Pomurski
VESTNIK
MURSKA SOBOTA, 6. JUNIJA 1963 Leto XV. — Štev. 22 Cena 20 din
POMURSKI VESTNIK
IZHAJA OD FEBRUARJA 1949 — NAJPREJ KOT TEDNIK »LJUDSKI GLAS«, NATO OD JULIJA 1952 KOT »OBMURSKI TEDNIK«, DO PREIMENOVANJA V SEDANJI NASLOV, KOT GLASILO OKRAJNEGA ODBORA SZDL. OD JANUARJA 1963 IZHAJA LIST KOT TEDENSKO GLASILO OBČINSKIH ODBOROV SZDL SLOVENIJE V POMURJU. LIST IZDAJA ČASOPISNO-ZALOŽNIŠKO PODJETJE »POMURSKI TISK« V MURSKI SOBOTI — DIREKTOR ŠTEFAN ANTALIČ — LIST UREJA UREDNIŠKI ODBOR. ODGOVORNI UREDNIK JOŽE VILD — NASLOV UREDNIŠTVA — MURSKA SOBOTA. KOCLJEVA UL. 2, TELEFON 21-163
V ponedeljek so bile v Sloveniji
PRVE SEJE
novih občinskih skupščin
V ponedeljek dopoldne so se po vsej državi sestale novoizvoljene skupščine k prvim sejam.
Po vsej držaivi so občinske skupščine v ponedeljek izvolile več kot osem tisoč članov okrajnih, pokrajinskih, republiških in zvezne skupščine. Volilo je okrog 43 tisoč občinskih odbornikov.
V nove okrajne skupščine so odborniki v ponedeljek izvolili 4606 članov, v republiške skupščine pa 2274 poslancev. V zvezno skupščino so odborniki izvolili 600 poslancev, oz. poslanskih kandidatov. Volitve poslancev v republiški zbor republiške skupščine in zvezni zbor zvezne skupščine še niso dokončne, ker jih bodo volivci neposredno na voliščih volili še 16. junija.
Tako so se tudi odbori, ki občinskih skupščin iz občin Murska Sobota, Ljutomer, G. Radgona in Lendava v ponedeljek prvič sešli na sejah skupščin. Poleg vsega že navedenega so na prvih sejah izvolili tudi predsednike, podpredsednike in druge organe novih Skupščin. Udeležba na teh prvih sejah je bila polnoštevilna in seje so potekale v svečanem vzdušju.
V občini Murska Sobota je bil izvoljen za predsednika občinske skupščine Janez LANŠČAK, dosedanji predsednik za podpredsednika pa inž. Edo PERHAVEC, dosedanji podpredsednik.
V občini Ljutomer so izvolili za predsednika Franca RAJNARJA, dosedanjega sekretarja Občinskega komiteja ZKS, za podpredsednika pa Vlada Ferenca, upravnika KZ »Muropolje« v Križevcih pri Ljutomeru.
Za predsednika občinske skupščine v občini Gornja Radgona je bila ponovno izvoljena Marija LEVARJEVA za podpredsednika pa Ivan KOVAČ, kmetijski tehnik KG Radgona.
V	Lendavi so izvolili za
predsednika občinske skupščine Ivana HORVATA, dosedanjega predsednika, za podpredsednika pa Olgo OŠLAJ vodjo komerc. službe v lendavski Tovarni dežnikov in pletenin.
V ponedeljek so se sešli k prvim sejam odborniki novoizvoljenih občinskih skupščin
V Veržeju;
OSREDNJA PROSLAVA OB ODKRITJU SPOMENIKA SLAVKU OSTERCU
Veržej dobiva praznično podobo. Pripravlja se na sprejem številnih občanov in gostov iz drugih krajev Slovenije, ki bodo prišli v Veržej v soboto in nedeljo — na osrednjo proslavo letošnjega občinskega praznika. Veržej bo odkril spomenik svojemu velikemu rojaku, skladatelju Slavku Ostercu.
Na svidenje v Veržeju, v nedeljo!
Volilni koledar — volitve poslancev v nedeljo. 16. junija
POSLANSKI KANDIDAT INŽ. VIKTOR KOTNIK MED KOLEKTIVOM »MURE«
Izkoriščati izkušnje
V ponedeljek se je poslanski kandidat za republiško skupščino inž. Viktor Kotnik sestal z upravnim in političnim vodstvom tovarne perila in pletenin »Mura«.
Tov. Kotnik je v razgovoru poudaril, da je kolektiv v storilnosti dela dosegel velike uspehe in da v tem pogledu prednjači pred ostalimi tovrst-
nimi našimi podjetji. Nadaljno povečanje storilnosti dela pa bo možno doseči z izpopolnitvijo notranje organizacije, pri čemer bi naj kolektiv izkori-
ščal izkušnje tujih podjetij, v te probleme pa bi moral usmeriti svojo aktivnost tud; strokovni kader.
Tov. Kotnik je tudi dejal, da bi »Mura« lahko v inozemstvu iskala tudi razne vzorce za modna Oblačila, enako pa bi lahko v okviru svojega podjetja razvila posebno dejavnost, ki bi za to skrbela.
Predi tem sestankom se je inž. Kotnik skupaj s poslanskimi kandidati Rudijem Čačinovičem, Sido Podleskovo Štefanom Antaličem ter predsednikom občinske skupščine Janezom Lanščakom pogovarjal o razvoju kartonažne industrije v Pomurju, ki bi naj zadovoljevala potrebe pomurskih podjetij. Poudaril je. da tako dejavnost kaže razviti in da bi se morala usmerjati zlasti na predelavo umetnih mas za embalažo.
NA PLENUMU OKRAJNEGA KOMITEJA ZMS SO OCENILI
Dosedanjo predvolilno aktivnost mladine
Prejšnji četrtek je bil v Mariboru II. Plenum okrajnega komiteja ZMS. Na dnevnem redu je bila analiza dosedanje predvolilne dejavnosti mladine in razprava o programu dela do konca tekočega leta.
V dosedanji predvolilni dejavnosti je mladina našega okraja dosegla lepe uspehe. Poleg zelo uspešnega sodelovanja z odbori krajevnih organizacij SZDL še pred volitvami, velja omenili dejstvo, da so mladi občani skoraj vsepovsod polnoštevilno volili že v zgodnjih jutranjih urah.
V dneh do junijskih volitev je potrebno aktivnost še povečati tako, da bodo vsi mladi volivci tudi tokrat v čimvečjem številu prišli prvi na volišča in storili vse, da bo tudi udeležba ostalih volivcev čimboljša. Lahko pa bi z različnimi manjšimi delovnimi akcijami že pred volitvami mladinci na posameznih območjih krajevnih skupnosti rešili predvsem manjše komunalne probleme, ki so bili načeti na zborih volivcev.
Okrajni komite ZMS je sprejemna plenumu tudi program dela za tekoče leto. Program obsega različna posvetovanja, seminarje, ple-
nume, delovne sestanke, analize in ankete o problematiki z različnih področij dejavnosti mladih delovne akcije itd.
Torej: mladino čakajo letos še obširne naloge, saj bomo letos praznovali tudi 20. obletnico I. kongresa Zveze slovenske mladine.
V SOBOTO IN PONEDELJEK :
PREDVOLILNA
ZBOROVANJA
v soboški občini
Poslanski kandidat za republiško skupščino Rudi Čačinovič se bo v soboto ob 8. uri sestal z volivci pri Gradu, ob 11. uri pa z volivci v Kuzmi ter se razgovarjal z njimi o problemih teh krajev.
V ponedeljek, 10. junija pa bo poslanski kandidat inž. Viktor Kotnik imel ob 15. uri v prostorih kina »Park« razgovor s širšim političnim aktivom Murske Sobote. Tega dne bo predpoldne imel tudi Rudi Čačinovič razgovore s političnim aktivom Kmetijsko-industrijskega kombinata »Pomurka«.
Okrog 60.000 ljudi je bilo na zborovanju v Mariboru
Novi odborniki okrajne skupščine Maribor iz Pomurja
Znani so že tudi novi odborniki skupščine Okrajnega ljudskega odbora Maribor. Izvoljeni so bili v ponedeljek na prvih zasedanjih občinskih skupščin.
V posameznih občinah so bili v novo o krajno skupščino izvoljeni naslednji kandidati: občina MURSKA SOBOTA: Peter Vujec iz Murske Sobote, Metoda Nadai iz Murske Sobote, Janez Lanščak iz M.
Sobote, Vlado Sagadin iz M Sobote, Alojz Kos iz Petanjec, Ladislav Memesszegy iz M. Sobote, Alojz Erjavec iz Murske Sobote, Marija Peilschmidt iz Hodoša in Štefan Pintarič iz
Noršinec. OBČINA LJUTOMER: Alojz Špindler iz Ljutomera, Jože Vidovič iz Ljutomera in Franc Vraz iz Ljutomera. OBČINA GORNJA RADGONA: Jože Štelcl iz G Radgone, Lojze Vogrinčič iz
G. Radgone in Jože Zajšek iz G. Radgone. OBČINA LENDAVA: Franjo Bobovec iz Lendave, Jože Jelen iz Lendave Anton Fideršek iz Lendave in Jože Matjašec iz Turnišča
V teh dneh bo odšla na Avtocesto prva srednješolska brigada
V soboto bo na zvezno delovno akcijo »Bratstva in enotnosti« odpotovala prva srednješolska mladinska delovna brigada iz našega okraja.
Brigada, ki jo sestavljajo dijaki srednjih šol iz mariborskega okraja, bo nosila naslov narodnega heroja Alfonza Šarha. Brigada bo mesec dni na
Avtocesti in se bo nastanila v mladinskem naselju »Mladost« v neposredni bližini Beograda. V brigadi bo 120 brigadirk in brigadirjev, med njimi tudi 25 dijakov iz pomurskih srednjih šol. Zdravniški pregledi in vse ostalo je že končano, tako da brigada v soboto lahko odpotuje na zvezno delovno akcijo novim delovnim uspehom nasproti.
VREMENSKA NAPOVED za čas od 6. do 16. junija Močnejši ali trajen dež z ohladitvijo pričakujemo okoli 8. in 12. junija. V ostalem delno do pretežno sončno, a v splošnem nestalno vreme s pogostimi krajevnimi nevihtami.
BORIS KRAIGHER GOVORIL NA PREDVOLILNEM ZBOROVANJU V MARIBORU
Pred nami je najširša akcija za povečanje storilnosti dela
V ponedeljek se je na Glavnem trgu v Mariboru zbralo okrog 60.000 ljudi iz celotnega okraja na veličastnem predvolilnem zborovanju, na katerem je govoril član ZIS in poslanski kandidat za zvezno skupščino Boris Kraigher.
Tov. Kraigher je v začetku svojega govora poudaril, da sta za minulo obdobje značilni dve stvari: graditev, utrjevanje in razširjanje sistema samoupravljanja in druga v rezultatih in reševanju problemov našega gospodarskega razvoja. V celoti smo v zadnjih letih dosegli) pomembne uspehe v proizvodnji in na področju družbenega standarda. Predvsem pa smo dosegli odločilen prodor v izvozu, kar pomeni za
večino naših podjetij novo kvaliteto dela v često zelo neugodnih pogojih mednarodne konkurence na svetovnem trgu.
Doseženi uspehi so posledica preusmeritve naših delovnih kolektivov v reševanju perečih problemov: prevladala je miselnost, da je rešitev treba iskati predvsem v delu in poslovanju samih gospodarskih organizacij: v odkrivanju in aktiviranju notranjih rezerv v
smeri zmanjševanja proizvodnih stroškov in v boljšem prilagajanju svoje proizvodnje možnostim in pogojem ter potrebam tako notranjega kot zunanjega tržišča.
(Nadaljevanje na 2. strani)
BORIS KRAIGHER GOVORIL V MARIBORU
Pred nami je najširša akcija za povečanje storilnosti dela
(Nadaljevanje s 1. strani)
Nadaljnja značilnost tega razdobja pa je v polni afirmaciji naše zunanje politike, politike miroljubne koeksistence, ki se bori za sodelovanje z vsemi narodi ne glede na družbene sisteme, je poudaril tov. Kraigher. S tako politiko si je SFR Jugoslavija ustvarila ugled doslednega borca za socializem, predstavlja primer premišljene in odločne borbe za neodvisnost, primer dosledne borbe in pomoči narodom, ki se bore proti kolonializmu, za sodelovanje naprednih sil v svetu.
V nadaljevanju svojega govora je tov. Kraigher govoril o nekaterih vprašanjih nadaljnjega gospodarskega razvoja. Poudaril je, da bodo potrebni znatni skupni napori vseh ustreznih organov v izpopolnjevanju in nadaljnjem razvijanju našega gospodarskega sistema. Na prvem mestu je produktivnost dela, ki jo pa bo mogoče povečati s pravilno delitvijo čistega dohodka. Delovne organizacije so namreč dolžne, da svojo delitev opirajo na analize svojih poslovnih uspehov in rezultatov in svoje produktivnosti dela.
Z akcijo za povečanje produktivnosti dela se tesno povezuje uvajanje 42-urnega delovnega tedna oziroma 7-urnega delavnika. Na osnovi ustavnega določila bo še v tem letu pripravljen zakon o roku in predvsem o pogojih za skrajšanje delovnega časa. Izhodišče za uvedbo 42-urnega delovnega tedna je lahko samo v tem, da se zagotovi ne le sedanja raven, ampak tudi predvidena dinamika proizvodnje in produktivnost dela in s tem v zvezi  odgovarjajoče povečanje osebnih dohodkov in ustrezno povečanje standarda delovnega človeka. To pomeni, da je pred nami najširša akcija za povečanje produktivnosti dela, za ustvarjanje in hitrejše izboljšanje življenjskih pogojev naših delovnih ljudi.
