okoliša, v katerem je cerkev od svojega začetka določala mesto pokopa umrlih. Pokopališče so leta 1789 preselili iz mesta na območje današnjega Prešernovega gaja. Razvoj samih mestnih ulic je narekoval dostop do glavnega mestnega trga, središča gospodarskega življenja mesta, do katerega vodi dvoje dohodnih cest, ena s severnega vhoda oziroma Zgornjih mestnih vrat, druga s spodnje strani oziroma Spodnjih mestnih vrat. To magistralo spremljata na vsaki strani po ena vzporedna cesta, ki sta se razvili iz t. i. gospodarskih poti, ki so nekdaj vodile do hišnih dvorišč. V 15. in 16. st. se je povečal dotok priseljencev v mesto in s tem potrebe po novih stanovanjskih površinah. Mesto se zaradi svoje lege na pomolu ni moglo širiti navzven, zato so začeli s pozidavo še prostih površin, predvsem obrobij t. i. gospodarskih poti, ki so povezovale dvoriščne predele stavb s središčno ulico in glavnim trgom. Po opustitvi obzidja v 17. st. so pozidali tudi obzidni prostor in pa obrambni jarek. Kranjčani so postavili srednjeveško mestno obzidje, ki jih je varovalo pred pogostimi turškimi vpadi v 16. st. na temeljih poznoantičnega obzidja, zgrajenega v drugi polovici 5. stoletja. Mesto je oklepalo z južne, zahodne in severne strani. Predel mesta nad reko Kokro zaradi dobrih naravnih pogojev ni imel obzidja. Zunaj mestnega obzidja so imeli meščani svoja gospodarska poslopja in obrtniki delavnice. V 15. st. so se v večjem številu začele pojavljati zidane hiše. Razvoj je bil postopen, najprej so bila zidana le pritličja, kasneje hiše v celoti. Najdlje se je les na meščanskih hišah obdržal kot strešna kritina. Do 18. st. je urbanizacija zajela skoraj vse razpoložljive gradbene površine, kar nam lepo pokaže talni načrt Kranja iz 18. stoletja. Stara razdelitev ulic in trgov je ostala, le njihova obrobja so na škodo dvorišč in vrtov ponekod zapolnile nove stavbe. Dosedanjemu pregledu bi lahko rekli "fizični" razvoj ulic in trgov. Danes, ko se nam zdijo, kot da so že od nekdaj tam in taki kot so, pa nas pravzaprav bolj zanima njihovo poimenovanje in spreminjanja imen. Ulična imena so skozi stoletja nastajala in se spreminjala neodvisno od mestne in državne uprave. Mestne in državne oblasti so po potrebi uporabljale imena, ki so bila razširjena med ljudmi. V srednjem veku in tudi še v 17. in 18. stoletju, ko posamezne ulice niso imele imen, so v pravnih zadevah označevali hiše tako, da so navajali lastnike sosednjih stavb in zemljišč. Pogosto so si pomagali s splošnimi krajevnimi označbami (ulica nad Kokro, ulica nad Savo) in z navajanjem javnih zgradb, cerkva, samostanov, mestnih vrat in mostov (na primer Spitalska ulica). Pozneje, zlasti od 17. stoletja naprej, so jim dali značilna imena (Svinjska, Konjska, Mesarska ulica) kot odraz določene dejavnosti. Najstarejša zapisana krajevna imena v mestu so označevala mestne predele in redkeje posamezne ulice in trge. Pri tedanjem majhnem obsegu mestne naselbine in redki poseljenosti so splošni nazivi mestnih delov zadostovali potrebam po orientaciji ter krajevnem označevanju hiš in zemljišč. Nekatera imena, ki so prvotno označevala cele mestne predele, so se pozneje omejila na posamezne ulice in trge. Glavni trg, okoli leta 1910 (Zgodovinski arhiv Ljubljana, KRA145). 2.00g PO RAZSTAVAH, 537-540 karfa imen ulic, cest in trgov w Kranju, narejena po risbi katastrske mape Reambulančnega katastra za Kranjsko iz leta 1867, v veljavi v letih 1934-1941 (Priredila Marija Kos). V popisu prvega štetja prebivalstva, opravljenega na območju današnje občine Kranj leta 1754, so navedene skupine hiš po trgih in ulicah. Tega leta je župnijski upravitelj naštel 210 hiš in 1500 prebivalcev. Temu popisu prebivalstva je leta 1770 sledil ukaz cesarice Marije Terezije o oštevilčenju hiš na slovenskem ozemlju. V mestu Kranju so jih oštevilčili znotraj mestnega obzidja neprekinjeno, prav tako tudi v obeh predmestjih, Savskem in Kokr-škem. V 18. in 19. stoletju imena mestnih ulic še niso bila uradno določena in nekatere ulice so bile brez njih vse do prve polovice 20. stoletja. V zapisniku seje kranjskega občinskega odbora dne 26. 11. 1897 je zapisan naslednji predlog občinskega svetovalca Viktorja Globočnika: "Ker v Kranji več ulic nima imen in ker so sedanja imena trgov in ulic, kjer taka imena sploh obstoje, nezanesljiva, predlaga se, da se imenovanje trgov in ulic na novo uredi, in da se ta zadeva postavi na dnevni red edne občinskih sej v nadaljno rešitev." . M&d okupacijo - Pred obupat S. V Mtlr "itlarttoit^.f^tstni ir^ 30(1» J. i';« »i a> Betmtai^t^ -a" » ■'•^^rvttrtttt i'iSfitit^ Ifty 10. jr H, ^pils-^t^vxet a JJ, ,, sehJM««» g^'ra^rA. ^ 13, yla^/srpasit ^r^ U, Yt>*t iff flMt« js. .. U^T^vspitt Vat «JA /irftijtt^. ' le. Mnetit Uu^rmmiUuju^HK uJl ' n. L, ^Sltneatf '^l^fiXlMMW^ " la, I lotsDo/ur-^Misjri^u^-aTnA t. " (V. /A. /VJsjn iS ivA siiiii ' HI. V" raitXsnitt i'l^tii^^' - Kotalllltittf . : TV^litrl d.. U. y'reetlatlda^aatt ^jlfcr^Jjrva. c-sr. I'lTiiMBiBiijnM'OiMiSWiiwAj'^t^- " SS, v irii