AÑO (LETO) XXIII. (17) No. (štev.) 4
Povečanje p v o t iv e v s Sie propagande
Poročila zadnjega časa, ki so bila objavljena v svobodnem svetu, pričajo, da so komunistični režimi v Evropi povečali protiversko propagando za razkrist-janjenje ljudi in za zmanjšanje vpliva ver.
Y Sovjetski zvezi n. pr. septembrska številka revije „Nauk o religiji“ navaja, da je bilo v -Sovjetski zvezi v letu 1962 355 ateističnih publikacij s pet in pol milijonsko naklado, med tem, ko je bilo leta 1954 samo 199 brezbožnih publikacij z manj kot enomilijonsko naklado. Poročila iz najrazličnejših delov 'Rusije, Kazahstana in Letonske pravijo, da protiverska gonja med ljudstvom ni priljubljena. Dne 8. septembra je moskovska radijska postaja poročala, da je v okraju Kostrom komunistična stranka v zadnjih letih podvzela več „organizacijskih ukrepov“, ki naj bi kmete privedli do tega, da se ne bi več udeleževali cerkvenih prireditev. Istočasno se radijska postaja pohvali, da je bilo pred leti v nekem kraju 40 cerkvenih prireditev na leto, danes pa ni nobene yeč. Namesto cerkvenih prireditev so proslave dneva pomladi, mladine, namesto božiča pa dedek mraz.
Na Poljskem je kat. Cerkev v neprestanem boju s kom. oblastjo za svoje pravice. Komunisti jih kat. Cerkvi nam. ’3Č načrtno odvzemajo. Z raznimi ukrepi ji delajo težave pri cerkvenih pobožnostih, pri poučevanju verouka in na vse mogoče načine delajo težave kat. tisku, ki je podvržen komunistični cenzuri in se ne more razširiti, ker komunistična oblast za tiskanje teh listov daje samo omejene količine papirja. V zadnjih letih je država kat. Cerkvi odvzela tudi mnogo otroških zavetišč in zavodov za siromake, ki so bili v upravi raznih re- j dov. Osebje teh zavodov so enostavno j pognali na cesto. Prav tako so odslovili j usmiljenje iz bolnišnic. Poljsko vele- j poslaništvo1 v Washingtonu je pa septembra meseca razdelilo poročilo, v katerem hvali sedanjo komunistično vlado 'na Poljskem glede njenega zadržanja do kat. Cerkve. Med drugim poudarja, da je na Poljskem v ustavi zajamčena „svoboda vesti in obredov“. Navaja tudi zneske, ki jih je država dala za popravilo poškodovanih cerkva, ne pove pa, da v novem jeklarskem središču Nova Huta s 100.000 prebivalci ni nobene cerkve. Tudi niti z besedico ne omenja cerkvenih govorov poljskega kardinala Wy-szinskega, s katerimi je obtoževal poljsko vlado zaradi sovražnega zadržanja kom. oblasti do kat. Cerkve in napadov komunističnega tiska nanjo in na njene dostojanstvenike.
Protestantske cerkve v Vzh. Nemčiji eo izdale lani maja in julija 17 tez o „pravicah in dolžnostih Cerkve ter posameznikov v moderni državi“. Te teze je napadel „Evangelisches Pfarrblatt“, glasilo komunističnemu režimu naklonjenih pastorjev. Teh je samo 0.5% od 4200 pastorjev. Ta list večino protestantskih pastorjev zaradi omenjenih tez napada ter zatrjuje, da imajo teze cilj „izzvati ideološke konflikte v socialističnih šolah“. Napada zlasti tisto tezo, ki priporoča vsakdanjo molitev „za naše otroke, katere proti naši pravici vzgajajo v ateizmu“. List „Deutsche Lehperzeitung“, ki ga izdaja min. za narodno vzgojo, je pa objavil opozorilo, da mora v vsaki šoli, če se pridejo starši pritožit, ker njihove otroke uče, da ni Boga, celokupni učiteljski zbor odvrniti, da „upoštevanje verske svobode“ še ne pomeni, da se odrečemo nalogi narod dovesti do tega, da se mora korektno obnašati s političnega gledišča“.
' Na Madžarskem je trenutno 700 kat. duhovnikov, ki sploh ne smejo izvrševati svojega poklica. 100 je takih, ki so bili nedavno izpuščeni iz ječ in še niso postali „polnopravni“ državljani, nad 200 je takih, katerim je opravljanje du-hovskega poklica prepovedano s posebnim dekretom, nad 400 je pa biv. redovnikov raznih razpuščenih redovniških skupin. V zaporu je še vedno prelat Išt-van Tabody s skupino duhovnikov. Leta 1961 so bili obsojeni na 12 let ječe, ker so na „protizakonit“ način poučevali verouk mladino. Pri takem stanju kat. Cerkve je pa režmu naklonjeni predstavnik madž. Kat. akcije Imre Varko-nyi v radijskem govoru zatrjeval: „V
BSLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES 23. januarja 1964
v lL©md®Mis — Segsaf v Washingtonu
Zahodnonemški kancler Erhard je bil minuli teden na dvodnevnem obisku v Londonu, italijanski predsednik Segni pa petdnevni gost v ZDA.
Erhard je imel razgovore z brit. predsednikom Douglas-Homom ter je pcj sestanku izjavil, da se bo .morala Zahodna Evropa kmalu povezati tudi v politično skupnost, vključivši Anglijo. „Evropa bo okrnjena, dokler se ji ne bo pridružila Anglija,“ je izjavil Erhard. „V dobi tehnike ožina La Manche ne more biti mejitveha črta.“ Erhard, ki 'je 'govoril v nemščini, je poudarjal, da je Homu predlagal načrt, s katerim „bo mogoče preprečiti, da bi se Evropa zadušila“.
Skoro pred enim letom je De GaulT/j uspelo, da je Anglijo izključil iz Zahodne Evrope. Erhard je v očividnem na-sprotstvu z De Gaulloip Homu izjavil, da je treba ustvariti Evropo, ki bo zrla v bodočnost znotraj atlantske zveze. „Atlantska zveza je nujna za obstoj Evrope v današnjem svetu napetosti. Če bo Evropa hotela igrati odločilno vlogo v svetovni politiki in hotela resno vplivati na razvoj dogodkov, potem se mora združiti v Skupnost svobodnih ljudi. In svobodno ter napredno Evropo je mogoče zgraditi samo skupno z Anglijo. In ko omenjam Anglijo, mislim pri tem na ostale evropske države, s katerimi je Anglija gospodarsko povezana,“ je Izjavil Erhard.
Erhard i* Home sta se tudi dogo-vorla, da bo v bližnji bodočnosti angleška kraljica obiskala Zahodno Nemčijo. Prav tako sta se dogovorila o nujnosti postopne združitve Nemčije ter sklenila, da bosta Zahodna Nemčija in Anglija vodili svojo zunanjo politiko napram komunističnemu bloku v skladu z ostalimi njrjnimi zavezniki.
Erhard je tudi objavil, da zavezniški strokovnjaki v Washingtonu že razpravljajo o novih predlogih za združitev Nemčije. V Washing'tonu deluje skupina ameriških, angleških, francoskih in zahodnonemških strokovnjakov ter. proučuje, kako naj bi poživila in
novim razmeram prilagodila dalekosež-ne zahodne načrte za zagotovitev miru v Evropi. Po tkzv. „Zahodnem mirovnem načrtu“ naj bi ustvarili kontinentalni varnostni sistem od Urala do Atlantika. V tem sistemu je tudi začrtan program za združitev Nemčije.
Sta pa Erhard in Home odložila z dnevnega rada vprašanje pristopa Anglije v Skupni evropski trg zarad) splošnih Volitev, ki bodo letos v Angliji m na katerih, napovedujejo, bo verjetno zmagal laburistični kandidat Wilson.
Medtem, ko se je Erhard mudil v v Lopdonu, pa je italijanski predsednik Segni imel daljše razgovore z • amer predsednikom Johnsonom v Wa'shing-tonu. Segni je bovoril tudi na skupnem zasedanju ameriškega senata in poslanske zbornice ter je v govoru med drugim dejal: „čim prej moramo ustvariti atlantsko skupnost in v tej skupnosti ustvariti združeno Evropo. Če hoče biti Evropa močna, se mora združiti tudi politično. Razdeljena Evropa bi kmalu postala anahronistična in zastarela.. . Atlantska skupnost enakih med enakimi, kakor si jo je zamislil že bivši predsednik Kennedy, je druga stopnja; evropska skupjiost je nujen predpogoj za dosego atlantske skupnosti. Evropa, ki jo hočemo ustvariti, je Evropa, zvezana z ZDA z vezmi medsebojne odvisnosti, lojalnosti in solidarnosti; vezi, ki morajo združevati, ljudi, ki živijo okoli Sredozemskega in Atlantskega oceana, na področju, ki bo 'predstavljalo tako
otok odslej naprej „Ljudska republika češ, .da je ljudstvo pod njim živelo
Zanzibar“. Komunistična policija je likvidirala v prvih dneh nad 2000 političnih „osumljencev“, nad 2000 ljudi pa je padlo med revolucijo samo.
Iz Moskve in njenega bloka so deževala priznanja novi zanzibarski vladi. Med prvinji jo je priznal tudi jugoslovanski komunistični diktator Tito. Ni zaostajal kitajski čuenlaj, niti ne Hru-ščov in Castro.
V, Londonu in Washingtonu so tjli neprijetno presenečeni. Zopet jim ni delovala obveščevalna služba. V Londonu
revščini in nezadovoljstvu, zamolčijo pa, da je bil otok ves čas njihova kolonija.
Komunistična vlada je zaenkrat objavila, . da ne namerava izstopiti iz Gommonvvealtha, tako, da je sedaj Zanzibar prva država v britanskem sklopu, ki je komunistična. Istočasna pa je zan-zibarska vlada tudi objavila, da „se strinja s' Hruščovom, da je namreč treba kolonializem in kapitalizem pokopati.. Grob je zanju že pripravljen,“, je izjavil feldmarsal Okello ob navzočnosti dopisnika sovjetske Pravde.
Za Zanzibarjem se je začelo upor-mečejo krivdo na prejšnjega vladarja," niško gibanje tudi v sosednji Tanganiki.
Enoten nastop Arabcev proti Izraelu
V Kairu se je minulo soboto končala petdnevna konferenca 13 arabskih držav, ki so se je udeležili arabski kralji, šejki in predsedniki v okviru Arabske lige in na kateri so razpravljali o ukrepih proti Izraelu.
Glavni razlog za sklicanje konference so navedli načrt Izraela, po katerem namerava ta državica že letošnje poletje začeti odvajati del voda reke Jordan ' v puščavo Negev, da bi postala plodno področje. Arabci trdijo, da jim bodo tako Izraelci odvzeli vodo, ki jo oni sami potrebujejo ter se pripravljajo, da bi načrt Izraelu preprečili.
Sovraštvo do Izraela je 13 arabskih držav spravilo na skupen posvet. Ustanovili so skupno vrhovno vojaško poveljstvo, ki so ga izročili Egiptu. Izraelski načrt za odvajanje vode iz Jordana smatrajo za napadalno akcijo. Na konferenci je prišlo tudi do ureditve odnosov med Alžirom in Marokom ter si bosta ti dve državi izmenjali poslanike.