Potem je tov. Kraigher še obširno govoril o gospodarstvu mariborskega okraja. Poudaril je. da kljub temu, da predstavlja Maribor enega najmočnejših industrijskih centrov v državi, mariborski okraj še posebej po združitvi z mursko soboškim zavzema eno najpomembnejših mest v kmetijski proizvodnji v Sloveniji to pa terja še posebno izostren posluh za probleme v tej panogi, kjer so problemi proizvodnje, produktivnosti dela in racionalnega gospodarjenja nadvse aktualni in ki jih ni
mogoče reševati z enostranskimi ukrepi. Samo na temelju istočasnega razširjanja družbenega sektorja kmetijstva n vztrajno razvijanje proizvodnega sodelovanja z zasebnimi kmetovalci, nam bo omogočilo
da premagamo enega najtežjih problemov celotnega gospodarskega razvoja Jugoslavije.
Ob zaključku svojega govora je tov. Kraigher opozoril na velik pomen, ki ga dobiva Maribor z razvijanjem visokih šol ker s tem daje celotnemu gospodarstvu potrebne strokovne kadre, ki bodo nosilci širokega povezovanja in sodelovanja v jugoslovanskem gospodarstvu in bodo imeli aktiven odnos do pomoči gospodarsko manj razvitim področjem.
Tovariš Boris Kraigher med govorom v Mariboru
Nov uspeh v avtomatizaciji telefonskega prometa
Druga v Pomurju
V soboto je bila v Ljutomeru otvorjena druga avtomatska telefonska centrala v Pomurju. Pred zbrano množico je o pomenu modernizacije telefonije v Pomurju govoril direktor PTT podjetja Murska Sobota, Julij Sabotin.
Tovariš Sabotin je orisal razvoj poštne službe v ljutomerski občini in dejal, da spada ATC v projekt prve faze avtomatizacije PTT službe v Pomurju. ATC v Ljutomeru ima kapaciteto 200 telefonskih številki, zgrajena pa je tako, da se kapaciteta lahko poveča
na 600 številk. Vrednost ATC v Ljutomeru je 26 milijonov dinarjev, skoraj 3,5 milijonov je prispeval ObLO Ljutomer, del sredstev je dala Gospodarska banka iz Ljubljane in ostalo delovni kolektiv.
Avtomatsko telefonsko centralo je predal v uporabo predsednik Občinskega ljudskega odbora Ljutomer. Tone Truden.	-ič
Iz naših delovnih kolektivov — pri delu v laboratoriju v Tovarni mlečnega prahu KIK »Pomurka«
V soboto je bila slavnostna seja v počastitev občinskega praznika v Ljutomeru
Doseženi uspehi so porok za še hitrejši razvoj
Ljutomer praznuje letos sedmi občinski praznik. Praznovanje se je začelo s slavnostno sejo občinskega ljudskega odbora in občinskega odbora SZDL. Seji so prisostvovali tudi gostje Ivan Ros, organizacijski sekretar OK ZKS, podpredsednik OLO Maribor Miran ing. Mejak in drugi. Sejo je otvoril sekretar občinskega komiteja ZKS Ljutomer Franc Rajnar, nakar je spregovoril predsednik ObLO Tone Truden.
Tovariš Tone Truden je v kratkih besedah orisal dosedanji razvoj ljutomerske komune, prizadevanja občanov za napredek na vseh področjih družbenega, gospodarskega in političnega življenja ter o vlogi ljudskega odbora pri usmer-
janju nadaljnjega razvoja občine. Tovariš Truden je v skopih besedah orisal osvobodilno gibanje in borbo prleškega ljudstva v NOB proti okupatorju. Potem je predsednik ObLO govoril o nadaljnjem razvoju ljutomerske komune in o naporih, ki jih bodo morali delovni ljudje Prlekije vložiti v reševanje nalog, ki jih čakajo. Nadalje je ugodno ocenil dosežke delovnih ljudi ljutomerske komune v gospodarstvu in na ostalih področ-
jih življenja, dosedanjo predvolilno dejavnost in ob koncu izrazil upanje, da bodo občani Prlekije tudi v prihodnje uspešno rešili vse naloge.
Udeleženci slavnostne seje so nato prisostvovali otvoritvi druge pomurske avtomatske telefonske centrale na ljutomerski pošti, otvoritvi razstave slikarjev amaterjev in razstave o poklicnem usmerjanju mladine, ogledali pa so si tudi delovni organizaciji obrat MTT in »IMGRAD«.	-ič
SREDI JUNIJA NOV OBRAT IMGRAD V LJUTOMERU
V ljutomerskem Imgradu se pripravljajo na otvoritev novega obrata, v katerem bodo izdelovali nove gradbene elemente — impregnirano satovle, salonitne panelke itd. Za nove izdelke je na tržišču veliko povpraševanje, zlasti v gradbeništvu, saj jih uporabljajo pri gradnji hladilnic, sušilnic, skladišč itd. Nov obrat bodo predvidoma odprli v prvi polovici junija.	-sf-
Priprave na Desnjaku
V ponedeljek zvečer sta se v rojstni hiši narodnega heroja Ivana Kaučiča-Nandeta na Desnjaku pri Ljutomeru sestala krajevni odbor Zveze borcev NOB Cezanjevci in odbor za proslavo 20. obletnice smrti tega prleškega prvoborca.
Na tem sestanku so sklenili, da bodo 7. julija letos priredili pri Kaučičevi rojstni hiši večjo proslavo. Za to prilož-
nost bodo obnovili spominsko ploščo, uredili okolje rojstne hiše in priredili tekmovanja, na katerih bodo sodelovali člani strelskih organizacij in predvojaške vzgoje, kulturni program ,pa bodo pripravili kulturno-prosvetna društva in organizacije ZMS. V rojstni hiši narodnega heroja bodo tega dne odprli tudi razstavo spominskega gradiva o njegovem delovanju in velikem prispevku v narodno-osvobodilnem boju.
Program za to proslavo nameravajo še dopolniti z nekaterimi prireditvami. S. F.
IZVOLJENI POSLANSKI KANDIDATI ZA ZVEZNI IN REPUBLIŠKI ZBOR
Nove občinske skupščine, ki so se prvič sestalo pretekli ponedeljek, so izvolile tudi poslanske kandidate za zvezni zbor Ljudske skupščine SFRJ in republiški zbor Ljudske skupščine SRS. Izvolitev poslanskih kandidatov za navedena zbora bodo v nedeljo, 18. junija letos potrdili z glasovanjem še volivci.
Za zvezni zbor Ljudske skupščine SFRJ je izvoljen v vseh štirih pomurskih občinah poslanski kandidat Ivan Ros. organizacijski sekretar OK ZKS Maribor (volilni okoliš
sestavljajo Občine Murska Sobota, Ljutomer, Gornja Radgona, Lendava in Lenart).
V republiški zbor Ljudske skupščine pa so bili izvoljeni naslednji poslanski kandidati:
občina Murska Sobota; inž. Viktor Kotnik, predsednik od , bora Izvršnega sveta SRS za družbeni načrt in finance. Redi Čačinovič, predsednik odbora Izvršnega sveta za splošne gospodarske zadeve. Sida Podlesek, predsednik Občinskega odbora SZDL M. Sobota, Štefan Antalič, direktor ČZP »Pomurski tiski« Murska Sobota in Ernest Eori, kmetijski tehnik v Kmetijski zadrugi Šalovci; občina Ljutomer: Tone Truden, dosedanji predsednik ObLO Ljutomer; občina Gornja Radgona: Bogo Verdev, ravnatelj Zdravilišča Slatina Radenci in Branko Zadravec, podpredsednik Okraj, nega sindikalnega sveta Maribor; občina Lendava: Ludvik Jerebic, obratovanja vrtanja in predsednik osrednjega delavskega sveta Proizvodnje nafte v Lendavi in Jože Kolarič, direktor Kmetijske zadruge Črensovci.
Razgovor s študenti
Dijake gimnazije sta zopet obiskala študenta člana KŠP, ki sta četrtošolcem — maturantom govorila o študiju na fakultetah ljubljanske univerze in o možnostih, kje lahko dobijo dijaki v Ljubljani stanovanje.
Prav tako sta govorila o kulturno-zabavnem in športnem življenju v študentskih domovih itd. Dijaki, ki so imeli takih pogovorov že več, so z zanimanjem sledili pripovedovanju, saj je večina takih, ki bodo študirali v Ljubljani.
-mv-
V PONEDELJEK SO NA PRVIH SEJAH NOVOIZVOLJENIH OBČINSKIH SKUPŠČIN BILI IZVOLJENI TUDI
Poslanci zborov delovnih skupnosti
Pretekli ponedeljek so novoizvoljene občinske skupščine na prvih zasedanjih dokončno izvolile poslance zborov delovnih skupnosti Ljudske skupščine SFRJ in Ljudske skupščine SRS, ki so jih predlagali volivci na svojih kandidacijskih zborih.
V občinah Murska Sobota Ljutomer. Gornja Radgona. Lendava in Lenart so bili izvoljeni v ustrezne zbore delovnih skupnosti Ljudske
skupščine SFRS naslednji kandidati	V GOSPODARSKI
ZBOR Medl inž. Ferdo, strojni inženir, Ravne na Koroškem; v KULTURNO-PROSVETNI ZBOR Franka Varl profesor iz Maribora; v ZDRAVSTVENO-SOCIALNI ZBOR Niko Jesenovec, vodja laboratorija iz Maribora; v ORGANIZACIJSKO-POLITIČNI ZBOR Miro Zupančič, sekretar ObK ZKS Gornja Radgona.
Za ustrezne zbore delovnih skupnosti Ljudske skupščine SRS pa so bili izvoljeni naslednji kandidati: GOSPODARSKI ZBOR. občina Murska Sobota; Ernest Kerec kmetijski tehnik v Kmetijski zadrugi Cankova, Helena Peček, obratni knjigovodja v Tovarni oblačil, perila in pletenin »Mura«. Murska Sobota in Štefan Karba, upravnik Kmetijske zadruge Gornja Petrovci; občina Ljutomer: Ivo Peršak, strojni ključavničar v podjetju »Tehnostroj« Ljutomer; občina Gornja Radgona:
Zmaher inž. Ciril, upravnik obrata Kmetijskega kombinata Gornja Radgona; občina Lendava: Gradišnik inž. Milan iz Proizvodnje nafte v Lendavi KULTURNO-PROSVETNI IZBOR, občina Murska Sobota: Ivo Orešnik, predmetni učitelj na Učiteljišču v Murski Soboti, Ludvik Gorčan, upravnik Ljudske univerze Murska Sobota, Tone Grčar, radijski tehnik na1 Radijski postaji Murska Sobota; občina Ljutomer: Juš Makovec, novinar »Pomurskega vestnika« M. Sobota; občina Gornja Radgona: Kajetan Kovič, pesnik in urednik Državne založbe Slovenije iz Ljubljane; občina Lendava: Marjeta Pal, pedagoški svetnik pri Zavodu za pedagoško-prosvetno službo v M. Soboti. ZDRAVSTVENO-SOCIALNI ZBOR, občina Murska Sobota: Zlato Pavlica, upravitelj Splošne bolnišnice v Murski Soboti, dr. Anica Gregorc-Kastelic, zdravnica v Zdravstvenem domu Murska Sobota, Štefan Šabjan, predsednik Občinskega sindikalnega sveta Murska Sobota; občina Ljutomer: Miro Steržaj, komercialni direktor podjetja »Mlekopromet« v Ljutomeru:
občina Gornja Radgona: Jože Štelcl, sekretar Zdravstvenega doma Gornja Radgona; občina Lendava: Ludvik Bratkovič, predsednik Občinskega sindikalnega sveta Lendava. ORGANIZACIJSKO-POLITIČNI ZBOR, občina Murska Sobota; Terezija Sukič, delavka v Tovarni oblačil, perila in pletenin »Mura« v Murski Soboti. Mileva Veren, referent za kadrovsko-socialno službo v
Kmetijsko-industrijskem kombinatu »Pomurka« v Murski Soboti, Janez Lanščak, predsednik občinske skupščine M. Sobota; občina Ljutomer: Branko Štaman, predsednik Občinskega komiteja ZMS v Ljutomeru; občina Radgona Ivan Holc, obratni tehnik v Opekami Gornja Radgona; občina Lendava: Elizabeta Gyerek, vodja brigade v Tovarni dežnikov in pletenin Lendava.
PRIZADEVANJA TRGOVSKEGA PODJETJA »UNIVERZAL« V LENDAVI:
Letos okrog 10 milijonov din za modernizacijo
Trgovsko podjetje »Univerzal« v Lendavi si prizadeva, da bi letos znatno razširilo in moderniziralo trgovsko omrežje v občinskem okolišu. Za tako usmeritev, ki bo prinesla nove pridobitve v trgovini predvsem v korist potrošnikov, so se odločili tudi organi upravljanja v podjetju. Predsednik delavskega sveto Trgovskega podjetja »Univerzal« Karel Šoštarec je našemu sodelavcu povedal naslednje:
Prvi rezultat tega prizadevanja je sodoben lokal, ki smo ga odprli v Veliki Polani v lastnih prostorih. Tako bo znatno ustreženo prebivalcem Velike Polane in okolice, saj bodo lahko v novi poslovalnici postreženi razen s špecerijo še s tekstilnim blagom, konfekcijo, železnino in gradbenim materialom, kar so morali doslej
kupovati drugje. Ob sodobno urejenem trgovskem lokalu smo odprli tudi bife in organizirali množično razprodajo različnega blaga za gospodinjstvo in dom.
Veliki Polani bo sedaj sledila Hotiza, kjer bomo prav tako razširili in modernizirali tamkajšnjo trgovsko poslovalnico. V Lendavi smo že začeli
graditi blagovnico, katero bomo predvidoma izročili svojemu namenu 1. septembra prihodnjega leta. V Črensovcih in Odrancih pa nameravamo odpreti specializirani poslovalnici s tekstilnim blagom in galanterijo. Prostore za nove poslovalnice smo si že zagotovili.