Po konferenci so izdali skupno poročilo, v katerem napovedujejo skupno akcijo proti Izraelu, če bo ta poskušal izvesti svoj načrt. Znova se bodo sestali na tako konferenco avgusta t. 1. v Aleksandriji, nato pa se bodo, tako so sklenili, sestajali redno vsako leto.
I Z
N
0
1
V Brazilu so bili prejšnji teden v šanja glede Malazije reševal na miren eno največjih in najmočnejših skupposti kraju Mari, država Paraiba, resni ne-j način z medsebojnimi razgovori in po-
'miri, ki' odkrivajo nevarno vrenje med svetovanjem, ne pa s silo. Bobu Ke-
svobodnih ljudi, atlantsko skupnost.
V nasprotju z Erhardom pa Segni ni
v govoru omenil Anglije niti z besedico,! čilo 200 oboroženih kmetov, ki so ho
ljudstvom. Nemire in izgrede je povzro-
pač pa je, kakor poroča agencija AP, izjavil Johnsonu, da Italija ne bo pristala na to, da bo nad Zahodno Evropo vladala bodisi Francija bodisi Nemčija ali obe skupaj.
Erhard namerava koncem januarja oditi na obisk v Rim, da se bo o svojih evropskih idejah razgovoril z italijansko •:radoi
Napetost med Z DA in Panamo zaradi Panamskega prekopa
Po prvem pomirjenju v Panami in ko je že kazalo, da se bodo začela normalna pogajanja med panamsko in ameriško vlado za obnovo pogodbe o prekopu, je panamska vlada iznenada sporočila ameriški vladi, da z njo prekinja redne diplomatske stike vse dotlej, dokler ne bo ta pristala na razgovore o popolnoma novi pogodbi o prekopu, po kateri naj bi imela Panama vso kontrolo nad njim.1
Ameriška vlada je odpoklicala svojega poslanika, enako je storila Panama s svojim v Washingtonu. Ameriška vlada je tudi začela z letali izseljevati ameriško prebivalstvo iz ameriške cone ob prekopu ter je tam ostalo samo še nekaj nad 700 ameriških vojakov s svojimi družinami.
Medtem je bila pridno na delu posebna komisija Medameriške organizacije. V komisiji je zastopana tudi Argentina. Ta komisija je odletela v Washington in namerava imeti razgovore direktno s predsednikom Johnsonom.
V Panami so študentje zadnje dni zopet pripravljali nemire, vendar je ostal položaj miren zaradi poostritve policijskega in vojaškega nadzorstva nad prebivalstvom.
Ugotovljeno je bilo, da so pri začetnih ~izgredih, pri katerih je izgubilo življenje 24 ameriških in panamskih državljanov, igrali veliko vlogo komunistični agenti. Tako panamska vlada pod predsedstvom Chiaria .kakor tudi izgredniki so dobili za svoj nastop proti ZDA močno moralno podporo od Moskve in njenega bloka ter v južni Ameriki zlasti od Brazila.
Ameriška vlada in časopisje priznavajo, da je bilo zadržanje ZDA do vprašanja panamskega prekopa nepravilno in da Panami pripada večja udeležba pri dobičku, ki ga Washipgtonu prinaša izkoriščanje prekopa. Na/ drugi strani pa so se že dalj časa culi glasovi in ti so se sedaj pomnožili, da postaja panamski prekop že zastarel in neuporaben za velike ladje in da bo zato treba zgraditi drug, širši prekop, bodisi skozi Nicaraguo ali skozi južno Me-ksiko. Ta nov prekop naj bi gradila Medameriška organizacija ob finančni udeležbi vseh članic. Ta nov prekop naj bii bil tudi pod medameriško kontrolo. Panama bi v tem slučaju izgubila vso strateško važnost, z njo pa tudi velik del finančnih dohodkov.
Zanzibar — novo komnnlstieno žarišče v Afriki
Komunizem, ki je v Afriki zgradil Svojo prvo postojanko v državi Ghani, si je pred dobrim tednom izbral naslednjo žrtev: otoček Zanzibar, na katerem živi nekaj nad 300.000 črncev in Arabcev.
Med čuenlajevim potovanjem po afriških državah in med Castrovim obiskom v Moskvi je v Zanzibarju zavrelo.
naši domovini vidimo in vemo, da se kat. verniki lahko v polni meri poslužujejo svoje vere.“ Glasilo madž. prosv. min. Kozneveles je pa julija 1963 objavilo , navodila učiteljem za smešenje verskih tradicij.
Tako vidimo, da po . evropskih komunističnih državah komunistični režimi ne samo, da niso opustili protiverske propagande, ampak jo še povečujejo.
Komaj pred dobrim mesecem je otoku, svoji bivši koloniji, Anglija podelila neodvisnost. Toda že pred tem, se je na otoku začela zbirati skupina špansko in kitajsko govorečih, na Kubi in v rdeči Kitajski izvežbanih gverilcev, ki so po točno izdelanem načrtu, ne da bi jih angleška oblast kakor koli ovirala, vladajoči sultan pa še manj, pripravili vse potrebno in s popolnim presenečenjem za zahodnjake izpeljali nekaj dni trajajočo revolucijo. Za predsednika rdeče vlade se je pojavil črnec Abeid Karu-me, za vrhovnega poveljnika uporniške vojske pa John Okello, ki se je sam povzdignil v feldmargala.
Novi režim je takoj začel z delom. Predsednik Karume je osebno aretiral ameriškega poslanika in ga izgnal iz dežele. Vlada je takoj proglasila, da bo
teli zasesti zemljo tamošnjih veleposestev, prav tako. pa tudi sladkorni to+ varni Santa Helena in Sao Joao. V spopadu med policijo ter kmeti je bilo 10 mrtvih ter več ranjenih. Prebivalstvo v omenjeni državi se odloča za radikalne nastope dplno zaradi vedno Slabšega gospodarskega položaja in vedno težjih življenjskih pogojev, delno pa tudi vsled hujskanja komunista Francisca Jul bo, ustanovitelja brazilske Kmetske zveze. Ta je kmete pred zadnjimi nemiri pozival „naj neprestano pobijajo, če hočejo, da bo njihova revolucija uspela“. Vojaške oblasti so v kraje nemirov in izgredov poslale ojačenja. — Pa tudi v ostalih delih države se gospodarski in politični položaj vedno slabša. To zla sti v Río de Janeiro, kjer so velike stavke delavstva in državnega name ščenstva. Položaj je tako napet, da je vojska zavarovala vse javna poslopja, zlasti pošto, brzojav in telefon, železniške postaje elektrarne in vodovodne naprave. Guverner država Guanabara dr. Lacerda je v posebnem pozivu opozoril guvernerja države Sao Paulo Adhemar-ja de Barrosa, da so levičarski elementi sedaj napeli vse sile, da bi se polastili oblasti v državi Guanabara. Guverner dr. Lacerda zatrjuje, da se bo branil z vsemi razpoložljivimi sredstvi, opozarja pa guvernerja države Sao Paulo, ki je tudi nasprotnik sedanjega brazlskega predsednika dr. Goularta, naj bo previden, kajti po padcu Guanabare v roke levičarjem, bo takoj na vrsti država Sao Paulo v izvajanju komunističnih načrtov, da se s splošno revolucijo po-laste Brasila.
Ob kubanski obali se je neznana ladja spustila v boj s kubansko patrulno ladjo in jo potopila.
Predsednik venezuelske krščansko-demokratske stranke COPEI dr. Rafael Caldera je po razgovoru z bratom umorjenega ameriškega predsednika Johna Kennedyja pravosodnim ministrom Robertom Kennedyjem izjavil, da sta oba mnenja, da je nujno, da ne sme ugasniti plamenica, ki jo je v Latinski Ameriki prižgal pok. John Kennedy, da kaže pot njenim narodom k boljšemu medsebojnemu razumevanju.
Ameriški predsednik Johnson je poslal pravosodnega ministra Roberta Kennedyja na Daljnji Vzhod z nalogo za ureditev spornih vprašanj v raznih državah. Tako je bila zlasti naloga Roberta ; Kennédyja, da pregovori indonezijskega predsednika Sokarna, da ne bi začel nepremišljenih vojaških operacij proti Malaziji. Bob Kennedy je to svoje poslanstvo dobro opravil ter je od indonezijskega predsednika dobil ne sestanku v Tokiu zagotovilo, da bo vsa vpra-
nnedyju so pripravili navdušene sprejeme tudi na Koreji in Filipinih.
Jaqueline Kennedy se je prejšnji teden po televiziji z ginljivim govorom zahvalila vsem, ki so njej, njenima otrokoma ter Kennedyjevi družini izrekli sožalje ob tragični smrti njenega rnpža predsednika Johna Kennedyja. Izjavila je, da bo osebno odgovorila na vsa pismena in brzojavna sožalja. Teh je prejela 800.000. Po odgovoru nanje jih bo izročila v varstvo knjižnici v Bostonu.
Francoski predsednik De Gaulle je znova presenetil demokratski svet s svojo odločitvijo, da bo priznal komunistično Kitajsko. S tem korakom je povzročil veliko nezadovoljstvo zlasti v ZDA. Pa tudi med svojimi političnimi nasprotniki v sami Franciji si s tako odločitvijo ni utrdil položaja. To so takoj povedali francoski krščanski demokrati, organizirani v Ljudskem republikanskem gibanju. Po sestanku zaupnikov iz vse Francije so objavili sporočilo, v katerem obsojajo De Gaullovo odločitev o priznanju kom. Kitajske. Zatrjujejo, da bo ta odločitev imela za posledico poslabšanje odnosov med demokratskimi zavezniki. Predstavniki ljudskega republikanskega gibanja so spričo zadnje De Gaullove odločitve naklonjeni misli, da je na mestu, da francoska demokratska opozicija postavi pri bodočih predsedniških volitvah enotnega kandidata. Da Gaullovci namero svojega šefa o priznanju kom. Kitajske branijo, češ, da je on prepričan, da so vse za-hodnodemokratske velesile proti njemu, ker nasprotuje ustanovitvi skupne za-hodnodemokratske atomske mornariške sile.,
Predsednik zvezne nemške republike Heinrich Luebke bo ob koncu aprila in v začetku maja obiskal Argentino, Čile, Brasil in Peru.
■■•■«■■■■■■«•■■■M*
Castr® v Moskvi
Castro, ki se je pred dobrim tednom odpravil na desetdnevni obisk v Moskvo, kamor ga je pravzaprav poklical Hru-ščov, je imel s svojim gospodarjem že več tajnih , razgovorov o gospodarskem položaju na Kubi. Hruščov in Castro pa sta tudi govorila o vojaških zadevah, ker je bil pri razgovorih navzoč tudi sovjetski obrambni minister.
llruščov je popeljal Castra na smučanje in na vožnjo s trojko po zasneženih gozdovih v okolici Doskve. Sovjetski tisk in radio poročata malo o Castrovem obisku. Moskovska Pravda je doslej objavila le kratko poročilo, datirano v Havani, da se „kubansko ljudstvo zelo zanima za potovanje svojega predsednika po ZSSR.“ Rezultat tokratnih Castrovih razgovorov v Moskvi je sklenitev nove trgovinske pogodbe med obema državama.
Stran 2
SVOBODNA SLOVENIJA
Buenos Aires, 23. januarja 1964
Oporo in pomoč,
ne hujskarij!