Naš smoter je predvsem, da
z razširitvijo in modernizacijo prodajnega omrežja v Lendavi in na podeželju kar najbolj ustrežemo potrošnikom in njihovemu okusu —s pestro izbiro blaga in tudi boljšo postrežbo. V podjetju bomo vzporedno z uresničitvijo tega investicijskega programa, ki bo po predvidevanjih zahteval okrog 10 milijonov dinarjev lastnih sredstev, morali povečati tudi število zaposlenih, zlasti še usposobljenih trgovskih prodajalcev, saj si obetamo tudi večji promet.«
POMURSKI VESTNIK. 6. JUNIJA
2
S PRVEGA ZASEDANJA NOVOIZVOLJENE OBČINSKE SKUPŠČINE V LENDAVI
Pred pomembnimi nalogami
Čeprav je prvo zasedanje občinske skupščine v Lendavi poteklo pretekli ponedeljek v volilnem vzdušju, je bilo med novimi odborniki vendarle čutiti pripravljenost, da bodo zavestno in aktivno sodelovati in izpolnjevanju pomembnih nalog, ki čakajo ljudski odbor in še posebej njeno skupščino že v bližnji prihodnosti. Med najpomembnejšimi nalogami pa sta formiranje krajevnih skupnosti in sprejetje občinskega statuta.
Po ločenih sejah obeh zborov — občinskega in zbora delovnih skupnosti — na katerih so odborniki ob drugih formalnostih dali svečane izjave, se je na skupnem zasedanju zbralo 57 od skupno 60 novoizvoljenih odbornikov, ki so bili po ugotovitvi občinske volilne komisije izbrani v skladu z novo ustavo in novim volilnim zakonom.
Prvo skupno sejo je vodil najstarejši odbornik Martin Balažič. Osrednja točka je bila izvolitev predsednika in pod predsednika občinske skupščine. Za predsednika je bil izvoljen Ivan Horvat, dosedanji predsednik ObLO Lendava za podpredsednika pa Olga Ošlaj, vodja komercialne službe v lendavski Tovarni dežnikov in pletenin. Nato so izvodili še komisijo občinske skupščine za volitve in imenovanja ter komisijo za občinski statut.
Med trajanjem prve skupne seje je prišla v okrašeno dvorano Hotela »Park«, kjer je občinska skupščina prvič zasedala, pionirska delegacija z obeh lendavskih osnovnih šol in izročila novim odbornikom tople pozdrave mladega rodu v slovenskem in madžarskem jeziku. Za pozdrave se je v imenu skupščine pionirjem zahvalil predsednik I. Horvat. Na drugi, skupni seji je občinska skupščina izbrala kandidate za zvezni in republiški zbor ter dokončno izvolila poslance za zbore posameznih družbenih aktivnosti obeh
skupščin in odbornike za bodočo skupščino okrajnega ljudskega odbora Maribor.
Na prvem zasedanju občinske skupščine v Lendavi so tudi ugotovili, da so nedavno volitve prinesle zadovoljive rezultate in manifestirale pri-
pravljenost občanov, da še aktivneje sodelujejo pri nadaljnikrepitvi gospodarstva in družbenih odnosov v komuni. Ob tolikšnem zaupanju volivcev pa se bodo novi odborniki lahko tolikanj bolj uspešno vključili tudi v zadnjo volilno fazo
Odborniki novoizvoljene občinske skupščine v Lendavi — zbrani po prvem zasedanju
Razgovor s poslanskim kandidatom za republiški zbor SRS L. Jerebicem iz Lendave
Petrokemična industrija — največja perspektiva
Ludvik Jerebic je obratovanje vrtanja v lendavski Proizvodnji nafte. Zato je razumljivo, da smo ga kot poslanskega kandidata za republiški zbor Ljudske skupščine SRS povprašali o perspektivah tega največjega pomurskega podjetja v prihodnosti s posebnim poudarkom na predvideni razvoj petrokemije v lendavskem industrijskem bazenu.
Drugo naše vprašanje pa se je glasila: Kakšno stopnjo je po vašem mnenju doseglo delavsko upravljanje in katere težave zavirajo še hitrejši napredek na tem področju? Tovariš Jerebic je namreč tudi predsednik osrednjega delavskega sveta pri Proizvodnji nafte in mu zato zastavljeno vprašanje ni delalo kakih preglavic.
Z izgradnjo tovarne metanola smo začeli uresničevati
perspektivni načrt o razvoju petrokemije
v okviru našega podjetja. Metanol je kot ena osnovnih surovin petrokemije že pritekel iz kompliciranih in modernih naprav, v katere je naš kolektiv vložil veliko truda in sredstev. Prve količine metanola smo že prodali nekaterim domačini podjetjem.
Večji del proizvedenega metanola pa bomo morali izvoziti, da bi tako prišli do deviz in lahko povrnila posojilo, ki smo si ga najeli v inozemstvu za izgradnjo tega objekta. Nadaljnja faza pri u-
resničevanju perspektivnega načrta v petrokemiji je
izgradnja tovarne formalina
V njej bomo lahko predelali ves metanol v formalin, ki bo služil za izdelavo plastičnih mas, kresilnih smol in poliformaldehidov, ki postajajo v moderni industriji vse bolj pomembni. Tako bomo prešli iz proizvodnje in prodaje surovin in polizdelkov k proizvodnji in prodaji finalnih izdelkov, kar bo močno vplivalo na ekonomičnost in akumulativnost teh perspektivnih obratov. Naša želja je, da bi čimprej prišlo do uresničenja te-
ga programa, za kar smo že tudi rezervirali velik del lastnih sredstev.
Nadaljnji člen v verigi perspektivnega razvoja in preusmerjanja
proizvodnje v podjetju je tudi obrat bakelitnice, katerega smo že začeli graditi
v sodelovanju s tovarno električnega materiala ELMA iz Črnuč
Lepe perspektive smo začrtali tudi naši strojni delavnici, ki si je z leti razvila močno dejavnost in bo lahko svoje proste zmogljivosti, ki so nastale z zmanjšanjem nekaterih osnovnih dejavnosti podjetja, zaposlila tudi za druge. Tako smo že v poslovnem sodelovanju z mariborsko Metalno, kar daje jamstvo za razvoj mučne kovinske industrije na našem območju.
Tudi naša osnovna dejavnost — globinsko vrtanje in proizvodnja nafte — ima lepe perspektive; vrtanje, ki je opremljeno s sodobnimi garniturami, je sicer trenutno zaposlilo svoje
zmogljivosti na sosednjih hrvaških naftinih poljih
vendar pa bo v kratkem nadaljevalo z raziskovanjem in odkrivanjem perspektivnih plinskih horizontov v Petišovcih in okolici Lendave.
Proizvodnja naše osnovne surovine, t. j. nafte se sicer zaradi naravnih pogojev zmanjšuje, vendar zadnja študijska dela in raziskovanje daje lepe rezultate in bo mogoče proizvodnjo nafte ne le obdržati na enaki ravni, marveč jo celo nekoliko povečati.
Naši vrtalci so pri vrtanju proizvodnih in globokih raziskovalnih vrtin že naleteli na plasti premoga, vendar pa o debeli plasti, razsežnosti ležišč in možnostih njihovega izkoriščanja za sedaj še ni mogoče konkretno govoriti. Proizvodnja nafte je zaupala raziskovanje Geološkemu zavodu v Ljubljani, ki bo opravil nadaljnja dela pri ugotavljanju in raziskovanju premogovnih plasti v našem okolišu.
Interesi našega kolektiva se seveda stapljajo tudi z interesi lendavske komune.
Uresničevanje perspektivnega načrta Proizvodnje nafte
pomeni tudi krepitev industrije v komuni, naraščanje števila zaposlenih in tako tudi posreden prispevek k socializaciji vasi in kmetijske proizvodnje. Ali na kratko: prispeva h krepitvi gospodarske moči komune kot celote. Vprašanje industrializacije komune pa bi bilo potrebno po mojem mišljenju reševati bolj homogeno in enotno, predvsem v kovinski industriji. Sedanja prevelika razdrobljenost in raznolikost namreč ne dajeta zadostnega jamstva za obstoj in razvoj te industrije.
Delavsko upravljanje
pri nas še ni doseglo tiste stopnje, katero upravičeno pričakujemo, predvsem zaradi dveh vzrokov: upravljalci so še gospodarsko nerazgledani in večkrat tudi niso pravočasno in popolno informirani o delovanju in odločitvah organov delavskega upravljanja v podjetjih. Informativna služba v nekaterih podjetjih peša, čeprav bi morala biti vedno bolj učinkovita.
Tudi člani delavskih svetov in drugih organov upravljanja so često premalo aktivni v okolju, kjer delajo in kjer so dobili zaupnico in pooblastila za upravljanje. Vzrok: v številnih primerih posredujemo upravljalcem težje dostopno gradivo in dokaj zamotane analize, zato sodelujejo pri odločanju bolj pasivno kot aktivno in tudi ne prenašajo ugotovljena dejstva, predloge, pripombe in sprejete odločitve v svoje delovne note, med neposredne volivce in upravljalce, čeprav bi sicer morali to izredno pomembno tvarino tam tolmačiti. Pri tem bi lahko odigral
pomembnejšo vlogo tudi tovarniški tisk
V našem podjetju smo imeli doslej že več seminarjev in tečajev za pridobivanje kvalifikacije. Te oblike izobraževanja so se dobro obnesle in so bili ljudje z njim zadovoljni. Osnovna pomanjkljivost učnih načrtov za to seminarje pa je v tem, da poleg čisto strokovnih in splošnoizobraževalnih predmetov ne posredujejo dovolj možnosti za pridobivanje ustreznega znanja s področja gospodarstva in delavskega upravljanja. Določena reforma teh učnih načrtov v nakazani smeri bi prav gotovo dobrodošla.
Na prvi seji občinske skupščine v G. Radgoni konstituiranje in volitve poslancev
Začetek novega dela
V ponedeljek so se zbrali novoizvoljeni odborniki občinske skupščine v Gornji Radgoni na prvi seji. Na ločenih sejah so odborniki poslušali poročilo o volitvah v občinsko skupščino in skupščino delovnih skupnosti. Nato so določili, da bo vodil seje občinske skupščine odbornik Rudi Kolar, seje zbora delovnih skupnosti pa odbornik Albin Kuhar.
Na skupni seji obeh zborov so izvolili Marijo Levarjevo ponovno za predsednika občinske skupščine, za podpredsednika pa so izvolili, Ivana Kovača, kmetijskega tehnika pri Kmetijskem kombinatu Radgona. Razen tega so izvolili odborniki še nekatere organe skupščine: komisijo za volitve in imenovanja, komisijo za pripravo statuta itd.
Kmalu po prvi seji obeh zborov je bila sklicana druga — volilna seja občinske skupščine. Odborniki so najprej izvolili tri odbornike v okrajne skupščino, nato pa poslance o-
beh republiških kot zvezne skupščine. Za republiške poslance so bili soglasno izvoljeni v republiški zbor Bogomir Verdev in Branko Zadravec
v kulturnoprosvetni zbor Kajetan Kovič, v socialno-zdravstveni zbor Jože Štelcl in v organizacijsko-poliitični zbor Ivan Holc.
NA PRVEM ZASEDANJU OBČINSKE SKUPŠČINE V LJUTOMERU
Najprej - statut občine
V ponedeljek je bila prva seja novoizvoljene občinske skupščine Ljutomer. Zasedanje je začel dosedanji predsednik občinskega ljudskega odbora Tone Truden in se novoizvoljenim odbornikom zahvalil za požrtvovalno in uspešno delo v predvolilni dejavnosti ter jim čestital ob izvolitvi.
Potem, ko je občinska skupščina verificirala mandate odbornikov, so odborniki podali svečano izjavo da, bodo s svo
jim delom sodelovali v nadaljnji izgradnji in napredku komune in širše družbene skupnosti, nakar so na ločenih sejah občinskega zbora delovnih skupnosti izvolili sedemčlansko komisijo za volitve in imenovanja pri občinski skupščini in komisijo za statut pri občinski skupščini, izglasovali pa so tudi pooblastila odbornikom občinske skupščine, ki bodo v imenu nje lahko sklepali zakonske zveze na posameznih matičnih uradih v občini.
Osrednja točka prve seje je bilo konstituiranje skupščine Na skupni seji so odborniki izvolili za predsednika občinske skupščine Ljutomer tovariša Franca Rajnarja, dosedanjega sekretarja občinskega komiteja ZKS in za podpredsednika
Vlada Ferenca, upravnika Kmetijske zadruge »Muropo-lje« v Križevcih.
Novoizvoljeni predsednik občinske skupščine, Franc Rajnar. se je zahvalil za zaupanje in dejal, da so pred občinsko skupščino in občani ljutomerske komune v prihodnje velike naloge, ki jih bo moč reševati le ob polnem razumevanju vseh odbornikov in nenehnem sodelovanju občanov. To. variš Rajnar je v svojem kratkem nagovoru dejal, da je poleg številnih pomembnih nalog in problemov, ki so pred delovnimi organizacijami in občani na področju nadaljnega gospodarskega in družbeno-političnega razvoja ljutomerske komune, najpomembnejša izdelava statuta občine Ljutomer.
PRVO ZASEDANJE NOVOIZVOLJENE SKUPŠČINE MURSKA SOBOTA
Delovna pripravljenost
ZA PREDSEDNIKA OBČINSKE SKUPŠČINE IZVOLJEN JANEZ LANŠČAK, A ZA PODPREDSEDNIKA INŽ. EDO PERHAVEC — ŠE V MESECU JUNIJU DRUGA SEJA.
V ponedeljek se je prvič sestala nova občinska skupščina občine Murska Sobota. Na ločenih sejah so odborniki ugotovili, da so bile volitve zakonito opravljene in da ni bilo nobenih pritožb ter izvolili odbornike, ki bodo vodili seje.
Takoj po ločenih sejah se je skupščina sestala na skupni seji in najprej izvolila predsednika in podpredsednika Skupščine. Za predsednika je bil izvoljen Lanščak Janez, dosedanji predsednik občinskega ljudskega odbora, a za podpredsednika inž. Edo Perhavec. Predsedujoča Kristina Frčko, ki je kot najstarejši odbornik vodila skupno sejo, je takoj po izvolitvi prepustila mesto novoizvoljenemu predsedniku, ker so odborniki pozdravili z burnim ploskanjem. Nato so odborniki še izvolili stalni komisiji in sicer komisijo za volitve in imenovanje ter komsijo za pritožbe.