Lansko leto so se v Sloveniji ponovno pojavili letaki podpisani od „Akcijskega odbora za neodvisno Slovenijo“ Ta „Akcijski odbor“ naj bi bil v inozemstvu med izseljenci in naj bi pozival Slovence v domovini, naj se vključijo v osvobodilni boj za neodvisno slovensko državo. Dobesedno pravi med drugim:
.. . „začnite z gospodarskimi in prometnimi sabotažami; požigajte skladišča, ovirajte proizvodnjo v tovarnah In poljedelstvu, spregovori pa naj tudi orožje! V slovenskih gorah in gozdovih naj se spet oglasijo puške in bombe! Zbirajte orožje in vadite se v ravnanju z njim... “
Take in podobne pozive vsebujejo letaki, ki so jih dobivali nekateri Slovenci v domovini kar po pošti. To pa predvsem tisti, ki ne odobravajo komunističnega režima in so že itak pod stalnim nadzorstvom komunistične policije in tako v večni nevarnosti.
Upravičeno so bili ljudje doma ogorčeni, da se izseljenci tako igrajo z njihovo usodo. Ponovno so prosili, da bi prenehalo tako nesmiselno in naravnost zločinsko početje, kakor so ga imenovali oni sami v domovini.
Odločno in jasno je povedal svoje mnenje o teh letakih dr. Miha Krek v Zborniku Svobodne Slovenije za leto 1964 na strani 118 in 119. To mnenje, ki ga odobravajo vsi razumni Slovenci v izseljenstvu, je v dr. Krekovemu članku izraženo takole:
„...Nastopi naši naj bodo skrbno pripravljeni. Mislimo vedno na učinek, ki ga napravimo na neposredno okolico in na ljudi v domovini. Diskreditirana emigracija ne velja nič, ne doma, ne pred tujci. Emigracija, ki je razcefrana v medsebojnih prepirih, sproti podira, kar bi rada gradila. Hud primer nespametnega početja v emigraciji, zlasti politično nespametnega početja, so bili letaki, ki so nosili tiskan podpis akcijskega odbora za neodvisno Slovenijo in so prihajali v zadnjem letu na naslove znanih demokratično mislečih ljudi v domovini. Vsebina je bila hujskanje k uporu proti državi. Ljudje doma itak neprestano žive v strahu pred novimi preganjanji. Splošen je strah pred novimi revolucijami in državljanskimi vojnami. Razširjevalci hujskarije nimajo najmanjših sredstev, da bi zaščitili tiste, ki bi se pozivu odzvali. V nekih ozirih je taka hujskarija bolj grda kot sama komunistična medvojna propaganda. Komunisti so lagali, denuncirali, gonili ljudi v smrt in nesrečo. Vse to dela tak letak. Razlika je pa v tem, da so komunisti tudi sebe izpostavljali, svoje ljudi gnali na barikade, novi letakarji pa sede v varnem zavetju svobodne dežele. Dobro je, da v domovini vsakdo ve, da je slovenska emigracija nezmožna take neumnosti, pripiše hujskarijo poedincem in jo zavrže. Vendar ostane gotova škoda. Doma itak javna in zasebna služba režima neprestano bije po emigraciji. Trdna mora biti vera tistih, ki nas pravično cenijo. Taka neumnost pa vendar uničuje naše dobro ime, vzbudi vsaj dvome in strah, da je iz emigracije pričakovati tudi škodo, ne le pomoč, ki si jo žele. Taka neumnost povzroča novo preplašenost bolj med tistimi, ki letake dobe, kot pa med nasilnimi oblastniki. Ljudje doma pričakujejo od emigracije
GORIŠKA IN PRIMORSKA
Resolucija proti razlastitvi slovenske zemlje
na Tržaškem
Svet skupne slovenske liste na Tržaškem je poslal 13. januarja t. 1. vladnemu komisarju v Trstu dr. Liberu Mazzi resolucijo za preprečitev škode, ki jo je povzročila razlastitev 144.000 kv. m. zemlje v katastrskih občinah Dolina, Boljunec in Milje. Razlastila jih je In dustrijska družba v Žavljah. Lastnik' razlaščenih zemljišč so v večini Sloven ci. Okrog Domnja imajo trojno škodo. Kmetje so izgubili zemljo, kmetijstvt propada, slovenski človek pa mora zapustiti svojo zemljo in je tudi 'ne more uporabiti za zidanje hiš in ne dobi zanje odškodnine, ki velja za gradbene parcele. Odškodnna, ki jo ponuja Industrijska ustanova, je naravnost smešna. Razlastitev zemlje na Tržaškem v omenjenih občinah pa za Slovence povzroča tudi veliko narodno škodo, kajti z razlastitvami se spreminja v precejšnji meri tudi narodnostni sestav tega ozemlja.
Resolucija vladnemu generalnemu komisarju se glasi:
Upravni odsek - oddelek IV. a tržaške prefekture je z odlokom št. prot. 1-7-c-3-22095 pooblastil Ustanovo industrijskega pristanišča v Trstu, da vključi v svojo last nadaljnjih 144.479 kvadratnih metrov zemlje v katastrstkih občinah Dolina, Boljunec in Milje. Gre za zemljišča z različnimi kulturami, med drugim za plodne njive, vinograde, gradbena zemljišča in nekaj gospodarskih poslopij, katerih večina se nahaja v neposredni bližini Dom ja. Ustanova industrijskega pristanišča je ponudila lastnikom razlaščenih zemljišč naravnost smešno nizko odškodnino.
Zgornji prefekturni odlok je vzbudil veliko ogorčenje med prizadetimi kme-
tovalci in vsem slov slovenskim prebivalstvom na Tržaškem. Lastniki razlaščenih zemljišč se čutijo ogrožene v svojem življenjskem obstoju ter odločno protestirajo proti razlastitvenemu ukrepb.
Svet Skupne slovenske liste, ki predstavlja slovensko prebivalstvo na Tržaškem ugotavlja, da so lastniki razlaščenih zemljišč v ogromni večini slovenske narodnosti in kmetovalci, katerim pomeni razlaščena zemlja edini ali znaten vir dohodkov.
Zato Svet Skupne slovenske liste protestira proti omenjenemu prefektur-nemu ukrepu ter zahteva:
1.	da se ustavi razlaščevanje zemlje slovenskih kmetovalcev in vrtnarjev, ker se s tem spreminja etnični sestav zemlje, kar nasprotuje duhu člena 6 Ustave in določilom Londonskega sporazuma;
2.	da se preneha z okrnjevanjem plodne zemlje, kar škoduje koristim vsega tržaškega prebivalstva in nasprotuje „Zelenemu načrtu“;
3.	da se odpravi protiustavni in krivični odlok ZVU št. 66;
4.	da se plača ža razlaščeno imovi-no odškodnina po tržni ceni, kakor določa ustava in zakon št. 2359 iz leta 1865;
5.	da se pri nameščenju uslužbencev v podjetjih na industrijskem področju strogo izvajajo določila o prednosti pri zaposlitvi domačega prebivalstva;
6.	da se ustanovijo na področju dolinske občine strokovni tečaji v slovenskem jeziku za poklicno preusmeritev delovnih moči, ki bodo zaradi razlastitve iskale zaposlitve v omenjenih podjetjih.
Franc K s a v e r Meško umrl
Za Francetom Sal. Finžgarjem je slovenska književnost izgubila drugega svojega vidnega predstavnika starejšega slovenskega pisateljskega rodu. Dne 13. januarja 1964 je namreč umrl v bolnišnici v Slovenj Gradcu najstarejši živeči slovenski pisatelj Franc Ksaver Meško, častni kanonik in dekan.
Rodil se je 28. oktobra 1874 v Klju-čarevcih pri Sv. Tomažu nad Ormožem. Po končani gimnaziji v Celju, je študiral bogoslovje v Mariboru in postal duhovnik. Temu poklieu je ostal zvest do smrti. Izvrševal ga pa ni v svoji škofiji, ampak je odšel delovat med Slovence na Koroškem. V dušnem pastirstvu je bil v raznih manjših krajih, dokler ni postal župnik v Mariji na Žili. Med prvo svetovno vojno so ga avstrijske oblasti zaprle zaradi „veleizdaje“, leta 1919 je pa moral pred nahujskano nacionalistično skupino pobegniti v Slovenijo, da si je rešil življenje. Dobil je župnijo v Selih nad Slovenj Gradcem. Ob izbruhu vojnih dogodkov leta 1941 so ga nacisti izselili na Hrvaško, kjer je
solidne opore in pomoči v njihovem mučnem prizadevanju za znosno življenje, ne hujskarij, ki jih komunistična oblast vsak čas lahko zlorabi za povod, 1 da huje pritiska in preganja.“
bil na Palah priča grozodejstvom, ki so se dogajale v tamdšnjih krajih. Posrečilo se mu je priti v Ljubljansko pokrajino, ter je vojna leta preživel pri ci-stereijancih v Stični. Leta 1945 se je vrnil v svojo faro Sele.
Življenjski dnevi so se mu iztekli
13.	januarja 1964, naslednjega dne so njegovo truplo izročili materi zemlji. Na njegovi zemski poti ga je spremljalo veliko duhovnikov in številno hvaležne slovensko ljudstvo.
Franc Ks. Meško se je začel literarno udejstvovati že v nižji gimnaziji. Za dijaške liste je pisal prozo in pesmi, bil je sotrudnik vseh treh letnikov Vesne, za politični časopis Domovina je pa pisal podlistke. Svoje lirične prispevke je začel pošiljati v Ljubljanski zvon. Značilnost tedanjih njegovih del so „občutje narave, refleksija, sočutje in plamteče domoljubje“.
Slovenska javnost je postala pozorna na Meška z njegovim romanom „Kam plovemo“, ki je začel izhajati v Ljubljanskem Zvonu leta 1897. Ko je Meško postal duhovnik, je v Ljubljanski Zvon pošiljal v objavo samo še pesmi pod psevdonimom, svoja dela v prozi pa je začel objavljati pri Slovenski Matici, v Dom in svetu ter pri Mohorjevi družbi. Tako so izšle pri Matici leta 1898/99
lijegove Slike in povesti, istotam leta 1900 njegova lirična izpoved v novelah in črticah Iz mojega dnevnika, 1. 1901 pa črtice. Izbor najboljših stvari je pripravil za knjigo Ob tihih večerih, ki je izšla leta 1904. Tej je sledila dve leti pozneje zbirka novel in črtic Mir božji. Ti dve knjigi sta najznačilnejši Mejakovi deli. Literarna zgodovina ju označuje takole: „V njih se rapredata ob redkih zunanjih dogodkih, drobnih opažanjih in mladostnih spominih mehka čustvenost in zasanjano razmišljanje. Preteklost se preliva s prihodnostjo, narava z notranjostjo, resničnost s simboli in slutnjami. Slog je rahel, voljan, obložen s primerami* podobami, vzpo-redji in nasprotji.“ Njegov naslednji roman je „Na Poljani“. Z njim je pisatelj hotel' podati podobo ' „domovine, s sladkostjo in bridkostjo ljubljene“. Tudi ta roman je izšel pri Matici in sicer leta 1907. Naslednje leto je izšla Me-škova drama Na smrt obsojeni kot krik zatiranih Slovencev na Koroškem. Napisan je bil že leta 1903, pa zaradi cenzure prej ni mogel iziti. Domovinsko ljubezen preveva tudi naslednjo Meško-vo dramo Mati, ki je knjižno izšla leta 1914. Zgodovinska povest iz domačih krajev Drama izza davnih dni je izšla 1908 tudi pri Matici, tudi zgodovinska povest Črna smrt (1911), naslednja zgodovinska povest Kobilice pa 1. 1914 pri Slovenskih večernicah. Zelo brani knjigi sta bili tudi Dve sliki iz leta 1916 in Slike iz leta 1918. Obe obde-lavata snov iz sodobnega kmečkega življenja. V' Dom in svetu je leta 1921 izšla drama Pri Hrastovih, naslednja knjiga Naše življenje iz leta 1922 so zopet pisateljevi osebni spomini. Prav tako Listki leta 1924 in Mladost leta 1928. Posebno mesto v slovenskem leposlovju zavzemajo Meškove meditacije in legende. So to legende o sv. Frančišku in tudi božični misterij Henrik, gobavi vitez iz leta 1934.
Kakor so imela Meškova dela vedno širok krog navdušenih bralcev, tako je po njih z veliko ljubeznijo segala tudi slovenska mladina. Zlasti slovite so štiri knjige, ki so izšle pri Mohorjevi družbi pod naslovom Mladim srcem. Druge mladinske knjige so Volk spokornik (1922)*, Našim malim (1925) in Mladini. Dramatiziral je tudi Andersenovo pravljico Mati (1927).
Po vojni je celjska Mohorjeva družba izdala Meškova zbrana dela v petih knjigah.
■ Sedaj je Franc Ksaver Meško odložil svoje pero, ki je Slovencem pa tudi ostalim narodom — njegova najlepša dela so prevedena tudi v razne svetovne jezike — napisalo toliko lepih del. Saj ga skoro ni starejšega slovenskega človeka, ki ne bi bil prebral vseh Meškovih knjig.
Naj počiva v miru v slovenski zemlji, ki jo je tako vroče ljubil. Slovenci se ga bodo hvaležno spominjali, ker bo med njimi živel naprej v svojih delih.
PORAVNAJTE NAROČNINO SVOBODNE SLOVENIJE
AR6IMTIRA
Za pravo parlamentarno življenje
V Argentini je bil doslej v veljavi večinski sistem ter vlada ni bila nikdar v zadregi glede večine v parlamentu. Pri zadnjih volitvah je pa bil sedanji parlament izvoljen s proporcionol-nim volilnim sistemom in vladna ljudska radikalna stranka nima sama zadostne večine, da bi z njo podpirala zakonodajno delo vlade. Zato je navezana na pomoč drugih strank. Te so v glavnem Federacija sredinskih demokratskih strank, krščanski demokrati in tudi socialisti. Pa tudi poslanci nekaterih ostalih strank so doslej navadno glasovali za vladne predloge.
Kot znano je z zadnjimi volitvami ! ljudska radikalna stranka po 30 letih j opozicije postala vladna stranka. Zato j je povsem razumljivo, da v parlamentu | še ne nastopa tako kot stara vladna j stranka, ki je odgovorna za delo vlade i in parlamenta in sploh za dogajanje v r državi. To je prejšnji teden prišlo dva-! krat do vidnega izraza. Prvič ko so se ! poslanci vladne stranke dali zapeljati ' socialističnemu poslancu Munizu, da so ■ pristali na takojšnjo razpravo o neumestnem in neprimernem ter žaljivem dopisu Mednarodne banke argent. vladi, da bo odpovedala posojilo Električni družbi SEGBA, če tej vlada ne bo dovolila zvišanja tarife za potrošnjo električnega toka, namesto, da bi vso stvar poslali v razpravo pristojnemu odboru, ki naj plenumu predloži obsodbo postopanja omenjenega Mednarodnega denarnega zavoda. Tako so pa nato prišli šele po večurni debati na razpravo o določitvi komisije za preiskavo petrolejskih pogodb, sklenjenih po 1. maju leta 1958 in to šele v poznih nočnih urah, čeprav so razpravo o tem vprašanju sporazumno določili predsedniki vseh poslaniških klubov.
Drugič so vladni poslanci takoj naslednjega dne pristali na izglasovanje resolucije, ki so jo predložili kršč. demokratski poslanci glede nadaljnjega dela parlamenta v sedanjem izrednem zasedanju. V tej resoluciji parlament zahteva od vlade, naj mu pošlje v razpravo med drugim tudi vso represivno zakonodajo, prav tako zboljšave socialne zakonodaje, kakor tudi načrt za izvedbo agrarne reforme. Vse sama vprašanja, ki jih ni mogoče rešiti v naglici. Zato vlada njihovo rešitev pripravlja z vso previdnostjo in preudarnostjo. Padlo je zato v oči, da je omenjeni sklep parlamenta celo v nasprotju z eno zadnjih izjav samega predsednika. Listi so ob presoji omenjenih dve dogodkov zapisali, da se bodo ljudski radikali počasi le navadili in zavedali, da so danes vladna stranka in da so odgovorni za dogajanje v vladi, v parlamentu in v državi v prvi vrsti oni, ne pa opozicija. Zato je tudi že več poslancev te stranke, pa tudi poslanci Federacije sredinskih strank so tega mnenja, zahtevalo, da je treba odločitve predsednikov poslanskih klubov in njihove dogovore s predsedstvom poslanske zbornice spoštovati in omogočiti, da se parlamen- -tarno delo razvija po parlamentarnih načelih.
Iz političnega življenja jugoslovanske emigracije
ZA SVOBODNO IN DEMOKRATSKO JUGOSLAVIJO
V	Svobodni Sloveniji smo redno poročali o prizadevanjih predstavnikov slovenskih, hrvatskih in srbskih političnih strank v emigraciji za ustvaritev skupne osnove ne samo za rušenje sedanje komunistične diktature v Jugoslaviji, ampak tudi za ureditev odnosov in bodočega življenja .narodov Jugoslavije po njihovi osvoboditvi izpod komunistične diktature ter za sistem, ki naj bi jih družil v skupni državi.
V	vseh dosedanjih emigracijskih letih je bil v tem pogledu najvažnejši in tudi najuspešnejši sestanek Slovencev, Hrvatov in Srbov konec aprila 1963 v mestu Standsteat v Angliji. Udeležili so se ga od Slovencev: dr. Miha Krek, predsednik Slovenske ljudske stranke, Franjo Sekolec, podpredsednik SLS in Ignacij Čretnik, zastopnik SLS pri Mednarodni zvezi krščanških demokratov v Parizu; od Hrvatov: dr. Ilija Jukič, diplomat, pisec zunanje-političnih člankov v Hrvatskem glasu, član HSS, dr. Branko Pešelj, biv. osebni tajnik predsednika HSS dr. Vladka Mačka, sedaj odvetnik in vseučiliški predavatelj, član HSS in ing. Vladimir Predavec, sin pok. podpredsednika HSS, član HSS; od Srbov Božidar Vlajič, odvetnik in bivši glavni tajnik Srbske demokratske stranke, Dušan Popovič, šolski nadzornik, član Srbske radikalne stranke, Miodrag Djordje-
vič, general polkovnik, pisec vojno-zgo-dovinskih del, Desimir Tošič, urednik politične revije Naša reč, glasila srbske demokratske mladine v emigraciji. Navzoč je bil tudi lastnik ladijske družbe v Londonu Vane Ivanovič.
Dr. Miha Krek o sestanku v Standsteatu in njegovemu pomenu
Predsednik SLS dr. Miha Krek je o svojem prizadevanju, da bi prišlo do enotnega nastopa slovenske, hrvatske in srbske politične emigracije proti komunistični diktaturi v Jugoslaviji, o razmerah v njej ter o pripravah sestanka v Standsteatu in njegovem pomenu sestavil okrožnico za strankine zaupnike. V njej med drugim ugotavlja naslednje:
„Po drugi svetovni vojni sem večkrat dajal pobudo ali pa sem drugače sodeloval/ pri stremljenjih in poskusih, da bi se ustvarila enotna, skupna fronta demokratičnih ljudi iz Jugoslavije za skupne napore in akcije proti komunistični diktaturi, pod katero jugoslovanski narodi trpe. Zame je jasno in gotovo, da je za uspešno borbo proti komunističnemu režimu nujen skopni nastop demokratičnih ljudi vseh narodov Jugoslavije. Ne da bi vhajali v vprašanje, kaj bi bila najboljša izbira za Slovence, je treba, da upoštevamo dejstvo, da vprašanje delitve Jugoslavije v neke manjše države, ki naj bi krile posebna narodnostna ozemlja, niti sedaj niti za do-
gledno bodočnost nihče noče načenjati. Nihče ne vidi možnosti, da bi se to vprašanje moglo rešiti brez težkih mednarodnih zapletljajev, ki bi segali daleč preko meja sedanje Jugoslavije v vse območje Balkana, Podonavja in v ozemlje ob severni obali Jadrana. Jasno je, da si v tem oziru nasprotujejo interesi in aspiracije jugoslovanskih narodov med seboj in da se križajo z aspiracijami sosedov sedanje Jugoslavije. Nihče ne vidi rešitve, ki bi kolikor toliko zadovoljila Hrvate in Srbe, če bi se delilo njihovo narodnostno ozemlje. Vsak vidi italijanske težnje po ozemju v slovenskem Primorju, Istri, hrvatskem Primorju in Dalmaciji, albanske, bolgarske in madžarske težnje po delih ozemlja sedanje Jugoslavije. Nastopanje Nemcev po štajerskem in gorenjskem področju, Italijanov v hrvatskem Primorju in Dalmaciji ter Madžarov v Vojvodini je povsem ‘še živo pred očmi in vsak ve, da to ni bila samo nacistična in fašistična osvajalna politika.
Jugoslavija je kot državna skupnost njenih narodov krizo po drugi svetovni vojni preživela, četudi v strašni obliki komunistične diktature. Njeni državljani si morajo iz osnove zopet osvajati svoboščine in državljanske politične pravice v borbi s komunističnim zatiralcem, ki ima enotno organizirano politično mrežo in oblast po celi tej zemlji. Proti taki fronti je predpogoj enotna | fronta demokratičnih ljudi istega področja.
Vsi poskusi, grajeni samo za ruše- | nje diktature so bili brezuspešni. Vse- !
lej se je^ pojavila trditev, da če že gremo v skupni napor, ni dovolj imeti samo namen rušenja. Zlasti ljudje, ki trpe, morajo vedeti in videti pozitiven cilj in namen žrtev in borbe in odgovor na vprašanje: Kaj potem? Komunistična vzgoja je v domovini ljudem vcepila strah pred vsako obnovo demokracije, češ da ta nosi s seboj stare prepire, poboje, nove notranje nesreče, ki so v polpreteklosti zahtevale toliko življenj in druge škode. Skušnja v emigraciji in to stanje v domovini zahtevata poskus pobude in predloga demokratične alternative, ki naj bi pokazala ljudem doma in na tujem, da je mogoče nekaj, kar ne bi pomenilo vračanja na staro, bi izključevalo škodljive medsebojne, nove notranje pretrese med narodi, bi jamčilo osebne politične svoboščine, enakopravnost narodov, nakazovalo pravšno socialno in ekonomsko ureditev in onemogočalo osovraženo centralistično ali celo koruptno javno administracijo.