S tem je bil dnevni red prvega zasedanja izčrpan. Ta skupščina se je po kratkem premoru sestala za novo sejo, na kateri je izvolila 9 odbornikov za okrajno skupščino.
Enako je na posebni seji izvolila tudi poslance za zbore delovnih skupnosti republiške skupščine in kandidate za poslance republiškega zbora republiške skupščine. Med prisotnimi so bili inž. Viktor Kotnik, Rudi Čačinovič, Sida Podlesek, Štefan Antalič ter večina poslancev zborov delovnih skupnosti.
Enako je na posebni seji občinska skupščina volila poslance zborov delovnih skupnosti zvezne skupščine ter kandidata za zvezni zbor zvezne skupščine. Tudi od kandidatov za zvezne poslance so že nekateri pred sejo bili med odborniki. Tako je bilo opaziti v živahnem pomenku z odborniki Ivana Rosa, Nika Jesenovca in Vladimira Zupančiča. Po izvolitvi poslancev v zbore delovnih skupnosti in Ivana Rosa za poslanskega kandidata je ob-
činska skupščina končala z delom in se bo ponovno sestala v drugi polovici junija ter odločala o reševanju nekaterih važnih problemov.
Motorne dirke v G. Radgoni
V nedeljo popoldne ob 14. uri priredi Avto-moto društvo iz Gornje Radgone pod pokroviteljstvom Zdravilišča »Radenska slatina« II. velike ekstra nacionalne motociklistične dirke na hipodromu v Gornji Radgoni.
Na dirkah bo sodelovalo 50 tekmovalcev iz Avstrije, Italije, Madžarske, SR Slovenije. SR Bosne in Hercegovine in iz SR Hrvatske. V posameznih kategorijah bo vožilo naslednje število vozačev: do 50 ccm 7 vozačev, do 125 ccm 5 vozačev, do 175 ccm 11 vozačev, prav toliko tudi v kategoriji do 250 ccm, nad 250 ccm 12 vozačev in s prikolico 4 vozači.
Omeniti je vredno, da bo med tekmovalci kar šest državnih prvakov Avstrije in da bodo na nedeljski dirki gledalci videli vozače, ki bodo prvič dirkali na po-
sebnih novih Tomosovih mopedih D-5 in na avstrijskih mopedih »Kreidler«. Vsi vozači bodo lahko sodelovali v dirki ene višje kategorije, tako da bo vseh 50 vozačev v nedeljo startalo kar 71-krat. Vozači vseh kategorij bodo petkrat prevozili dirkališčno stezo, eden krog znaša 100 metrov. Razvrstitev tekmovalcev bodo točkovali po zasedenih mestih na lestvici v posamezni dirki in zmagovalec nedeljskih dirk v Radgoni bo tisti, ki bo osvojil največ točk.
V Gorjni Radgoni pričakujejo v nedeljo velik obisk gledalcev,
zato pripravljajo vse potrebno, da se bodo le-ti kar najbolje počutili. Za voznike motornih vozil iz smeri Murska Sobota, Ljutomer in Ptuj je urejen parkirni prostor na dvorišču radgonske opekarne, za voznike iz smeri Maribor pa bo parkirni prostor na levi strani dirkališča. Za jedila in pijače na dirkališču bo poskrbel kolektiv zdravilišča »Slatina Radenci«, po končanih dirkah pa bo radgonsko gostinsko podjetje priredilo veselico v prostorih TVD Partizan v Gornji Radgoni.
ič.
Zeleni Jurij na Cankovi
»Že takoj spočetka nas je navdajala želja, da bi v šolskem letu uvedli dan, ki bi ga otroci in učitelji skupaj preživeli kar najbolj sproščeno, se oddahnili od šolskih skrbi in postali v naravi večji prijatelji« — nam je pomen jurjevanja pojasnil ravnatelj osemletne šole na Cankovi, Zoli Kučan.
Šolski otroci s Cankove in Gerlinec so pretekli teden pripravili zanimivo prireditev: v gozdu so pričakali Zelenega Jurija in ga slavnostno spremljali v vas, kjer so ga pozdravili mladi in stari. Prireditev je bila privlačna in polna radosti. Bil je to dan v letu, en sam majski dan, ko so na jasi v gozdu vsi postali otroci in se igrali, veliki in mali...
Prvo takšno prireditev so imeli na Cankovi že leta 1953 Letošnja je torej šesta po vr-
sti in že — tradicionalna. Prihodi Zelenega Jurija je namreč običaj, ki se je ohranil tu in tam le še na Dolenjskem in v Beli krajini. Na Cankovi pa so ga hoteli ohraniti tako da so ga »oblekli« v novo obleko. Okrog osnovnega motiva, sprejema Zelenega Jurija napovedovalca sončne pomladi, so spletli razne športne igre: tekmovanja in izlete; ustvarili so resnični praznik mladosti, ki ga praznujejo iz leta v leto z večjim navduše-
njem in ga bogatijo z novimi zanimivostmi.
Kdor je letos prisostvoval zanimivi prireditvi cankovskih in gerlinskih pionirjev, ta se je lahko prepričal, da je organizatorjem povsem uspelo uresničiti tisto, kar je v uvodu tega prispevka povedal tovariš Kučan. Posrečeno so znali povezati tradicijo s poučnim in razvedrilnim, kar je prav gotovo največji uspeh.
E. F,
Tako so praznovali te dni maturanti soboških srednjih šol
3
POMURSKI VESTNIK. 6. JUNIJA
NA POSVETOVANJU PROIZVAJALK SOBOŠKE TOVARNE »MURA«:
DODATNO IZOBRAŽEVANJE
IN VRSTA DRUGIH, ZA KOLEKTIV KORISTNIH POBUD
V Tovarni perila, pletenin in oblatil »Mura« v Murski Soboti je bilo pred dnevi posvetovanje proizvajalk. Pobudo za razgovor je dala občinska konferenca za družbeno aktivnost žensk. To je bilo že drugo tako posvetovanje v tovarni v zadnjih dveh letih. Zadeve, obravnavane na tem razgovoru, so prav gotovo pomembne za ves kolektiv.
V Centru za izobraževanje v tovarni se je doslej izšolalo že nad 600 mladih delavk. V tovarni so bili mnenja, da je izobrazba, ki jo mladi dobe v Centru dovolj, vendar pa delovni učinek, ki ga dosegajo mladi proizvajalec kaže, da je potrebno organizirati dodatno izobraževanje. Ker prav ti mladi ne dosegajo delovnega učinka starejših zaradi nekaterih objektivnih vzrokov, potem odhajajo iz tovarne, iščejo zaposlitev drugje, nekateri pa iščejo delo celo v Avstriji
Letos je zapustilo tovarno že 42, lani pa celo leto 142 delavk in delavcev, kar pa zelo neugodno vpliva na proizvodnjo, saj je treba ponovno vlagati sredstva za izobraževanje in čakati eno leto, da se novi delavec lahko enakovredno vključi v proizvodni proces. Torej ne preostane drugo kot to, da Center za izobraževanje za te mlade proizvajalke organizira dodatno izobraževanje. Delavke so govorile tudi o uvedbi 42-urnega delavnika v tednu. Sprejele so ustrezen
predlog, ki ga bodo posredovale organom upravljanja v tovarni. Spregovorile so tudi glede varstva otrok zaposlenih žena. Štiristo zaposlenih žena v tovarni ima otroke, ki so varstva potrebni, kar 78 žena pušča v delovnem času otroke brez varstva, v otroške vrtce pa pošilja svojo otroke le 24 žena. Proizvajalke so bile mnenja, da bi naj krajevne skupnosti v Bakovcih, v Krogu in na Tišini organizirale varstvo otrok za ves dan, delovni kolektiv tovarne in delavke sa-
me pa bi prispevali denarna sredstva, ki bi bila za tako organizirano delo otroških ustanov potrebna.
Na posvetovanju so razpravljali tudi o stanovanjskih problemih v tovarni, o delu mladine itd., delavke pa so izrazile željo, da bi bilo potrebno organizirati zdravstvena in druga predavanja. Raznovrstnost vprašanj in predlogi, ki so jih proizvajalke na posvetovanju predlagale za rešitev nekaterih problemov kažejo da bi bilo takšnih razgovorom lahko v prihodnje še več in ne brez koristi.	-ic-
Naše delavke, upravljalke — so bile med prvimi na voliščih
ZAČELI SO UREJATI
ZADRUŽNA SKLADIŠČA
KMETIJSKA ZADRUGA GRAD JE PRED DNEVI ZAČELA UREJATI ZADRUŽNA SKLADIŠČA Z UPRAVNIMI PROSTORI IN TRGOVSKIM LOKALOM V KUZMI.
Poslopje je bilo lani zgrajeno v surovem stanju. Z ureditvijo skladišča in ostalih prostorov bo rešeno pereče vprašanje, saj dosedaj niso imeli primernih prostorov in skladišč; odkupovali so kar na prostem, kar je precej oviralo delo poslovodje in tudi kmetovalce, reprodukcijskega blaga pa niso mogli pravilno vskladiščiti in ga je zato tudi precej propadlo.
Prav bi bilo, če bi sedaj, ko urejajo skladišče, postavili tudi benzinsko črpalko, saj je z vsakim dnem več povpraševanja po gorivu in mazivu za motorna vozila, katerega si nabavljajo vozniki motornih vozil ne samo iz tukajšnje okolice, temveč tudi potniki iz vse Slovenije in inozemc, ki
v vse večjem številu potujejo skozi naše kraje.
Ker je v Kuzmi zelo prometen obmejni prehod, je upravičena zahteva po bencinski črpalki, kar naj bi merodajni činitelji rešili skupno s podjetjem »Petrol«.
ČRENŠOVCI
Kmetijska zadruga v Črensovcih je začela graditi novo halo, ki jo bodo uporabljali za garažiranje strojnega parka ter za skladišče umetnih gnojil in poljskih pridelkov. Material imajo že pripravljen, kakor tudi strokovne in ostale delavce. Delo iz dneva v dan napreduje; poslopje bo dograjeno že avgusta. Tako več ne bodo s skrbjo pričakovati zimo s svojimi stroji in pridelki.
TURNIŠČE
Tovarna lahke obutve »INLO« Turnišče svoje izdelke tudi izvaža. Čevlji za izvoz imajo na zgornjem delu vložek iz pletenega usnja. Ker pa delavci, zaposleni v tej tovarni nimajo časa za pletenje teh vložkov, opravljajo ta dela prebivalci Turnišča na domovih. Večino teh del opravljajo žene, pa tudi mladina in pionirji. Plačani so po učinku.
Tako plete te dele čevljev vsa vas, med njimi tudi učenec 6. razreda osemletke Štefan Rebič, ki bo prisluženi denar porabil za izlet na Pohorje. Tako bo lahko brez denarnega obremenjevanja staršev šel s svojimi sošolci na izlet ob koncu šolskega leta.
Precizno in vestno vri delu
NOVA SUŠILNICA
PRVI OBRAT V OKVIRU CELOTNEGA NAČRTA RAZVOJA PREDELAVE POVRTNIN PRI „ A G R O M E R K U R J U “
Pri »Agromerkurju«, obratu KIK »Pomurka«, so v ponedeljek končali z deli na novi tunelski sušilnici kalifornijskega tipa. Čez nekaj dni, ko bodo prispele povrtnine, pa bo sušilnica tudi začela obratovati.
Nova sušilnica je prvi obrat v okviru celotnega načrta razvoja predelave povrtnin. Proizvajala bo krompirjevo mo-
ko, sušila čebulo, česen, korenček, petršilj in drugo. V 24 urah bodo v njej posušili za približno en vagon surovi. V njej bo zaposlenih 20—30 ljudi, vrednost proizvodnje pa bo približno 300 milijonov dinarjev, a stroški za gradnjo in opremo so znašali okrog 12 milijonov dinarjev.
Za njene proizvode je že sedaj veliko zanimanje, toda razen krompirjeve moke bo celotna proizvodnja namenjena za mednarodni trg, kjer se pojavlja kot največji kupec teh proizvodov Holandija. Kasneje bodo poleg povrtnin sušili tudi sadje in to slive, poleg tega pa tudi gobe.
Obrat Agromerkurja tudi pripravlja načrte za proizvodnjo povrtnin na okrog 100 ha površin, hkrati pa proučuje možnosti za izgradnjo rastlinjaka, ki bi ga ogrevali s toplo vodo iz vrelca pri Moravcih
Rastlinjak bi bil namenjen za vzgojo sadik, neizkoriščene kapacitete pa za proizvodnjo zgodnjih povrtnin.
V tem mesecu bodo pri Agromerkurju dobili tudi švicarsko aparaturo za vakuumsko sušenje, s katero bodo napravili potrebne poskuse ter na osnovi tega tudi ugotovili če bi se izplačalo širše organizirati tako proizvodnjo.
Konferenca ZMS v Rakičana
V ponedeljek je bila na Kmetijski srednji šoli v Rakičanu letna mladinska konferenca.
Govorili so predvsem o dejavnosti  mladine na šoli v letošnjem šolskem letu. Ta dejavnost se je odražala v številnih o-blLkah idejno-vzgojnega dela v šoli in izven nje.
Največji rezultat dosedanjega prizadevanja mladine na šoli je vsekakor dograditev športnega stadiona, v katerega je vložila mladina vse moči, da je uresničila svoj smoter. Močno so izboljšali tudi kulturno-prosvetno dejav-
nost, saj je za njimi že več nastopov v lastni izvedbi kakor tudi v sodelovanju s SŠTV in drugimi šolami. Kljub temu pa se dijaki za to delo še vedno premalo zanimajo, saj se v večini sekcij pojavljajo domala eni in isti obrazi. Ena najvažnejših nalog novoizvoljenega šolskega komiteja ZMS bo, da bo pritegnil k delu še ostale dijake in se odločil za čimbolj dostopne in privlačne oblike dela.
-do-
Sodobna restavracija s hotelom v M. Soboti?
Med številnimi prizadevanji za tem, da bi Murska Sobota dobila res mestni videz, je na prvem mestu treba omeniti načrt gostinskega podjetja hotel Central o zgraditvi modeme in sodobne restavracije in kavarne. Restavracija in kavarna bi po idejnem načrtu, ki je že izdelan, bili zgrajeni na mestu, kjer je sedaj kamnoseštvo, torej na zelo prometnem kraju, ki pa že tudi zahteva sodobno urbanistično ureditev.
Ta načrt ni nov in je bila prva zamisel dana že pred več leti. Vendar pa so vedno bile težave s sredstvi, ki pa bodo, kot vse kaže, sedaj po prizadevanju občinskega ljudskega odbora in samega podjetja ter ob razumevanju pri razdeljevanju republiških investicijskih sredstev tudi zagotovljena. S tem bi se pa rešili tudi mnogi drugi problemi. Naj omenimo samo nekatere: Murska Sobota nima nobenih večjih prostorov za večje zabavne prireditve, ki jih razne organzacije morajo zato prirejati drugod (maturantski plesi, akademski plesi itd!.), sedanji Central bi se lahko preuredil v obrat družbene prehrane, za kar se v mestu že dolgo potegujejo, a ni mogoče narti nobene rešitve, vedno večje število gostov domačih in tujih, ki, jih je vedno več zaradi maloobmejnega prometa, praktično nima sodobnega lokala s primerno po-
strežbo in tudi ne z dovolj veliko izbiro jedil in ostalega. Nova restavracija bi pa bilo pripravljena ustreči tudi vsem takim zahtevama, saj bi imela tudi slaščičarno in drugo. Nad restavracijo, ki bi imela tudi vrt, pa bi bili kavarniški prostori, namenjeni za večje prireditve, omogočali pa bi tudi razne oblike zabavnega življenja.
Toda to bi naj bila prva etapa. Investitorji imajo v načrtu še ob restavraciji zgraditi hotel. Z njegovo zgraditvijo več ne bi bilo potrebno odklanjati raznih večjih skupin turistov, ki jih sedaj noben izmed hotelov me more sprejemati ali pa preusmerjati turiste proti njihovi želji na prenočevanje v druge sosednje kraje. K temu sili investitorje tudi dotrajanost hotelskih prostorov v Centralu, ki jih je potrebno vsako leto urejati in pri tem trošiti znatna sredstva.
Ob pričakovani razširitvi maloobmejnega prometa pa se bo število gostov še povečalo, omeniti pa je potrebno, da sedanje hotelske kapacitete že sedaj ne zadoščajo povpraševanju.
Tako bi  z etapnim izgrajevanjem v prihodnjih letih M Sobota tudi rešila enega izmed zelo težkih problemov. Investicije za restavracijo s kavarno ter za hotel pa bi skupno znašale okrog 220 milijonov dinarjev.
IZ FILOVEC
Gasilsko društvo v Filovcih se pripravlja na sprejem nove motorne brizgalne. Če pomislimo na to, da je v vasi še precej hiš pokritih s slamo, se lahko zavedamo, da je vsak ukrep gasilcev za izboljšanje požarne službe v veliko korist ne samo prebivalcem Filovec, marveč tudi širše okolice. To bo že druga motoma brizgalna v tem okolišu.
Gasilsko društvo pa ne skrbi samo za požarno varnost, ampak prirejajo člani društva tudi vesele večere in igre.
Pred nedavnim so pripravili Veseli večer in z njim gostovali v okoliških vaseh. Preteklo nedeljo so se predstavili občinstvu z igro Revček Andrejček. Igro so dvakrat uprizorili, popoldne in zvečer. Obakrat je bil obisk zelo dober, zvečer pa ni bilo za gledalce v dvorani niti dovolj prostora.
K uspehu igre je dokaj pripomogla scena, ki je bila res dobro urejena, tako prostorsko kot tudi oblikovno.
Z igro bodo gostovali tudi v okoliških vaseh.	-ar-
Za nami so tudi mladinske srednješolske konference: Na sliki: s konference na med. srednji šoli v Murski Soboti
Urejajo važno cesto . . .
Krajevna skupnost v Kuzmi si prizadeva za ureditev krajevne ceste Kuzma — obmejni blok, ki je postala dokaj pomembna glede na vse večji maloobmejni promet z sosednjo Avstrijo. Ta cesta je bila v zelo slabem stanju in ob slabem vremenu takorekoč neprevozna za motorna vozila.
V zadnjem času prihaja v naše kraje vsak dan več tujcev z motornimi vozili, zato je ta cesta potrebna temeljitega popravila, da bi bila lahko vsako dobo prevozna za motorna vozila, kar bi bilo v veliko korist in ugled kraju. Ta cesta dobiva takorekoč že meddržavni pomen, zato bi bilo umestno, če bi jo uvrstili med občinske ceste, saj z vsakim dnem postaja prometnejša in jo bo krajevna skupnost zategadelj le s težavo vzdrževala.
PEVSKI
FESTIVAL
V	RADGONI
V nedeljo, 23. junija bo v Radgoni pevski festival, na katerem bo sodelovalo 17 najboljših pevskih zborov mariborskega območja. Nastopila bosta tudi pevska zbora »Slava Klavora« in Slavko Osterc«.
Na vrtu soboške »Zvezde — pogled čez ograjo, ob pivu
Kako preiti k 42-urnemu ted. delavniku
Kljub dokajšnji angažiranosti za volitve se tudi v delovnih organizacijah lendavske občine pripravljajo na sprejemanje svojih statutov. V občinskem merilu so že imeli doslej tri tovrstna posvetovanja s predsedniki delavskih svetov in funkcionarji sindikalnih podružnic. Na teh posvetovanjih so razčistili predvsem nekatera načelna vprašanja v zvezi s sprejemanjem statutov. Največ težav imajo v podjetjih — razen pri Nafti zaradi pomanjkanja ustreznih strokovnjakov, ki bi lahko odigrali pomembno vlogo pri pripravljanju osnovne materije, saj na pr. nimajo niti analitikov.
Živahnemu notranjemu delovanju se ne bodo mogli odreči niti v podjetjih, ki so kot obrati proizvodno in poslovno vezani na večja matična podjetja. Komisije za sestavo statutov so že proučile dosedanjo notranjo zakonodajo, saj menijo v lendavski občini, da so doslejšnji notranji predpisi veljali nekaj let in so kljub nekaterim pomanjkljivostim le prinesli tudi pozitivne izkušnje, ki jih je potrebno upošte-
vati pri sestavljanju novih statutov. Prav tako je potrebno upoštevati tudi specifične pogoje v organizaciji in proizvodnji posameznih podjetij, v lendavskem okolišu še posebej glede na socialno in narodnostno strukturo zaposlenih.
Pri Proizvodnji nafte in v tovarni dežnikov so z pripra-
vami najdlje; sedaj oblikujejo tako imenovane maratonske zapiske, ki vsebujejo vse potrebne podatke za osnovne teze, ki jih bodo najprej pretopili v posamezna poglavja in te potem še v posamezne člene, pri čemer bodo upoštevali sedanje stanje in bodoče razvojne perspektive podjetja in
posameznih ekonomskih enot.
Razprave o sprejemanju statuta so v tovarni dežnikov in pletenin postavile v ospredje potrebo po ustreznem prilagojevanju proizvodnje k postopnemu prehodu na 42-urni tedenski delavnik. V tem podjetju, kjer so lani uspeli v šestih mesecih zaradi pomanjkanja kritičnega materiala in surovin zamujeno nadoknaditi v dveh mesecih, so prepričani, da jim ta prehod ne bo po, vzročal večjih težav, še zlasti sedaj, ko vedno bolj prehajajo k verižnemu sistemu proizvodnje in sproščanju notranjih rezerv. V zadnjem času so namreč zelo razširili in sodobno uredili proizvodne prostore, z otvoritvijo nove proizvodne hale pa bodo spet mnogo pridobili.
Kaže. da bodo v tem podjetju lahko najprej prešli na 42-urni tedenski delavnik brez kakršnih koli posledic za delovno storilnost zaposlenih in skupni gospodarski uspeh.
-sk
„NAŠA SKUPNOST"
 soboških gimnazijcev
Ob uspelem maturantskem plesu v SL Radencih so gimnaziji izdali svoj list z naslovom »Naša skupnost«. List bi moral iziti že prej, toda zaradi upravičenih razlogov to ni bilo mogoče.
List prinaša v uvodu sestavek tov. ravnatelja, nato pa sledijo krajši sestavki in pesmi Beatrice Baboš in Majde Ne-
meš. Prav tako poročajo dijaki o delu posameznih dijaških organizacij in aktualnih problemih, s katerimi se srečujejo
V drugem delu lista pod naslovom »Smeh pred maturo« pa so zbrane šale iz dijaškega življenja, ki so zelo posrečene. Domala vse je zbral dijak Janez Žilavec.
-mv-
POMURSKI VESTNIK. 6. JUNIJA
4
BOGO VERDEV, poslanski kandidat za republiški zbor:
MODERNIZACIJA PROIZVODNJE ŠE VEDNO NA PRVEM MESTU
Kraji ob Muri so komaj zadnja leta stopili na pot hitrejšega gospodarskega in splošnega razvoja. Relativno nerazvita pomurska pokrajina si pomagala tako, da je koristila prenasičen trg z delovno silo. Tako je nerazvito in neob-novljeno gospodarstvo tudi lahko bilo konkurenčno enakim, toda bolj razvitim podjetjem drugod; z drugimi pokrajinami neuravnovešeni osebni dohodki pa so hromili ves blagovni promet in sklade vseh vrst. Zato je že nekaj let sem usmerjeno glavno prizadevanje k modernizaciji proizvodnje, povečevanju delovne storilnosti, osebnih dohodkov in skladov. Če je še kdo špekuliral, ga je streznila odprla meja, ki je razen že običajnih sezoncev pobrala še ostale odvečne delavce. Tako smo se naposled znašli v položaju, ko nas lahko rešujeta zgolj serijska proizvodnja in visoka delovna storilnost.
ODNOSI SE ZAOSTRUJEJO TUDI V KMETIJSTVU
Rentalbilnost naših družbenih kmetijskih posestev izvira delno tudi od tod, ker obstajajo pač v relativno nerazviti pokrajini, ki je lahko tudi na trgu z delovno silo koristila tržne zakone. Kakor hitro pa sta krenili naša industrijska in druga dejavnost naprej, sc se začeli zaostrovati odnosi tu di na družbenih posestvih. Osebni dohodki bodo namreč morali naraščati. Če bomo torej hoteli v tej gospodarski panogi ostati še naprej rentabilni, nas bo zopet lahko rešilo samo mehanizirano kmetijstvo s specializirano proizvodnjo in z visoko storilnostjo ob manjšem zaposlovanju delovne sile Družbena prehrana, ki koristno prispeva k delovni storilnosti in zdravju ljudi, se bo postopno morala uveljaviti tudi v kmetijstvu. Kaj pa se dogaja sedaj? Ženske morajo proti poldnevu na svoje domove kuhat kosilo, saj drugih možnosti niti nimajo. To pa je vsekakor dražje kot organizirana prehrana.
IZBOLJŠATI STAROSTNO STRUKTURO ZAPOSLENIH 
Kadrovanje je v naših podjetjih posebno vprašanje Čestokrat se ob viških delavcev ogrevamo za mnenje, naj mladina odhaja v druge kraje. ker ni vezana na dom. Tako ostajajo starejši ljudje. Starostna struktura v naših podjetjih je povsem drugačna kot v drugih pokrajinah naše republike. Razen tega moramo računati tudi na bolj pogosta obolenja naših ljudi. Ta obolenja nastopajo pri sezonskih delavcih in bivših viničarjih kot posledica preteklosti, večkratne in časovno tudi daljšo podhranjenosti. Tudi delovni pogoji so v zelo primitivnem gospodarstvu v preteklosti prinesli svoje. To delno občutimo še danes. Vse to pa nas sili v prizadevanje, da bi izboljšali starostno strukturo zaposlenih in poskrbeli za ljudi, ki jim je že opešala delovna moč brez njihove krivde.
To vprašanje pa ne moremo in tudi ne smemo reševati s socialnimi podporami ali samo z njimi. Če bi namreč ukrepali tako, bi podpiranci životarili, proračuni naših občin bi bili preobremenjeni in posledica tega bi bilo nazadovanje zlasti na področju tercialnih dejavnosti. Izhod moramo torej poiskati v organizaciji take proizvodnje, ki bi lahko zaposlila starejše in izčrpane ljudi. Tega vprašanja ne kaže podcenjevati, saj vemo, da se najbolj izrazito poraja prav v naši pokrajini.
MAKSIMALNO IZKORISTIMO NARAVNA BOGASTVA
Za nadaljnji gospodarski razvoj so nam potrebni razvit promet, regulacija voda, izkoriščena energija reke Mure specializirana proizvodnja v kmetijstvu in podobno. Sklade, ki jih drugod ustvarjajo z izkoriščeno vodno energijo in gozdovi, pri nas močno pogrešamo. Zato bi morali tembolj razumeti, da je potrebno maksimalno izkoristiti relativno skromno bogastvo, ki nam ga ponuja narava. Zato smo moralno in gospodarsko upraviče-
ni med drugim tudi do steklarne, ker je to ena redkih možnosti, ki ima pri nas tud svoje gospodarsko opravičilo. Seveda se bo morala razvijati tudi predelovalna industrija, ki sloni na kmetijstvu, na domačih surovinah, katere pa že danes pretežno absorbira.
MOŽNOSTI ZA NEKAJKRATNO POVEČANJE PROMETA OD TURIZMA
Naše prizadevanje moramo usmeriti tudi k poglabljanju in širjenju vsestranskih, zlasti še gospodarskih in kulturnih odnosov s sosednjimi narodi. To nam odpira pot v sveža nas pa je še posebno važno, ker živimo na koncu naše dežele. Odprte meje in razviti gospodarski odnosi s sosednjimi narodi lahko sprostijo nove energije v našem gospodarstvu.