V emigraciji je razmeroma zelo j malo gradiva in ljudi za tako podjetje. | Redki so /Srbi in Hrvati, ki bi upali, da bo mogoče še kdaj ogreti množice teh dveh narodov za življenje v državni skupnosti. Še bolj so redki taki, ki bi se upali sedaj aktivno nastopati za tako misel. Mnogo bolj bučni in glasni so taki, ki izključujejo skupno življenje 'teh dveh narodov in pred vsem zahtevajo, da nova Srbija mora vključevati vse s Srbi naseljeno ozemlje gori do Gorjancev, in da nova Hrvatska mora segati po vsem ozemlju, ki je kdaj bilo v administrativni povezanosti s Hrvatsko tja
do Zemuna in Drine in še naprej v San-džak. Tudi med Slovenci v emigraciji je vedno lažje prodajati politični kič pod firmo samostojne in neodvisne Slovenije pa pri tem seveda vtikati glavo v pesek, da ne vidi in ne sliši nič o nevarnostih, ki so bolj neposredno stvarne kot kaka nova država in bi za uvod v tako početje mogle uničiti vse, kar smo si doslej priborili kot državni in državotvorni narod.
Kolikor v emigraciji še živi razpoloženje za državno skupnost, ga kvari razcepljenost, diametralno različno pojmovanje interesov posameznih narodov in naloge skupnosti. Emigracijska publicistika in politična delavnost se izživlja v medsebojnih napadih, brskanjih po preteklosti in iskanju krivcev za minule nadloge.
Vse to je pripomoglo, da se je v domači in mednarodni javnosti utrdilo prepričanje, da more narode Jugoslavije držati v skupnosti samo diktatura, tako kruta, kot je komunistična; da Jugoslavije, ki bi slonela na volji in sodelovanju njenih nafodov enostavno več ni. Voditelji komunističnega režima skrbe, da to prepričanje dobiva vedno nove hrane tako doma kot v mednarodnem javnem mnenju. Podčrtujejo vse te žalostne okolnosti in razmere in dokazujejo z uspehom, da je sedanja komunistična diktatura nenadomestljiva.
Nekateri taki, ki niso voljni gledati križem rok, smo mislili, da smo v emigraciji dolžni vsaj poskusiti izdelati načrt, ki bi vžgal žarek upanja med de-
Buenos Aires, 23. "januarja 1964
SVOBODNA SLOVENIJA
'Stran 3
Ilovice iz Sßoveniße-
KANONIK DR. FRANC KIMOVEC UMRL
Ob zaključku lista smo dobili sporočilo, da je v Ljubljani umrl znani slovenski glasbenik kanonik dr. Franc Kimovec.	I ]
V Ljubljani so imeli 8. novembra proslavo 100-letnice obstoja Slovenskega zdravniškega društva. Predsednik društva dr. Rudolf Obračune je na proslavi orisal dosedanji pomen in vlogo društva ,o njegovem zgodovinskem razvoju je pa imel referat dr. Drago Mušič. V počastitev 100-letnice obstoja in delovanja društva je bil v dvorani Slovenske. filharmonije tudi koncert, katerega spored je obsegal samo glasbena dela zdravnikov-glasbenikov dr. Gustava Ipavca, dr. Josipa Ipavca, dr. Benjamina Ipavca in dr. Antona Schwaba. Izvajali so jih: mešani zbor France Prešeren iz Kranja pod vodstvom Petra Liparja, sopranistka Vilma Bukovčeva ob spremljavi pianistke Milene Trost in godalni orkester Slovenske filharmonije pod vodstvom Sama Hubada.
V	jeseniški železarni je bilo meseca novembra zaposlenih „več kot 1500 mladih ljudi skoraj iz vseh naših republik“, ugotavlja ljubljansko Delo.
Tudi na Jesenicah je veliko pomanjkanje stanovanj. Na občini imajo 1500 prošenj za podelitev družinskih in samskih stanovanj.
Izdaja Puškinovega Evgenija Onje-gina v -založbi Obzorja v Mariboru je dobila nagrado na novemberskem VIII. mednarodnem sejmu knjig v Beogradu za opremo ,ki jo je oskrbel Jože Ciuha. Enako nagrado je dobila knjiga Li-Taj-Pojeve pesmi ki jo je izdala Državna založba Slovenije, opremila sta jo pa Janez Pirnat ter Vladimir Lakovič.
V	počastitev obstoja 70-letnice Slovenskega planinskega društva in 60-letnice delovanja jeseniškega planinskega društva je bila v prvi polovici novembra na Jesenicah jubilejna spominska razstava Toneta Tomazina pod naslovom „Slikar in gora“.
Ljubljanska opera je 150-letnico rojstva italijanskega glasbenega klasika Giuseppe Verdija počastila z uprizoritvijo dveh njegovih oper. Glasbeno dramo Macbeth so peli člani ljubljanske opere. Naslovno vlogo je pel in igral Samo Smerkolj, v vlogi Lady Macbeth je pa nastopila Vanda Gerlovičeva. Drugo Verdijevo opero Falstaf so pa v Ljubljani postavili na oder člani zagrebške opere. Naslovno vlogo je pel Tomislav Neralic, član berlinske državne opere. Poleg menjenih dveh oper so še najbolj znana Verdijeva operna dela: Traviata, Trubadur, Rigoletto in Aida.
V	mariborski plinarni nameravajo opustiti klasično proizvodnjo plina, kok-
da bi jih bilo treba poceniti. Med debato je bilo tudi predloženo dopolnilo zakona v tem smislu, naj bi se omenjeni sklad pobrigal tudi za ustanovitev slo-sa in katrana ter preiti na oskrbovanje venske^a zavoda za izdelovanje gramo-mesta z daljinskim plinom iz Velenja. fonsklh Pložč- Predstavnik izvršnega
Na podlagi ugotovitve ankete o potrebi daljinskega plina v Mariboru, bo to mesto že leta 1965 potrebovalo 40 milijonov kub. m. plina in sicer industrija okoli 28 milijonov, široka potrošnja 6 mlijonov in za ogrevanje tudi 6 milijonov. Plinsko omrežje bodo morali povečati predvsem na desnem bregu Drave na območju občin Tabor in Tezno.
Vse za poveličanje komunističnih zločinov. Predsedstvo združenj borcev NOV , je razpisalo IV. Kajuhovo nagrado za leto 1964 z namenom „da bi narodno osvobodilna vojna slovenskega naroda dobila v slovenski književnosti še večji poudarek in z namenom, da bi pisatelje, pesnike in druge umetniške oblikovalce ter zgodovinarje, zlasti pa vse, ki so kakorkoli sodelovali v NOV, še bolj zanteresirali za ustvarjanje del iz narodno osvobodilne vojne“. Nagrade so tri. Prva 300.000 din, druga 200.000 in tretja 100.000 din.
Prosvetno kulturni zbor v Ljubljani je razpravljal o spremembah in dopolnilih zakona o skladu LR Slovenije za pospeševanje založništva, t. j. zakona, o državnem subvencioniranju kom. tiska in vse njihove kulturne dejavnosti. Po predloženih spremembah se je omenjeni sklad preimenoval v sklad SR Slovenije za pospeševanje založniške, časopisne, knjigotrške in tiskarske dejavnosti. V debati so govorniki navajali,
sveta je ta predlog sprejel.
V ljubljanski stolnici so imeli cerkveni koncert. Na orglah je izvajal vrsto Bachovih skladb znani mojster na tem glasbenem instrumentu Hubert Bergant.
Na Krškem polju je lani ajda zelo dobro obrodila, ker je „ušla“ slani, kar. se navadno redko zgodi.
Umrli so. V Ljubljani: Jože Hrastnik, pek v p., Anton Sever, upok., Edi Djeri Mittoni, Katarina Završan roj. Kovač, Marta Verhovec, upok., Marija Pajer, Ruža šantelj roj. -Sever, vdova akad. slikarja, Franc Lipovec, upok., Alojz černoga, Jožica Hafner roj. Molk, Helena Mauser roj. Vrhunc, članica opernega zbora v p., Štefan Ferek, Alojz Prezelj, avtoličar in Stane Černe v Novem mestu, Fani Povše v Mokronogu, Janez Pehovnik, tesar v Zalogu, Rozalija Premrl, vdova Lojtra roj. Zajc v Trbovljah, Neža Mavsar roj. Tomšič v Plešivici, Pavle Bogovič, knjigovodja v Celju, Miro Benčič v Cerkljah na Gor., Janez Levec, šofer-mehanik v Bizoviku, Janez Gregorič, upok. v Zadvoru, Vinko Košir, pismonoša v Medvodah, Ivan Kovačič v Celju, Stanko Ipavec, pekovski mojster v Žirovnici, Lota Seepe v Trbovljah, Slavoljub Ljubeč, preddeavec v impregnaciji v Šoštanju ,,Jože Bergant v Rafolčah pri Lukovici, France Slabe, sodni predstojnik v p. v Tržiču, Jože Tavčar, upok. v Opatjem selu, Marija Pod-
da so slovenske leposlovne knjige v do-| renik roj. Kreže v Izoli in Joško Lav-movini kljub subvencijam zelo drage in renčič, upok. v Kočevju.
S I 0 ¥
BUENOS AIRES
KMCI ¥ ARGENTINI
t Marija žefran. Dne 28. decembra 1963 jo je Bog poklical k sebi po dolgi, težki" bolezni, ki jo je vdana v božjo voljo prenašala na svojem domu v Dolenjskih Toplicah. Zadnje zemsko bivališče je dobila na domačem pokopališču v Dol Toplicah dne 31. decembra 1963. V Argentini žaluje za njo njen sin Ivan Žefran z družino, kateremu ob bridki izgubi ljube matere izrekamo iskreno sožalje, rajna pa naj mirno počiva v slovenski zemlji!
f Ana Sovine. Na božični dan je umrla v Brodeh pri Škofji Loki ga. Ana Sovine, roj. Debeljak. Na pokopališču v Škofji Loki je dobila zadnje zemsko počivališče dne 27. decembra 1963. V domovini žaluje za njo hčerka Pavla z družino, v Argentini hčerka Marija, poročena Kopač z družino, v ZDA sin France z družino in v Kanadi hčerka Minka z družino. Vsem izrekamo sožalje, rajna pa naj v miru počiva v domači zemlji!
SAN MARTIN
Božični sestanek. Sanmartinski krožek SDO in odsek SFZ sta imela v soboto, 18. januarja skupni božični sestanek, ki se ga je udeležilo lepo število deklet in fantov. .Bil je v mali dvorani Slovenskega doma v San Martinu. Za-če ga je predsednik odseka SFZ Marijan Jesenovec, ki je pozdravil vse navzoče in še posebej slov. dušnega pastirja v San Martinu g. župnika Gregorija Malija. G. župnik je imel nato na zbrane lep govor, poln božičnih misli in navodil za življenje. Posebej je poudaril potrebo po močni in delovni mladinski organizaciji, kajti samo organizacija bo sposobna združiti in ohraniti našo mladino verno in slovensko. Krepko ploskanje je sledilo tem besedam. Nekaj božičnih misli v imenu krožka SDO je v svojem nagovoru nanizala predsednica krožka gdč. Jelka Potočnik. Sledilo je petje božičnih pesmi, nakar je predsednik SFZ Jesenovec zaključil lepo uspeli božični sestanek.