Mnogo možnosti imamo tudi na področju turizma. Promet v turizmu lahko namreč v razmeroma kratkem času povečamo za nekajkrat, seveda če bo za to gospodarsko panogo tudi dovolj razumevanja.
Obdržati in dalje razvijati moramo tudi sedanje srednje šole, ker bomo le tako prišli do potrebnega strokovnega kadra. Ljudje, ki se šolajo drugod, se redko ali pa le začasno vračajo nazaj v rojstno pokrajino. Šolanje drugod namreč poveže ljudi s tisočerimi nitkami na življenje v novem okolju in jih končno tudi priklene v nov, bolj razvit in zato tudi bolj privlačen krog
MARIBORČANI ŽE TRETJIČ V GOR. RADGONI
V prepolni dvorani radgonske »Svobode« so nas obiskali letos že tretjič mariborski dramski umetniki. Tokrat sc nam predvajali Gotovčevo opero »Ero z onega sveta«. Veselo dogajanje na odru so spremljali gledalci z živim zanimanjem in razumevanjem.
Je kar prav, da bomo na odru čimbolj odrivali te in te piskače in hipnotizerje z resnično umetnostjo, saj je naš delovni človek resnično dovzeten za resnico in lepoto.
M. G.
Zdravstveno zavarovanje kmetov v luči novega zveznega zakona
VEČJE RAZUMEVANJE KORISTNIKOV
Sprejetje novega zakona o organizaciji in finansiranju socialnega zavarovanja je že krepko za nami, v izvajanju in uresničevanju njegovih določil pa ne smemo prezreti dejstva, da je ta zakon postavil nove temelje tudi za organizacijo in finansiranje zdravstvenega zavarovanja kmetijskih proizvajalcev.
Bistveno določilo je vsekakor, da izvajamo socialno zavarovanje samostojnih kmetijskih proizvajalcev v okviru skupnosti socialnega zavarovanja kmetov, samoupravo pa uresničujemo skladno z določbami, ki urejajo samoupravo socialnega zavarovanja redno zaposlenih delavcev.
Določila o sistemu finansiranja so jasno povedala, da se sredstva za zdravstveno zavarovanje kmetov zagotavljajo
PO POSEBNIH REPUBLIŠKIH PREDPISIH — S PRISPEVKI
ki jih plačujejo kmetje, in z dragimi dohodki skupnosti socialnega zavarovanja kmetov.
Kar zadeva prav problematiko na področju finansiranja, je to vprašanje mnogokje aktualno, prav močno pa čutimo njegovo aktualnost ravno v Pomurju.
Priznati moramo, da imamo prav mi največ kmetijskih proizvajalcev, ki se vrtijo v začaranem krogu nehvaležnega in podedovanega »dedovanja« premoženja in nedoglednega drobljenja že tako malih zemljiških parcel. Jasno se kaže težina problema v zvezi s preživljanjem lastnikov, da ne govorimo o drugih merilih družbenih obveznosti, vključujoč tudi dajatve za redno zdravstveno zavarovanje. Močno je tudi zaviranje možnosti za sodobno kmetijsko proizvodnjo po sodobnih agrotehničnih merilih in ukrepih.
Novi zakon o zdravstvenem zavarovanju kmetijskih delavcev, ki ga je sprejela Zvezna ljudska skupščina 25. marca 1963 na seji Zveznega odbora in seji Zbora proizvajalcev, je logično nadaljevanje sprejemanja vrste drugih zakonskih predpisov s področja socialnega zavarovanja. Njegova naloga je nedvomno: določiti
NAČELA NOVE ORGANIZACIJE SOCIALNEGA ZAVAROVANJA KMETOV
in njihove samouprave ter finansiranja zdravstvenega zavarovanja kmetov.
Kot novost v finansiranju določa zakon med drugim, da se sredstva za finansiranje zdravstvenega zavarovanja kmetov realizirajo s prispevki, ki jih plačujejo ZAVAROVANCI-KMETJE; novi zakon torej ne predpisuje več kot obvezen vir finansiranja prispevke vseh prebivalcev, ki imajo davku zavezane dohodke od kmetijstva. To je vsekakor velika novost, presenetljiva pa morda ravno zaradi tega, ker dosedanje širše področje pobiranja sredstev ni zadoščalo za kritje izdatkov iz skladov zdravstvenega zavarovanja v tej panogi. Republiški predpisi sicer lahko vpeljejo tudi druge dohodke za zagotovitev potrebnih sredstev, vendar najti najmanj bodečo rešitev, to bo prav gotovo celo v republiškem merilu težavno rešljivo vprašanje.
Če bi namreč hoteli v naši republiki pokriti vse stroške osnovnega zdravstvenega zavarovanja kmetov samo s prispevki zavarovancev, t. j. samo s prispevki tistih, ki uživajo to zavarovanje, bi
moral plačati vsak kmet-zavarovanec blizu 20.000 din letnega prispevka. Če upoštevamo dejansko povprečno obremenitev posamenega kmeta-zavarovanca v letu 1962, pa ugotovimo, da je znašala 14.500 din letno. Vsekakor bo finansiranje zavarovanja kmetov dokajšen problem; pri izvajanju novega republiškega zakona smo nedvomno pred resno in veliko družbeno nalogo.
Prav tako kot dosedanji, tudi novi zvezni zakon pooblašča socialistične republike, da vpeljejo s svojimi zakoni
ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE KMETOV KOT OSNOVNO ZAVAROVANJE,
ki je splošno obvezno in enotno za vse v določeni republiki, hkrati pa določijo pogoje, ob katerih lahko skupnosti socialnega zavarovanja vpeljejo tudi razširjeno zdravstveno zavarovanje. Upoštevajoč obe možnosti, lahko določila obsegajo le zdravstveno varstvo, ne pa tudi denarnih dajatev, do katerih imajo pravico zavarovanci v delavskem zavarovanju.
Novi zakon ne predvideva bistvenih sprememb glede obsegi minimalnega zdravstvenega zavarovanja, ki ga zagotavlja kmečkim zavarovancem na območju vse federacije na račun sklade zdravstvenega zavarovanja kmetov. Tu gre predvsem za okrog 35 raznih nalezljivih bolezni, za zdravljenje duševnih obolenj, obvezna cepljenja, dezinsekcije, deratizacije itd.
Druge oblike zdravstvenega varstva pa se zagotavljajo zavarovancem-kmetom ob neposrednem prispevanju k stroškom.
Nedvomno bi nadaljnji razvoj osnovnega zdravstvenega zavarovanja kmetov moral
POSTOPNO VKLJUČEVATI ČIMVEČ OBLIK ZDRAVSTVENEGA VARSTVA
med tiste oblike, katerih stroški gredo povsem v breme sklada, ali pa da je prispevanje k stroškom le neznatno.
Upoštevajoč težnjo našega družbenega razvoja in pa to, da vsi nesebično primaknemo svoj delež, lahko tudi na tem področju pričakujemo nenehen napredek.
Ob trenutnem položaju ne bi bilo pravilno, če ne bi upoštevali realne možnosti prizadetih. Tu mislimo predvsem na zmogljivost kmečkega prebivalstva glede plačevanja prispevkov. Zaostanki v plačevanju že v minulem obdobju, t. j. v poslovnem letu 1962, so povzročili to, da so skladi pri zavodih za socialno zavarovanje samo v Sloveniji zaključili poslovanje s primanjkljajem okrog 130 milijonov dinarjev. V Pomurju pa znaša primanjkljaj nad 38,900.000 din (skupno s primanjkljajem iz leta 1961).
Če bi torej hoteli razširiti obseg tistega zdravstvenega varstva, ki gre povsem v breme skladov, bi bilo seveda
POTREBNO POVEČATI PRISPEVEK
ZAVAROVANCEV - KMETOV
To pa bi privedlo nedvomno do večje obremenitve kmečkega prebivalstva. To vprašanje bi bilo seveda potrebno reševati v okviru splošne davčne politike do kmečkega prebivalstva, seveda vsklaje-no z realno ekonomsko zmogljivostjo prebivalstva in nedvomno tudi v okviru realnih razmerij pri delitvi narodnega dohodka, predvsem v zasebnem kmetijstvu.
Zavestni koristniki zdravstvenega zavarovanja kmečkega prebivalstva bi morali nujno uvideti realne težave, ki so pri osnovnem zavarovanju, spoštovati bi morali v večji meri pozitivne in za njih koristne težnje naše družbene ureditve. ki si je zadala veliko nalogo: skrbeti za vse sloje prebivalstva z vidika zdravstvenega zavarovanja. Često bi morali z večjim razumevanjem sprejeti tudi delček bremena tega zavarovanja. O koristi Zakona o zdravstvenem zavarovanju kmetijskih proizvajalcev pa bi lahko govorili mnogi, katerim je prav ta sklad omogočil zdravljenje in biti v posesti tistega, kar je človeku najdražje: biti telesno in duševno zdrav.
Zagotoviti to našim ljudem pa je eno mnogih plemenitih prizadevanj naše socialistične domovine.
Nikolaj Šabjan
Tri gasilske prireditve
V nedeljo so bile v soboški občini tri gasilske prireditve. Tako so dopoldne v Križevcih v Prekmurju razvili društveni prapor, ki ga je poklonila kmetijsko-gozdarska zadruga iz Petrovec, v Krncih so popoldne proslavljali 40-letnico obstoja društva, v Polani pa so izročili namenu novo motorno brizgalno.
Na vseh treh prireditvah se je zbralo veliko število gasilcev in okoliških prebivalcev. V Križevcih in Krncih je prisostvoval tuli podpredsednik OGZ Maribor, Janez Blagovič, brizgalno v Polani
pa je izročil gasilcem ljudski poslanec, Ludvik Berke.
V Krncih so razdelili priznanja za dolgoletno delo številnim članom društva, med njimi tudi 9 ustanoviteljem.	-js-
VESTI IZ G. RADGONE
Po skoraj dveletnem zastoju je zopet zaživela dramska družina radgonske »Svobode«, ki bo uprizorila 8. junija Rostandovo dramo »Ne ubijaj«, ki govori o pretresljivi usodi v vojni prizadetih ljudi. Na odru bomo videli skoraj povsem nove. mlade ljudi, kar nas navdaja z vero, da bo radgonski oder zopet živel in da ne bomo odvisni samo od gostov. Dramo režira tov. Kuzmič.
Agilni radgonski ribiči so pripravili Radgončanom kaj veselo nedeljo. Predpoldne so se pomerili v nogometni umetnosti ribiči in lovci, ki so »proizvajali« na svojstven način žogobrc, tako da se je številno občinstvo radostno nasmejalo dolgonogemu in suhemu ribiškemu vratarju in dokaj okroglemu vratarju lovcev. Tudi nogometni prostor je bil pripraven za igro, saj so se v visoki travi, ki kaže na resno delo pravih nogometašev, zgubili igralci in sodnik hkrati. Popoldne pa so postregli ribiči z izvrstnimi ribami, ki jih ni bilo malo, pa jih je vendarle zmanjkalo.
Modernizacija proizvodnje še vedno na prvem, mestu
V PETEK JE BILA V RADENCIH ZADNJA SEJA ZAČASNEGA OLO MARIBOR
Odborniki so se poslovili
V Radencih je bila v petek zadnja seja začasnega Okrajnega ljudskega odbora Maribor, ki so ji prisostvovali poleg odbornikov tudi dotedanji ljudski poslanci iz mariborskega okraja.
Odborniki so na skupni seji potrdili poročila o zaključnih računih družbeno-investicijskih skladov za leto 1962 za okraj Maribor in Murska Sobota, poročilo o delu komisije za prevzem zadev pisarniške evidence ter premoženjskih pravic in obveznosti okraja M. Sobota.
Na ločenih sejah obeh zborov so sprejeli sklep o dodatni dotaciji za muzej NOB v Slovenj Gradcu, potrdili pa so pravilnike o organizaciji delovnih mest, delovnih razmerij in delitvi dohodkov pri okrožnih sodiščih v Mariboru in Murski Soboti, pravilnik o organizaciji delovnih razmerij oblikovanju in delitvi dohod-
ka pri Okrožnem javnem tožilstvu v Mariboru in pri Okrajnih tožilstvih v Ptuju in Slovenj Gradcu, izbrana pa je bila tudi 9-članska komisija za štipendije pri OLO. Na dnevnem redu so bile še druge zadeve upravnega značaja.
Na koncu zasedanja se je predsednik OLO Marko ing Kržišnik vsem odbornikom zahvalil za sodelovanje in uspešno delo v pretekli mandatni dobi in jih poklical k še nadaljnjemu aktivnemu delu na novih delovnih področjih.
ŠE O PRAZNOVANJU MLADIH
V počastitev Dneva mladosti je bilo tudi v Radencih v organizaciji tamkajšnjega TVD Partizan več športnih prireditev. Tako so se v odbojki pomerili Elrad iz Radgone, aktiv ZMS iz Boračeve in Partizan Radenci. Zmagal je Elrad pred Boračevo in Radenci. Srečanje v rokometu med Radgono in Radenci pa se je končalo z zmago Radenec 31:25.
Na Dan mladosti so se v Gederovcih srečali mladinci in mladinke iz aktivov ZMS iz sosednjih vasi. Organizirali so tekmovanje v streljanju, odbojki, v malem nogometu in v teku.
V tekmovanju je bil najuspešnejši akt v ZMS iz Borejec, ki je dobil posebno priznanje, prav tako pa so pr znanja dobili tudi najboljši posamezniki.	-ff-
POSLANEC NIKO JESENOVEC MED VOLIVCI V RADGONSKI OBČINI
ŠE RAZŠIRITI ZDRAVSTVENO OMREŽJE
Poslanec zdravstveno-socialnega zbora Zvezne ljudske skupščine Niko Jesenovec, ki je kandidiral v občinskih skupščinah Radgona, Lenart, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota, je imel pred dnevi v Radencih razgovor s svojimi volivci — zdravstvenimi in socialnimi delavci ljutomerske in radgonske občine. Volivci so svojega poslanca ob tej priložnosti seznanili z aktualnimi zdravstvenimi vprašanji v svojem okolišu
Najprej je poslanec, ki deluje poklicno na tem področju orisal splošen položaj zdravstveno-socialne službe v mariiborskem okraju v zadnjih 7 letih. Poudaril je da bo po-
trebno zdravstveno omrežje še razširiti, osnovati nove zdravstvene postaje in še naprej vzgajati strokovne kadre, zlasti za zobozdravstvo. Že obstoječe zdravstvene ustanove je treba materialno in strokovno okrepiti.
Zdravstveni delavci radgonske občine so menili, da je kadrovsko vprašanje v njihovem okolišu precej dobro rešeno. Z integracijo zdravstvenih po-
staj so dosegli boljši pregled nad delovanjem zdravstvene službe, večjo koordinacijo dela in enotno finančno poslovanje. V prihodnje pa bosta najvažnejši nalogi: zgraditev vodovoda, ki naj bi zajel naselja od Črnc, Apač in Radgone do Radenec in Hrastja—Mote in zgraditev novega zdravstvenega doma v Radgoni. Novi dom naj bi veljal od 60 do 70 milijonov dinarjev.
Tudi v ljutomerski komuni so v zadnjih letih dosegli ve lik napredek zdravstvene službe v primerjavi z nekdaj enostavnimi razmerami. V tej občini čutijo sedaj predvsem pomanjkanje zobozdravstvenega kadra. Tudi v Ljutomeru nameravajo vsaj v petih letih zgraditi nov zdravstveni dom
Poslanec zdravstveno-socialnega zbora Ljudske skupščine SR Slovenije I. Bratkovič o nekaterih aktualnih zdravstvenih vprašanjih v lendavski občini.
LENDAVI POTREBEN NOV
ZDRAVSTVENI DOM

Med zdravstvenim zavodom v Lendavi in Komunalnim zavodom za socialno zavarovanje v M. Soboti so že sklenjene ustrezne pogodbe; prav od tega, da bo odslej finansiran program zdravstvenega doma, pa si mnogo obetamo. Predvsem to, da bo s finansiranjem programa dana kolektivu zdravstvenega doma večja vzpodbuda za smotrno trošenje sredstev. Z varčnim gospodarjenjem v mejah možnosti bodo sproščena sredstva lahko služila tudi za preventivo in krepitev skladov, katerim pripisujemo veliko važnost zaradi velikih potreb po modernizacija zdravstvenih ustanov v naši občini. Kurativo in preventivo pa je v zdravstvu vse bolj težko ločevati, saj ena drugo dopolnjujeta in sta tudi zelo tesno povezani veja ene zdravstvene naloge.
V Lendavi nam je zelo potreben nov zdravstveni dom. Sedanje poslopje zdravstvenega doma je bilo zgrajeno pred tridesetimi leti in je takrat idealno služilo takratnim potrebam. Toda, kako očitne spremembe smo doživeli v tridesetih letih tudi na tem področju? Za koliko se je od takrat samo razširil krog zavarovancev in aktivnih koristnikov zdravstvenih uslug? Kakšna večja modernizacija
zdravstvene službe v sedanjem poslopju sploh ni več mogoča, razen tega pa posluje zdravstveni dom sedaj na dveh precej oddaljenih mestih, kar tudi ni ekonomično in je povezano z izgubljanjem dragocenega časa, kar je ob sedanji zasedbi zdravniškega kadra še posebno vprašanje. Dve lokaciji onemogočata razen tega tudi ažurnost evidenčne službe in vrsto čisto praktičnih rešitev. Ka-
že torej, da bomo morali to vprašanje rešiti že v prihodnjih letih.
To vprašanje pa je mogoče po vezati tudi s potrebami proizvodnje. Gre namreč za racionalno izkoriščanje delovnega časa. Že samo poslovanje zdravstvenega doma v turnusih bi prineslo vrsto praktičnih rešitev. Kazalo pa bi uveljaviti tudi redne obiske medicinskih sester v podjetjih z name-
Nadaljevanje na 6. strani)
5
POMURSKI VESTNIK. 6. JUNIJA
Lendavi potreben nov zdravstveni dom
(Nadaljevanje s 5. strani) nom, da bi kar v podjetju opravile manjše zdravstvene storitve (prevezovanje ran, zdravljenje manjših poškodb itd.), s čemer bi tudi bilo prihranjenega mnogo časa za proizvajalce. Taki obiski bi bili posebno dobrodošli v podjetjih, ki zaposlujejo pretežno žensko delovno silo in se zategadelj pogosto pojavljajo tudi ženska obolenja in težave, ki pa vedno ne terjajo zdravnikovih posegov, marveč bi jih bilo moč uspešno odstranjevati že s posredovanjem specializirane medicinske sestre v podjet-
ju. Taki obiski naj bi bili tudi postopen prehod k razširjenemu zdravstvenemu varstvu v delovnih organizacijah. Ob večji zasedenosti zdravniškega kadra hi tudi bilo zelo koristno, če bi bil zdravnik strokovni vodnik higienskotehničnega varstva v podjetjih. Tako bi kot strokovni svetovalec redno kontaktiral z ustreznimi strokovnimi uslužbenci v podjetjih. Prepričan sem, da bi delovni kolektivi večjih podjetij bili tudi pripravljeni finansirati tako razširjeno zdravstveno dejavnost s preventivnim obeležjem.
Zagotavljanje zdravstvenega varstva prebivalstvu pa je izredno široko in kompleksno vprašanje. Vanj lahko vključimo poleg zdravstvenega in socialnega zavarovanja tudi prizadevanja za ureditev vodnjakov, kanalizacij, kopalnic in sanitarnih prostorov, zmanjševanje obolenj živine za tuberkulozo itd., da ne govorimo še o številnih zaščitnih cepljenjih, kot n. pr. proti gripi.
V okvir teh prizadevanj sodi prav gotovo tudi prosvetljevanje
prebivalstva, ki bo moralo zavzeti večji razmah tudi v naši obči-
ni. Minula zdravstvena predavanja v kolektivih so nam pokazala, da je lahko tudi ta oblika preventive uspešna in koristna, saj tudi tako ustvarjalno vključujemo občane v prizadevanja za izboljšanje zdravstvenih razmer v mestu in na podeželju. Na tem področju pa zaslužijo še posebno pozornost naše šole: intenzivnejši zdravstveno-vzgojni proces pod vodstvom strokovnjaka naj bi se pričel že od šestega razreda osnovne šole in še potem kontinuirano nadaljeval v vajeniških in srednjih šolah.
-sk
Razgovor s poslanskim kandidatom Štefanom Antaličem
Še močnejše razvijati
časopisno in založniško dejavnost
Naš sodelavec je obiskal poslanskega kandidata Štefana Antaliča in mu zastavil več vprašanj o razvoju in načelih časopisne in založniške dejavnosti v Pomurju. Tov. Antalič je kljub temu, da bi rajši govoril o nekaterih vprašanjih, ki so mu jih postavili volivci na sestankih, odgovoril na postavljena vprašanja, ki so tesno povezana s kulturnim razvojem Pomurja.
V zadnjem času se pojavljajo razno razprave o pokrajinskih listih, med kakršne štejemo tudi Pomurski vestnik. Nekateri menijo, da je teh listov preveč, drugi, da jih je premalo?
Lokalni časopis ima posebno vlogo. V njem običajno bralci najdejo tisto, česar osrednji listi ne prinašajo. To so številne lokalne vesti in poročila, ki bralcu nudijo vpogled v dogajanje na celotnem področju, na katerem izhaja. Naš list je to vlogo nenehno izpolnjeval in zato je umestno, da izhaja. Seveda pa je potrebno presoditi, ali so vsi lokalni časopisi upravičeni. Toda tisti ki izhajajo na tako specifičnih področjih, kakršno je naše morajo še nadalje izhajati in se tudi razvijati. Naš list bi moral postati zlasti bolj polemičen v obravnavnaju stvari, ki se tičejo tega področja. V njem bi moral vsak sodelovati, tako da bi predstavljal javno tribuno mnenj in stališč. Zaradi dobrega obveščanja bralcev pa tudi izpolnjuje osnovno zahtevo ustanoviteljev to je, da je dober informator
Kako pa ocenjujete razvoj Népujsága, glasila, ki je namenjeno prebivalcem madžarske narodnosti?
Népujság moramo po obsegu še bolj razširiti. Enako tudi podrobneje obravnavati v njem tista vprašanja, ki se pojavljajo na področjih, kjer živijo prebivalci madžarske narodnosti. List ne bo smel biti samo informator, temveč tudi usmerjevalec. Vedno živahnejša kulturna dejavnost v teh predelih tudi zahteva, da se prebivalcem madžarske narodnosti posveti večja pozornost. Razširiti moramo tudi krog dopisnikov, tako da bo list dejansko prikazoval težnje prebivalcev madžarske narodnosti.
Vzporedno s časopisi deluje tudi radijska postaja. Ali se morda pojavlja potreba, da bi povečali jakost oddajnika?
Pri radiju smo prešli na dnevne oddaje, ker je radio najmočnejše informativno
sredstvo. Potrebno bo pa pojačati oddajnik, ker vidimo iz številnih dopisov, da se za naše oddaje zanimajo v celotnem obmejnem predelu, posebno pa še naša narodnostna manjšina na Madžarskem. Zaradi vedno tesnejših stikov s sosednjo Madžarsko pa se pojavlja tudi potreba po informiranju o raznih prireditvah pri nas, kar bo še bolj aktualno, če bo odprt maloobmejni promet. Oddaje za prebivalce madžarske narodnosti pa bo potrebno razširiti zlasti s svežimi vestmi o njenem življenju. Kar se tiče slovenske oddaje, jo bo potrebno obdržati v sedanjem obsegu, zlasti še satirično, saj smo opazili, da se zaradi satiričnih bodic mnoga vprašanja hitreje rešujejo, kakor če se jih ne bi dotikali.
Kakšno perspektivo pa ima založniška dejavnost?
Osnoven namen založbe je da prebivalce madžarske narodnosti seznanja s slovenskimi kulturnimi dosežki, enako pa tudi slovenske bralce z vrednotami madžarske kulture. Tudi v bodoče bo založba razvijala to obojestransko sodelovanje med madžarsko in slovensko kulturo in bo predvidoma že prihodnje leto izdala okrog tri sto tiskovnih
pol. Prihodnje leto pa naj bi spet začela izhajati revija, kar bi omogočilo predvsem mladim, da bi lahko objavljali tudi svoja dela, s katerimi sedaj težko prodrejo v ostale slovenske revije. Z ozirom na kmetijsko področje in ukinitev založbe Kmečka knjiga pa bi bilo pravilno, če bi se naša založba sčasoma preusmerila tudi na izdajanje poljudnoznanstvenih del in s tem omogočila, da bi se znanstveni dosežki bolj uveljavljali tudi v našem kmetijstvu.
Pred očmi pa moramo imeti, da delujejo te naše kultur-
ne ustanove na relativno manj razvitem področju in da morajo zato vse sile usmerjati na angažiranje vseh sil za hitrejši razvoj in zainteresirati za sodelovanje z drugimi področji, ker je tako sodelovanje ekonomsko zelo upravičeno.
Pionirski tamburaški zbor iz Turnišča se v zadnjem času zelo dobro uveljavlja. Nastopil je že tudi na mladinski oddaji RTV Ljubljana. Na sliki: z nastopa na proslavi 100-letnice šole v Motvarjevcih
Novi člani ZMS v Gornji Radgoni
Na osnovni šoli v Gornji Radgoni je bila prisrčna in topla slovesnost; aktiv Zveze mladine Slovenije je sprejel v svoje vrste pionirje, ki obiskujejo sedmi razred. V mladinsko organizacijo je bilo sprejetih nad sto pionirjev in pionirk, tako da je na šoli sedaj zelo močan mladinski aktiv. Nove člane ZMS je pozdravil in jim govoril o nalogah, ki jih bo treba opravljati, predsednik občinskega komiteja ZMS tov. Milkovič. Za kulturni spored pa sta poskrbela mladinski zbor osnovne šole in veseli kvintet glasbene šole. Istočasno so bili sprejeti podmladkarji RKS na šoli v vrste pravih članov te organizacije.	M. G.
RAKIČANSKI FOTOAMATERJI RAZSTAVLJAJO Za zaključek Tedna mladosti so fotoamaterji rakičanske šole pripravili razstavo svojih slik. Razstava je bila na tamkajšnji šoli. sodelovalo pa je osem fotoamaterjev. Razstavljali so slike iz izvenšolske dejavnosti mladih in dijakov na praksi ter pokrajinske posnetke.
-do-
Spomini na Slavka Osterca
Spominjam se časov, ko je moj oče, Josip Brandl, graditelj orgel, harmonijev in klavirjev, doma rekel: »Iz tega mladega Osterca bo enkrat še nekaj velikega.« Moja pokojna mati, katero so vsi poznali kot strokovnjaka v očetovi obrti
je seveda tudi poznala Osterca ter z veseljem zasledovala njegov napredek. Pogostoma je prišel k mojemu očetu v delavnico in kot dijak učiteljišča pokazal veliko zanimanja, če mu je oče razložil to in ono, ali mu odkril svoje tehnične tajne pri gradnji orgel. Izdelal
je čez 130 orgel, zadnje za katedralo v Dubrovniku. Številna odlikovanja, med njimi zlata medalja iz Neaplja 1905, so dokaz priznanja za njegovo delo. Oče in Osterc sta bila prijatelja tudi pozneje, ko je Slavko Osterc bil že učitelj.