Vsah teden enm,
TRUPLO V POLJU
France Balantič
Nimam duše več, telo so divje rože mi preklile, ko v pohodu zmagoslavnem so po zemlji se razlile.
Nič več moja kri ni slana in prhnim kot mrtva stebla; zdaj samo še vdano čakam, kdaj pomlad me bo razgrebla.
SMRT DR. BILIMOVIČA V ZDA
V mestu Monterey v Kaliforniji, je dne 21. decembra 1963 umrl Aleksander Bilimovič, bivši profesor na ljubljanski univerzi. Rajni dr. Bilimovič je bil po rodu Rus. Rodil se je 8. junija 1876 ter je diplomiral na univerzi v Kijevu. Na njej je bil tudi vse do odhoda v emigracijo v Jugoslavijo redni profesor. Po prihodu v Ljubljano je tudi na ljubljanski univerzi predaval svoj predmet narodno gospodarstvo. Pred prihodom komunistov v Ljubljano je odšel drugič v emigracijo. Naselil se je v ZDA ter postal profesor na univerzi v Kaliforniji. Na njej je deloval vse do svoje smrti. Rajni zapušča v ZDA hčerko, poročeno Pavlov, dva vnuka, sestro Marijo v San Franciscu, v Evropi pa brata Antona. Rajni Bilimovič je bil velik prijatelj Slovencev ter je vedno s ponosom zrl na svoje delo na ljubljanski univerzi in vedno z ljubeznijo govoril o Sloveniji in Slovencih.
Naj mu bo lahka ameriška zemlja, njegovim preostalim pa izrekamo iskreno sožalje!
■ aBaMaaaaarBaaBaa_Baaaaaaa*BaaaaBMaaaaaaaaaaaaaBBBaa
Pri zadnji „rifi“ Slovenske pristave v Moronu je bila izžrebana številka 842. Lastnik srečke naj pride po dobitek na Pristavo.
POČITNIŠKI DOM V CORDOBI
Vsi prostori so že oddani do konca polletja. Zato naj prav nihče ne gre tja, če nima pismenega zagotovila, da je zanj prostor pripravljen.
Prošnja naročnikom:
a
-	j
Vse naročnike Svobodne Slovenije, ;
■ ki še nimajo plačane naročnine za 5
! leto 1963, prav lepo prosimo, da to ;
; store še ta mesec. Nikar ne odla- :
; šajte s plačilom na poznejši čas, 5
! ker s tem povzročate upravi samo;
S nepotrebno delo in stroške!	;
? ;
aaaaaaaaavBaattaaaaaaaaaaaaMBaBBaaaaaaaaaaaaaaBBaaa««»
Osebne novice
Msgr. Janez Hladnik je na zdravljenju v sanatoriju San José, S. de Bustamante 1674, Capital Federal. Želimo mu skorajšnjo ozdravitev, da bi se čimprej lahko vrnil med svoje farane v župnijo sv. Jožefa Pompejskega v Lanusu.
t Avguštin Batagelj. Iz domovine je prišlo žalostno sporočilo, da je umrl v Kamnjah Avguštin Batagelj, oče Sla-vimirja Batagelja, člana uredniškega odbora Svob. Slovenije. Rajni Avfeuštin Batagelj se je rodil 22. aprila 1886 v Potočah pri Ajdovščini. Služboval je pri državnih železnicah kot sprevodnik. Z gospo Marijo roj. Vodopivec si je ustvaril srečno družinsko življenje, v katerem sta se rodila sin Slavimir in hčerka Vlasta, učiteljica na slovenski šoli v Nabrežini. Kot upokojenec je živel v
Ljubljani vse dotlej, dokler ga sedanji j komunistični oblastniki niso pregnali z ■ njegovega stanovanja v, Stožice, odko-! der se je nato preselil v domačo vasJ ir a iv ATI A Tu ga je pred petimi leti zadela kap. i	/
V domačem kraju so še tudi iztekli Zakaj združitev dveh slovenskih dru-dnevi njegovega življenja. Naj počila v j gtey v Torontu? y zadnji številki je Sv. miru, njegovi ženi Manji ter sirni Sla-	..	„	, v. .	,	,
vimiru in hčerki gospe Vlasti, por. Le- slovenDa poročala o združitvi dveh giša pa izrekamo globoko sožalje.	slovenskih društev v Torontu: Slo-
f Ana Stariha. V Buenos Airesu jej venskega katoliškega prosvetnega dru-po hudem trpljenju in dobro priprav-! štva Baraga in Društva Slovencev v Ijena na srečanje z Bogom dne 20. ja- novo društvo „Društvo Slovencev Ba-nuarja umrla dobra slovenska žena ga. ni ga“. Do združitve je prišlo potem, ko Ana Stariha roj. Kambič. Pokopali, .so.-ie sedanji župnik župnije Marije Poma-jo dne 21. t. m. ob veliki udeležbi ro-! . a j • -n i.-i j n	, ,
jakov na pokopališču v mestu CaNada1^ * Andrej Prebl1 odvzel Slov’ kat pri Adrogueju. Za njo Žalujejo njena1 prosvetnemu društvu župnijski značaj mat ga. Amalija Kambič, njen mož Jo-! ter je vse premoženje tega društva po že Stariha, sin Božo z družino, sestra j pravilih pripadlo župniji.
Lina Kambič por, Zajc in svak Janez:	„	,	, ■
Zajc. Naj v miru počiva v argentinski Slov. kat. prosvetno društvo Bara-zemlji, njena duša pa pri Bogu uživa' ga je imelo do združitve z Društvom rajsko veselje za vsa dobra dela, ki jih | Slovencev v Društvo Slovencev Baraga je bilo polno njeno življenje. Njenim' štiri predsednike. Ti so bili: I. Marn,
preostalim izrekamo iskreno sožalje.
t Franc Miklič. Iz domovine je pri šlo žalostno sporočilo, da je dne 22. decembra 1963 umrl v Strugah pri Dobrepolju trden slovenski mož gospod Franc Miklič. Pokopali so ga dne 24. decembra 1963 na domačem pokopališču, V Argentini žalujeta za njim sinova Stane in Jože, agilni delavec v slovenski skupnosti v San Justu. Obema izrekamo globoko sožalje, rajni pa naj v miru počiva v domači zemlji!
!	1	0 V E M C I PO SVETU
Iz poročila zvemo, da sta bila na ustanovnem občnem zboru oba tedanja dušna pastirja gg. dr. Jakob Kolarič ih J. Kopač. V pravilih je bilo zapisano, „da je nova narodno-kulturna organizacija postala organ slovenske narodnostne župnije z namenom dati župlja-nom slovenskega rodu priliko prosvetnega udejstvovanja. Negovanje slovenske kulturne dediščine in izobraževanje članstva v duhu slovenstva in katoliške zavesti, sta bila glavna namena novega društva. Društvo je ustanovilo tudi slovensko šolo in je zanjo skrbelo v gmotnem pogledu prvih 5 let. Prvi referent za šolo je bil g. Kopač, za njim je ta posel prevzel g. Zrnec, ki pa je junija 1960 odvzel šolo iz jurisdikcije društva. Veliko je društvo storilo za dvig prosvetnega in kulturnega življenja, saj je priredilo nad 20 gledaliških predstav, pripravilo veliko prosvetnih predavanj in prireditev, izdalo velike vsote za obnovo župnijske dvorane itd. Zatem v štirih točkah pojasnjujejo razloge za združitev obeh društev. Novemu skupnemu društvu Društvu Slovencev Baraga žele srečo in božji blagoslov pri lepem delu za druge.
O. Mauser, S. Ulčar, H. Erčulj in P. Markeš. Štiri od navedenih t. j. I. Marn, O. Mauser, H. Erčulj in P. Markeš so v Kahadski domovini z dne 3. decembra objavili obširen pregled dela Slov. kat. 'prosvetnega društva Baraga od njegove ustanovitve 16. septembra 1955 do združitve z Društvom Slovencev v Društvo Slovencev Baraga dne 2. novembra 1963.

mokratičnimi in protikomunističnimi ljudmi Jugoslavije.
Dobro se zavedamo, da je to delo tako, da ne more jutri roditi uspeha Še bolj jasno pa nam je, da je danes treba zaustaviti, če je to mogoče, sedanje negativne, brezplodne in škodljive, smeri, ki se krepe v emigraciji, doma pa ljudi napolnjujejo z žalostnim vtisom, da smo sploh izgubili vsa osnovna sredstva in lastnosti, ki so potrebne, da se omogoči zgradba svobodne družbe. Vžgati luč upanja, da je demokratična rešitev možna, to je namen demokratične alternative. Svet naj vidi, da po odstranitvi komunistične diktature ne more nastati v Jugoslaviji kaos, marveč da je tam mogoč boljši red, ki ga bodo požrtvovalno vzdrževali svobodm državljani vseh njenih narodov.
Tako razmišljanje je dovedlo do sestanka v Standsteatu v Angliji konec aprila 1963. Ozek krog je bil to. Ozek zato, ker ni imel namena kaj oktroirati, komu kaj vsiljevati. Samo poskus je bil priti do nekega koristnega sporazuma.
Udeleženci sestanka niso nikaka zaključena skupina, ki bi imela svoj politični cilj. Niti niso sodelovali kot zastopniki kakih organiziranih skupnosti. Bili so navzoči le kot posamezne osebe, sodelavci v tej konkretni nalogi, taki ljudje, ki uvidevajo nujnost demokratične alternative in poznajo razpoloženje demokratov doma in v tujini.
Zatem dr. Krek navaja imena udeležencev sestanka, v nadaljevanju okrožnice pa ugotavlja:
Po štirih dnevih resnih posvetovanj in iskrenih prizadevanje so napisali u-
speh in vsebino, ki so ji dali naslov: Načrt predloga za demokratično alternativo. Podpisali so ta načrt s pripombo, da ga sprejemajo v načelu, posamezne spremembe in dopolnitve pa bodo predložili naknadno, jih sporazumno formulirali in potem objavili dokončno besedilo.“
Tako predsednik SLS dr. Miha Krek.
Na sestanku v Standsteatu je bilo dogovorjeno, da vsebine načrta predloga za demokratično alternativo ne bodo sporočili jevnosti tako dolgo, dokler ne bodo sporazumno sestavili dokončnega besedila. Kljub temu dogovoru je bil načrt preuranjeno objavljen, kar je sprožilo preuranjeno javno debato o še nedodelanem načrtu.
Ker je del emigrantskega tiska objavil besedilo demokratske alternative, ni sedaj nobenega razloga, da njenih glavnih določil ne bi objavila tudi Svob. Slovenija.
Demokratska alternativa
Prvo načelo, na katerem so Se zedinili udeleženci sestanka v Standsteatu je ta, „da je izhodna točka vsakega sporazuma narodov Jugoslavije, Srbov, Hrvatov, Slovencev in Makedoncev, da se izjavijo ali za svojo samostojno državo ali pa dajo svoj pristanek na državno' skupnost. Vsak narod Jugoslavije mora imeti priložnost, da v svobodnih volitvah s svojo večino pove ali želi tako skupnost ali ne. Alternativi, ki jih je treba predložiti vsakemu narodu sta torej dve: Ali popolna ločitev, da gre vsak narod na svoje, ali pa skupno življenje vseh narodov.
Udeleženci sestanka v Standsteatu so se izjavili za življenje. Slovencev, Hrvatov, Srbov in Makedoncev v državni skupnosti ter to svoje stališče utemeljujejo takole:
„Stoječ na stališču, da je državna skupnost Srbov, Hrvatov, Slovencev in Makedoncev ter bosansko-hercegovskih muslimanov za ohranitev politične, etnografske in geografske integritete vsakega poedinega naroda .Jugoslavije in vseh skupno; v prepričanju, da se narodom Jugoslavije mora predložiti v odločitev ne samo alternativa ločitve, ampak tudi alternativa skupnosti, ki bi bila jasno odrejena in vzajemno zajamčena; ker smatramo, da ni mogoče doseči ločitve Srbov in Hrvatov v dve popolnoma samostojni državi na način, ki bi zadovoljil večino Srbov in večino Hrvatov; v zavesti, da bi mogel biti gospodarski in socialni napredek vsakega poedinega naroda Jugoslavije najbolje zavarovan v državni skupnosti; prepričani, da bi vsak poskus razbijanja okvira sedanjih njenih narodov in vsakega posebej in prepričani, da ideja in pojem Zedinjene Evrope ne izključujeta nastanka ožjih pokrajinskih skupnosti v notranjosti evropske celote; smatramo, da bi bodoča svobodna, demokratična in jugoslovanska državna skupnost morala biti zgrajena na sledečih osnovah:
1. Skupnost je zveza štirih suverenih narodov Srbov, Hrvatov, Slovencev in Makedoncev. Sestavljena je iz petih enakopravnih držav: Srbije, Hrvatske, Slovenije, Makedonije in Bosne-Herce-govine.
2.	Osnovno načelo, ki na njem sloni zgradba zveze, je suverenost poedinih držav' .Te po svoji volji na enak način in v enaki meri odstopajo del svoje suverenosti v korist zveze v svrho skupnega upravljanja sporazumno določenih skupnih poslov.
3.	Ozemeljska razdelitev zveze je sledeča: države Slovenija, Makedonija, Bosna-Hercegovina pokrivajo ozemlja sedanjih republik istih imen. Država Srbija pokriva ozemlje republike Srbije razen zapadne Bačke in ozemlja republike Črne gore. Država Hrvatska pokriva ozemlje današnje republike Hrvatice in hrvatske dele zapadne Bačke.
Srbija in Črna gora uredita svoje odnose sami.
4.	Za zavarovanje enakopravnosti poedinih narodov in držav, bo glavno mesto izven sedaj obstoječih glavnih mest poedinih držav. Dokler se to ne izvede, se mora zvezna oblast takoj začasno razdeliti tako, da bo uprava zveze v Beogradu, zvezni parlament v Zagrebu, zvezno sodišče v Ljubljani.
5.	Oblast zveze sestavljajo: zvezni parlament, zvezna uprava in zvezno sodišče.
a)	Zvezni parlament ima dve zbornici: zbornico narodov in zbornico držav. V zbornico narodov volijo svoje zastopnike poedini narodi, zbornica držav pa obstoji iz delegatov poedinih držav.
b)	Zvezna uprava obsega: predsed-ništvo, min. zunanjih poslov, ministrstvo zveznih financ, min. gospodarskega sodelovanja, min. za zvezno zakonodajo in min. za narodno obrambo.
c) Zvezno sodišče s 15 sodniki. Se pravi, da vsaka država izvoli po tri sodnike.
6.	V pristojnost posameznih držav spadajo vsi posli, ki niso preneseni v pristojnost zvezne uprave ali z izrecnim sporazumom vseh držav, z zvezno ustavo ali zveznim zakonom opravljajo po-edine države samostojno. To je: lastne oborožene sile, notranja uprava in varnostna služba, pobiranje taks in davkov (zveza pobira samo carino), promet, telefon, radio, televizija, lastna ustava in državni zakoni. Vsaka država ima pravico izstopa iz zveze.
7.	Vsak prebivalec zveze je državljan tista države, v kateri ima domovinsko pravico. Vsi državljani uživajo popolne narodnostne, državljanske, politične in verske svoboščine v vseh državah zveze brez ozira na narodnostno pripadnost in domovinsko pravico.
9. Cilj gospodarske politike mora biti stalno zboljševanje življenjske ravni ljudstva in pri popolnem spoštovanju osebnosti z učinkovitim uporabljanjem družbenega gospodarstva, zadružnih organizacij in zasebne podjetnosti.
To so glavna določila demokratske alternative, o katerih razpravljajo vodstva posameznih demokratskih političnih strank v emigraciji ob zasliševanju mnenja svojega članstva z željo, da bi čimprej moglo biti sestavljeno dokončno besedilo te alternative, ki naj predstavlja novo razdobje politične emigracije narodov Jugoslavije v rušenju sedanje komunistične diktature in v graditvi lepše in srečnejše bodočnosti narodom Jugoslavije.
Stran 4
VOBODNA SLOVENIJA
PO ŠPORTNEM SVETU
Zimska olimpijada v Innsbrucku je pred durmi. Poleg ostalih zimskih športov bo seveda na sporedu tudi olimpijsko prvenstvo v hokeju na ledu. Pet držav spada med hokejske velesile: Kanada, ZDA, ZSSR, Švedska in ČSSR. Poleg teh bo v Inn sbrucku nastopilo še 11 držav: Janponska, Poljska, Norveška, Nemčija, Jugoslavija, Avstrija, Romunija, Švica, Finska, Madžarska in Italija. Pet je hokejskih velesil, medalje pa so na voljo le tri. Zato bo huda borba za prva tri mesta ter se vse države mrzlično pripravljajo na prvenstvo. Kanadčani hočejo spet pridobiti prvenstvo v svetu, ker smatrajo, da so lansko svetovno prvenstvo izgubili le po smoli. Prvič so se odločili, da bo Kanado zastopala res reprezentanca in ne le nekoliko okrepljena klubska sestava. Kanadske „ Viharnike“, kot imenujejo reprezentanco, trenira katoliški duhovnik David Bauer, ki že nekaj mesecev pili moštvo, ki naj bi vrnilo Kanadi že nekoliko izgubljeni ugled. Moštvo ZDA želi ponoviti uspeh iz zadnje olimpijade v Squaw Valley, vendar bo zlata medalja najbrž le prevelik apetit Amerikancev. Sovjetska reprezentanca kot svetovni prvak 1963 še vedno velja za favorita Št. 1. Gbsi sovjetska trenerja sta velika optimista, čeprav pravita, da bo moštvo imelo precej težav v Innsbrucku. Švedi
PRISPEVAJTE
V TISKOVNI SKLAD!
ARGENTINA (Nadaljevanje z 2. strani)
Dr. Balbin znova predsednik ljudskih radikalov
V vladni ljudski radikalni stranki so imeli nedavno notranje volitve, pri katerih so člani te stranke izvolili svoje strankarske odbore. Nazadnje je bilo prejšnji teden izvoljeno tudi vodstvo stranke. Za predsednika za prihodnji dve leti je bil znova izvoljen dosedanji predsednik dr. Rihard Balbin. V govoru po izvolitvi je navajal, da je v zadnjih treh mesecih prišlo v državi do temeljitih sprememb. Zatrjeval, je dalje,, da se je začela „moralizacija na vse strani. Je še veliko nasprotovanj, ki jih bo treba premagati.“ Končno je poudaril, da bodo člani stranke v vladi izpolnili vse svoje obljube in napovedi, ki so jih dajali v volilni kampanji.
Grožnja Glavne konfederacije dela
Glavna konfederacija dela, ki jo imajo v rokah peronisti in ki razpolaga z izrednimi denarnimi sredstvi — prora-■ čun za leto 1964 dosega višino 97,352.310 pesov, od katerih je za Buenos Aires 46,929.600, za pokrajinske CGT 38 milijonov 400.000, za razne izdatke pa 12 milijonov 22.710 pesov, je imela prejšnji teden zasedanje, na katerem je bil sprejet nov bojni načrt za uveljavitev zahtev za zboljšanje gmotnega položaja delavstva in ostalega nameščenstva. Ta načrt predvideva dve obdobji. Čas od 15. januarja do 28. februarja je določen za pripravo, organiziranje in agitacijo, doba od 1. do 31. marca bo pa za izvajanje načrta, ki med drugim predvideva tudi delno zasedbo poljedeljsko-živino-rejskih središč, industrij in trgovin. Ta zasedba bo popolna za 24 ur med 25. in 31. marcem, če do tega časa vlada ne bi ugodila zahtevam CGT.
so že trikrat osvojili naslov svetovnega prvaka, manjka pa jim v zbirki trofej olimpijska zlata medalja. Zato se resno pripravljajo na olimpijado. Prav tako so optimisti Čehi, ki tudi pravijo, da jim vsaj bronasta ne uide.
OBVESTILA
V Slovenskem domu v Carapachayu
bo na predpustno nedeljo, 9. februarja, pustna prireditev s pestrim sporedom. Začela se bo ob 15 in nanjo vabimo vse člane in prijatelje.
DRUŠTVENI OGLASNIK
Namen društva ZEDINJENA SLOVENIJA je tudi gmotno pomagati članom društva in sploh vsem Slovencem. Poznamo težave, ki jih danes vsi več ali manj občutimo, vendar vsak član ve, da je članarina edini dohodek, ki omogoča redno delovanj^ društva. Uradne ure društvene pisarne: razen torka od 16 do 20; v nedeljo od 10.30 do 12.
JVEDEL*A
26. JAMJARJA 1963
na
SLOVENSKI
PRISTAVI
v Moranu
TRADICIONALNA
PRIREDITEV
ŽIVLJENJA
\Rojaki! Slovenski tisk1 tujini je naš ponos,] >naša moč in naša vez!]
Starši otrok cordobske kolonije, ki;
še niso dobili denarnega obračuna, ga; morejo dvigniti na prireditvi „Duhov- j nega življenja“.
ADVOKAT
&R. JOŽE LOŽAR
Tucumán 1438
T. E. 46-5458 in 40-5353 planta baja ofic. 2
Zdravnik
DR. LOJZE BERCE
Granaderos 61	Buenos Aires
T. E. 63-4781
* zaradi počitnic od 1. do 25. februarja ;	ne bo ordiniral
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo žalostno novico, da je. po hudi bolezni dne 20. januarja 1964 zapustila dolino solz in se preselila v večno življenje naša ljuba hčerka, žena, mati in sestra, gospa
AnaStariha roj. Kambič
K zadnjemu počitku smo jo spremili dne 21. januarja 1964 na pokopališče v mestu Villa Calsada pri Adrogueju.
Našo drago rajnico priporočamo vsem v molitev in blag spomin.
Žalujoči:
mati Amalija Kambič, mož Jpže Stariha, sin Božo z družino, sestra Lina por. Zajc in svak Janez Zajc
Buenos Aires, 21. januarja 1964.
Žalostno novico sporočamo vsem prijateljem in znancem, da je dne 25. decembra 1963 odšla po zemskem trpljenju po večno plačilo k Bogu v 80. letu starosti
ga. Ana Sovine roj. Oebeljak
bivša posestnica v Brodeh pri Škofji Loki
Ob obilni udeležbi so jo položili k zadnjemu počitku v Škofji Loki dne 27. decembra 1963.
Za njo žalujejo:
v domovini: hči Pavla z družino in ostalo sorodstvo, v Argentini: hči Marija por. Kopač z družino v ZDA: sin France z družino, v Kanadi: hči Minka z družino,
Škofja Loka, ZDA, Kanada, Buenos Aires, 23. januarja 1963.
!
Vsem prijateljem in znancem sporočamo žalostno novico, da je dne 28. decembra 1963 po dolgi, težki bolezni umrla v Dolenjskih Toplicah moja ljuba mati, gospa
Marija Žefran
K zadnjemu počitku so jo položili dne 31. decembra 1963 na pokopališču v Dolenjskih Toplicah.
Priporočam jo vsem, ki so jo poznali, v molitev in blag spomin.
Ž a 1 u j o č i :
sin Ivan žefran z družino
Rueños Aires, 23. 1. 1964 - No. 4
ESLOVENA LIBRE
Editor responsable: Milos Stare Redactor: José Kroselj Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Aire« T. E. 69-9503 Argentina
o ^
5=«
££•£ c-O
<
FRANQUEO PAGADO
CaRcoñá» N’ lili
TARIFA REDUCIDA
Concesión N U2i
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 770.902
Naročnina. Svobodne Slovenije za lot» 1964: za Argentino $ 800,—; ža Severno Amqriko in Kanado 7 dolarjev, za pošiljanje z letalsko pošto 12 dolarjov. Talleres Gráficos Vilko S. R. L., Estado* Unidos 425, Bs. Aires. T. E. 33-7213
. Tečaj valut v Bs. Airesu v torek, 21 januarja. Prodajna cena:
1 USA dolar.........— . m$n 134,90
1 angleški funt ............ „	377,55
100	italijanskih lir	... .	„	21,68
100	avstr, šilingov	....	„	523,40
100	nemških mark	....	„	3.395,45
SLOVENSKI DOM V SAN MARTINE
bo imel na pustno nedeljo, di\e 9. februarja popoldne
PUSTNO
DRUŽARNO
PRIREDITEV
Od 17. ure dalje gra MOLIN ROUGE
JAVNI NOTAR
Francisco Raúl Cascaste
Escribano Público ,
Pta. baja, ofic. 2.
Cangallo 1642
T. E. 35-8827	Bomas Airee

PUSTNA VESELICA i
■
na zeleni Pristavi
NA PUSTNO NEDELJO 9. 2. 1964 j
■ ■
3IIIHISISia«IE1lliMBIBBaBBBBBB(l|l(*B« BS	'■
Danes beseda k tarok-turnirju:
Tri nagrade za najboljše igralce.
2. Način tekmovanja po pravilih znane mednarodne igre Bridge.
Vsaki trojki bo pol ure pred začetkom turnirja pismeno predložen način tekmovanja. Turnir se začne točno ob ■ 11 dopoldne in bo končan v dveh urah.
Prosimo vse igralce, da prinesejo s i seboj igralne karte, ker jih sodna tarok-j komisija na Pristavi nima na zalogi.
Po enotnem igranju in končanih igrah bo komisija ugotovila rezultate in jih popoldne objavila ter najboljšim izročila zgoraj omenjene nagrade.
NA SVIDENJE!
Marijan Marolt
Andrej i
Pričel je tudi sklepati, da porabi konzul preveč denarja. Pri vsem tem se je pa zadovoljno čudil, da je sam vedno točno prvega v mesecu dobival svojo plačo in mu jo je konzul celo povišal. Tudi na konzulatu je zvedel od uradništva, da drži šef vse finančno poslovanje v strogem redu in da ima vsak najmanjši dohodek ali izdatek v evidenci, vse drugače kot prednik. Za svarila se je izkazal Andreju vedno hvaležnega, le kaj, ko jih ni ubogal. Vse te dogodke s svojim šefom je Ko-njičan večkrat sporočil gospodu Lojzetu in nemškemu zdravniku in slednji je nekoč odpisal, da hvali Farčnikovo pozornost in zdravljenje, da pa iz njegovih poročil povzema, da je konzul neozdravljivo vdan Svojim strastem in da zanj ni več prave pomoči. Naj ga zdravi kar še naprej po njegovih navodilih in le v hujših primerih naj pokliče še nekega zdravnika, katerega ima in naslov prilaga.
Drugega dela je bilo za Andreja dovolj. Z nakupovanjem hišnih in go*-■spodinjskih potrebščin se ni dosti bavil; vse to je zaupal pošteni in mirni Marini. Pač pa ga je konzul naprosil, da je stopil v stik s firmami, ki so trgovale z meksikanskimi, češ da njegovi uradniki niso za to prav sposobni in zanesljivi. Od teh posredovanj mu je plačeval konzul še neke posebne provizije in Andrej jih je vneto spravljal v malho. Tudi Marina je svoj zaslužek
/	9
z Konjic
varčno hranila in ga dajala potem Farčniku spravljat.
Nekoč je moral Andrej res poklicati tistega zdravnika, ki mu ga je meksikanski Eskulap nasvetoval. Zelo dolgo se je mudil pri konzulu in nazadnje sta poklicala tudi Andreja k posvetovanju. Konzul je hvalil svojega maiordoma, kako skrbi zanj, in pohvalil ga je tudi zdravnik. Zdravnik je svetoval in konzul takoj pristal, da bi se odselili kam ven na deželo, kjer ne bi bilo toliko priložnosti za uživanje strasti. Konzul, ki je imel kakšnih petinštirideset let, je imel že pravico do meksikanske pokojnine, zlasti ker mu bi šteli službo v revolucijski vojski dvakratno, če ne trikratno. Kraji tukaj v notranjosti Argentine so vsekakor bolj zdravi, kot v Meksiki in povratka v Meksiko se je konzul iz neznanih razlogov sploh zelo otepal. Zemljišča v Argentini so cenena in dobro donosna. O tem, kaj bo konzul na deželi — in še v nevinorodnem kraju delal, o tem niti razmišljal ni, le Andreja je takoj po zdravnikovem odhodu napotil, naj se pripravi na ogled zemljišč.
Tako se je za Andreja pričel nov posel. 'S slabimi vpregami -se je vozil po Argentini in iskal novega doma. Kjer so bila zemljišča poceni, so bila še neobdelana, dostikrat še izpostavljena indijanskim napadom in trajalo bi nekaj let, da bi prišel od njih prvi
dohodek. Kjer pa so bila obdelana, | varna in donosna, največkrat niso bi- ; la naprodaj ali pa predraga.
Ko se je vrnil Andrej s svojega prvega argentinskega popotovanja v Buenos Aires, je našel konzula v postelji. Med maiordomovo odsotnostjo j se ni nihče brigal , da bi gospodarja, zadrževal od uživanja pijač in ga zdra- , vil. Marini je tudi prepovedal, da bi poklicala zdravnika. Zdaj je Andrej zopet poskusil svoje zdravniške sposobnosti; začasno so pomagale, a islabo zdravje se je povrnilo. Zdravnik, ki je zdaj le prišel, je Andreju zaupal, da se boji, da za bolnika ni več prave rešitve. Naj mu le daje po malih količinah tudi alkoholne pijače, da ga bo vsaj trenutno spravil v boljše počutke. Konzul ni dovolil, da bi šel maiordom znova na ogled posestev; hotel ga je imeti stalno poleg sebe in ga je pošiljal v urad k nadzorovanju uredništva.
Nekega dne ga je prosil, naj gre po kakšnega notarja. Pri odhodu iz bolnikove hiše je notar Farčnika in Marino zelo prijazno pogledal in se z njima rokoval. Konzul pa ni več vstal. Čez nekaj dni je oba poklical k sebi in se od njiju prijazno poslovil. Odklonil je ponujeni kozarec vina in še istega dne je izdihnil. Imel je lep pogreb, mnogo diplomatov ga je v svojih kočijah spremilo na zadji poti, a pc pogrebu sta ostala Andrej in Marina žalostna v hiši, ne vedoč, kaj jima je zdaj početi.
V kratkem sta dobila Andrej in Marina poziv, naj prideta na neki urad.
Tam so jima razglasili konzulov testament, da sta vsak od ene polovice določena za konzulova dediča. Najprej sta hitela h kamnoseku polqg pokopališča in naročila za konzula preprost, a čeden spomenik. Andrej je pravil Marini, da o dediščini nima prave predstave, ker ne ve za višino dolgov. Misli pa, da vsaj premičnine bodo njima ostale. Po daljših poizvedbah, če nima rajni konzul v Meksiki še kakšne sorodnike, po odbitku sicer malenkostnih dolgov, po prodaji premičnega imetja in po plačilu precejšnjih taks je ostala kar čedna svota, dobrih 12.000 pesov in od tega sta dobila vsak polovico. Na stanovanju sta imela vsak samo svojo posteljo, mizo in dva stola; obleka je visela kar na žebljih. Od zapuščinske razprave je spremljal Andrej Marino tako domov, da jo je vodil pod pazduho, Marina se je pa na Andreja precej tesno naslanjala. Že blizu hiše se je Andrej ustavil in začel Marini govoriti:
„Devet let vas poznam in v petdeseto leto grem; nisem več mlad. A ta čas se nikoli nisva sporekla. Oba sva zvesto služila svojemu gospodarju, ki naju je bogato plačal, če dava najina deleža skupaj, lahko kupiva to, kar je želel kupiti gospodar; posestvo. Izmed vseh, kar sem jih obiskal, mi je bilo najbolj všeč eno v Merlu blizu San Luisa. Ni v ravnini, tudi vinska trta ne raste tam; ni še dobre hiše, samo zasilna koliba stoji in treba bo delati in dokupovati, preden bova sama kaj kruh in meso in sta skupaj južinala. pridelala. Meni je všeč, ker me kraj
spominja na moj rojstni kraj, ki je daleč na drugem koncu sveta.“
,Prav rada grem z vami tja. Saj veste, da se dela ne branim. Služile vam bom kot sem konzulu.“
,yNe tako; iti morate najprej tja pogledat. Potem se boste odločili.“
In sta najela voz in se peljala v San Luis. Andrej je včasih stisnil spet Marino k sebi, kaj zaljubljenega ji pa ni govoril, ker je šel že v petdeseto leto. Marina se ni branila in je bila z Andrejem in z novim posestvom prav zadovoljna. V kolibi je zakurila ogenj in mu skuhala zajterk. Po zajtrku ji je Andrej dejal:
„Rekel sem vam zadnjič, da vas 'devet let poznam. Tako dobre ženske še nisem zlepa našel na svetu, spominjate me na mojo rajno mater, če vam je torej ta kraj všeč in želite ostati na njem, vas prosim, da postanete moja žena.“
Marini so se oči zasolzile, oklenila se je Andreja in se ga držala:
„Tudi jaz te poznam devet let in sem vedno hvalila tvoje dobre lastnosti.“
„Nazaj v Buenos Aires bova morala še iti, da urediva zaradi prepisa, tam se bova poročila v katoliški cerkvi in se potem vrnila obdelovat to zemljo. Doma sem videl, kako je to delal moj oče; najbrž ne živi več in tako bi želel delati tudi jaz.“
„Pomagala ti bom, le vse mi boš moral natančno povedati in razložiti, ker sem že videla, da imaš v marsičem drugačne navade kot jaz.“