Po mojem končanem študiju na glasbeni akademiji na Dunaju sem že kot 18 letna violinistka začela nastopati na samostojnih koncertih in sem med svoje glasbene prijatelje štela tudi Slavka Osterca. Skladatelj Osterc mi je leta 1933 daroval svojo suito za vi-
olino in klavir, katero sem kmalu po tem tudi izvajala na raznih komornih koncertih med drugimi tudi na Dunaju, Osebnih spominov, številnih pisem Slavka Osterca na žalost nisem več našla, ko sem se po osvoboditvi prvič vrnila v Ma-
ribor. Tako mi je ostala samo njegova suita za violino in klavir. Želim jo pokloniti muzeju Slavka Osterca, ki naj bi ga odprli v njegovem rojstnem kraju, v spomin na tega odličnega slovenskega umetnika. Nada Jevdjenijevič-Brandlova koncertna violinistka
Bodočim gimnazijcem
1. julija bodo izpiti za sprejem v 1. razred gimnazije, zato nekaj nasvetov v odgovor tistim, ki sprašujejo ustno oz. s pismi, pa tudi v obvestilo vsem drugim interesentom.
Predvsem svetujemo, da se vsi dobro pripravijo na izpite. Iz slovenskega jezika opravljajo izpite vsi pismeno, kandidati s slabšimi ocenami nalog tudi ustno.
Po izbiri opravljajo pismene in ustne izpite -— enako kot pri slovenščini — vsi še iz enega predmeta: matematike ali iz tujega jezika (iz angleščine ali iz nemščine).
Obvladali je potrebno vso snov osemletke. Če snovi v kateri šoli niso uspeli predelati, bi bilo prav, da jo z interesenti za srednje šole tovariši, učitelji predelajo posebej. Eden od štirih oddelkov bodočega 1. razreda gimnazije bo najbrž namenjen izobrazbi bodočih učiteljev in profesorjev zakaj poslej bodo tudi učitelji
morali imeti višjo izobrazbo — se pravi poleg gimnazije še tkzv. pedagoško akademijo, ki v Mariboru že dela. Prav bi bilo, da bi se v omenjenem oddelku zbrali zlasti tisti, ki nameravajo postati predmetni učitelji, saj prav teh sila primanjkuje — ne le pri nas, ampak po vsej državi. Tako manjka samo v mariborskem okraju za matematiko in fiziko 70 predmetnih učiteljev ali profesorjev, za kemijo in biologijo 42, za zgodovino in zemljepis 30, za angleščino 24, za slovenščino 40, za tehnični pouk 20, za gospodinjski pouk 12 za likovni pouk 19, za glasbeno vzgojo 36.
Prav bi bilo, če bi občine štipendirale nadarjene in prid-
ne dijake za 6-letni študij za poklic predmetnega Učitelja (4 leta študija na gimnazija in 2 leti na pedagoški akademiji v Mariboru).
J.Liška
Na majskem izletu — v Murski Soboti — radovedni šolarji iz Odranec
Kajetan Kovič
med radgonskimi pionirji
Učence radgonske osnovne šole je nedavno obiskal ugledni slovenski pesnik Kajetan Kovič. Razigrana mlada druščina je toplo pozdravila gosta s šopkom rož in z željo, da obišče svoje majhne prijatelje še večkrat.
Ob veselem razpoloženju je prebral pesnik nekaj svojih najnovejših mladinskih in otroških pesmi. Otroci vseh razredov so z živim zanimanjem spremljali pesnikove besede; učenci pa, ki so se o pesniku pravkar učili, se nikakor niso mogli nagledati svojega gosta, ki je bil tako prisrčen in ves mlad.
Naj le še pride k nam ta naš prijatelj, ki nam je napisal že toliko lepih pesmic!
M. G.
KONKRETEN PREDLOG
ZA FINANSIRANJE KULTURE
Pred dnevi je bilo v Gornji Radgoni posvetovanje kulturno-prosvetnih delavcev radgonske občine o aktualnih problemih šolstva m o vprašanjih kulturno-prosvetnega življenja v radgonski komuni. Posvetovanja se je udeležil tudi Kajetan Kovič, kandidat ra republiškega poslanca.
Vse kaže, da so največji problemi, ki zadevajo šolstvo, šolska poslopja, od katerih je najnovejša šola v Radencih, ki je bila zgrajena še v stari Jugoslaviji; vsa druga poslopja so še iz prejšnjega stoletja.
Zelo pereče je tudi vprašanje, kam z vsemi učenci, ki bodo končali obvezno šolanje. In teh ni malo. Radgonskim šolam manjka v veliki meri usposobljenih učiteljev za predmetni pouk, zato bo dajala radgonska komuna štipendije le za šolanje na višji stopnji Kar zadeva kulturno-prosvetno življenje občanov radgonske komune, bi moralo biti povezano z izobraževanjem saj je vsako kulturno izživljanje že izobraževanje. Kultura v komuni ne more in ne sme biti več sama sebi namen, si cer ne ho imela kulturna dejavnost svojega učinka v celotnem družbenem razvoju in se tudi ne bo objektivno odražala v gospodarskih rezultatih. Tudi kulturo moramo finansirati! Edina in najbolj objektivna oblika finansiranja kulture naj bo samostojen sklad, v katerega bi se stekala sredstva iz različnih virov.
M. G.
Četrta številka glasila „V SENCI TOPOLOV”
Pred dnevi so dijaki na Kmetijski srednji šoli v Rakičanu Izdali četrto številko glasila »V senci topolov«. Glasilo je izšlo v precej povečanem obsegu; razen reklamnih prilog in naslovne strani obsega kar 22 strani.
V uvodnem članku »Predvolilna aktivnost mladih« piše Jure Danč o dejavnosti mladinske organizacije na šoli; ta bi se naj odražala predvsem v vsestranskem vključevanju mladine v šolsko in izvenšolsko dejavnost. Poudarja predvsem pomembnost dogodkov, ki so nas čakali v tem šolskem letu. Tako nas je čakal VII. kongres ZMJ in pravkar minule volitve, na katerih so sodelovali tudi naši mladinci. Glasilo prinaša še več sestavkov o delu OO ZK in šolske skupnosti ter strokovni sestavek »Teorija in praksa se morata vsklajevati«.
V stalni rubriki »Utripi ljubezni« je več leposlovnih prispevkov, v katerih je že čutiti poskus po zrelejšem, oblikovanem delu, kol na primer »Idealen zakon«, »Ob oknu«, »List iz mojega dnevnika« itd. Vsebino dopolnjujejo številne pesmi, ki jih prav tako predejo
dijaki sami. Med njimi je nekaj dobro oblikovanih: »Mati«, »Sam«, »Bil sem veter« itd.
Glasilo prinaša na treh straneh športne vesti, podlistek »Srečanje« v nadaljevanju in tri strani raznih sestavkov za razvedrilo, ki izvirajo iz doživetij dijakov v šolskih klopeh in na praksi. Lepši zunanji izgled pa dajejo glasilu številne ilustracije, ki jih je narisal Franc Lančič, prav tako naslovno stran, natisnilo pa ČZP »Pomurski tisk«.
-do-
Ob ugodni kakovosti premajhna množičnost
Glasbene revije pionirjev in mladine, ki smo jih v zadnjih letih prirejali v okviru Jugoslovanskih pionirskih iger, naj bi vplivale na mladi rod, da bo znal ceniti lepoto in se zanjo tudi zavzemati, obenem pa bi naj vzpodbudile ustrezna društva za glasbeno dejavnost.
Lahko rečem, da so svoj smoter dosegle. Pionirski pevski festivali so bili izvedeni v občinskih središčih iz leta v leto, na primernem umetniškem nivoju in tudi ob množični udeležbi. Letošnji občinski pevski festival, ki je bil izveden v Murski Soboti pod nazivom Glasbena revija mladih, pa je v tem svojem razvoju nekoliko nazadoval. Prav je, da ocenimo vzroke in se jim v bodoče izognemo.
V prihodnje bo treba glasbeni vzgoji na naših šolah vsekakor posvetiti. več skrbi. Estetska vzgoja je dokaj pomemben sestavni del splošne
vzgoje mladega človeka. Kakšno pa je vrednotenje glasbe po našem povprečnem človeku, nam dokaj zgovorno izpričujejo radijske oddaje »Želeli ste — poslušajte!« in druge. Lepa narodna in umetna pesem je šele na drugem mestu za nekaterimi vsebinsko dokaj klavrnimi popevkami. Šole bi torej morale bolj gojiti našo lepo narodno in umetno pesem ter z lepim izvajanjem vzbujati pri poslušalcih veselje do nje.
Vendar je občinskemu svetu Svobod in prosvetnih društev uspelo pridobiti le osem šol za sodelovanje na pevskem festivalu. Prav bi bilo, da bi pri tem sodelovala sleherna šola, da bi se pripravljala na to prireditev; iz talko lepega števila pevskih zborov bi potem ocenjevalna komisija res lahko izbrala najkvalitetnejše zbore. Letos pa pri tako maj-
hnem številu prijavljenih ni bilo več mogoče odbirati. Res (Nadaljevanje na 8. strani)
Najmlajši pevci na reviji — pionirji iz soboškega vrtca
POMURSKI VESTNIK, 6. JUNIJA
6
Prva knjiga iz letošnjega programa Pomurske založbe
ZBORNIK O SLAVKU OSTERCU
POMURSKA ZALOŽBA JE OB 22-LETNICI SMRTI ZNANEGA SLOVENSKEGA SKLADATELJA IN GLASBENEGA VZGOJITELJA SLAVKA OSTERCA IZDALA PRIKUPNO KNJIŽICO: SLAVKO OSTERC, SPOMINSKI ZBORNIK.
Bil je sin veselega in šegavega ljudstva, rojen v pomurski vasi Veržeju. Vaške poti na polja, travnike in do Mure so se zanj razširile in se stegnile v svet: mariborsko učiteljišče, vojaščina, učiteljevanje v Celju, študij glasbe v Pragi, profesor na Državnem konservatoriju v Ljubljani; in komponiranje, potovanja in koncerti: Praga, Pariz, Budimpešta, Sofija, Varšava, Firenze, Buenos Aires . . . Glasba si ga je že na učiteljišču v Mariboru izbrala za enega svojih ustvarjalcev. Ker se je v življenju in v glasbi zmeraj opredeljeval za novo in napredno, je tudi njegova glasba taka: nova, jasna, trda in nesentimetalna. Domači zamaknjenci v klasično romantično glasbo, nasprotniki vsega novega in naprednega ga niso marali razumeti in ceniti njegovega dela. Kljub temu, da
so v Ljubljani izvajali nekatere njegove skladbe, mu je največ priznanja vseeno podelila tujina. Bil je velik prijatelj Sovjetske zveze in v Moskvi so pred vojno pripravljali premiero njegovega baleta »Iluzije«. Toda prišli sta bolezen in vojna in pretrgali v bodočnost potegnjeno notno črtovje velike in nove glasbe. To se je zgodilo 23. maja leta 1941. Šele naša zmagovita revolucija je po vojni dala veljavo tudi Osterčevemu delu. Osterčevi učenci in prijatelji, slovenski glasbeniki Pavel Šivic, Demeter Žebre, Jože Pahor, dr. Danilo Švara, Marijan Lipovšek in drugi nadaljujejo njegovo novo glasbo in skrbijo za izvajanje njegovih del, ki sodijo med dragocene glasbene stvaritve.
Pri prebiranju zbornika bolj občutimo, kakor opazimo dva dela: prvi del, ki je oblikovno in vsebinsko preprostejši, nam predstavi Osterca predvsem kot človeka; drugi del je tehtnejši in bolj bogat: Osterčevi učenci in prijatelji, slovenski glasbeniki nam pripovedujejo o Ostercu kot komponistu. V prvem delu iz treh originalnih Osterčevih sestavkov in iz krajših spominskih zapiskov njegovih najbližjih, prijateljev in znancev spoznamo Slavka Osterca. Bil je prave veržejske narave: še-
gav, dobrodušno zbadljiv, vselej širok, resnicoljuben; dosleden, trden in nepopustljiv v svojem prepričanju in pri svojem delu. Bil je vreden sin malega naroda, vedno na strani novega in naprednega. Tak je bil že kot dijak: v Mariboru je ob shodu nemških študentov na Glavnem trgu iz okna svoje sobe izobesil slovensko zastavo in ob popisu prebivalstva pred prvo vojno je odločno zahteval, da so njega in njegove prijatelje zapisali kot Slovence, a ne kot Nemce, kakor so jih hoteli nemški popisovalci. Tako veržejsko razborito naravo, odločno slovenstvo in bojevito vnemo za novo in napredno je ohranil vse življenje. In da ga ni prehitela smrt, bi se prav gotovo pridružil naši revoluciji kot komponist in borec, saj je že pred revolucijo pri komponiranju svojih skladb rad po-
udarjal: »Pišem jih za sovjetske ljudi in za naše po revoluciji.«
Da, tudi za naše ljudi, za nas. . . Glasba kmečkega fanta iz Veržeja je zazvenela v Moskvi, Pragi, Parizu ... in na naši zemlji ter postala dragoceni del naše glasbene kulture. Opozarja nas, da ne sme mo pozabiti njenega ustvarjalca. Zato naj bo spominski zbornik o Slavku Ostercu uvod in pobuda za znanstveno raziskovanje njegove-
ga dela, opozorilo na naš dolg velikemu sinu pomurske zemlje, pomembnemu slovenskemu komponistu, čigar delo je eden glavnih stebrov v naši glasbeni umetnosti.
Zbornik, v katerem je tudi več fotokopij osebnosti in dokumentov, je uredil in uvodno besedo napisal Vanek Šiftar. Knjažica v prikupnih barvah opremljevalke Lidije Osterčeve je kot dragocen in v srcu večno živ spominek, ki smo ga v mladosti dobili od drage osebe na kaki, v naših dneh že manj popularni folklorni prireditvi. Zato naj ne bo nobenega udeleženca proslave v Veržeju, nobenega ljubitelja glasbe, ki si ne bi kupil tega drobnega spominka na komponista in glasbenega učitelja Slavka Osterca.
Jože Ternar
Poglejte nas, kako smo dobre volje, zadovoljni, nasmejani
SREČANJE S PISATELJEM FRANCETOM BEVKOM
Vrvež na ljubljanski železniški postaji je že vsakodnevna stvar. In prav ta vrvež bo ostal v spominu učencem 8. razreda bogojinske šole, ko so na postaji srečali pisatelja Franceta Bevka. Potovali so namreč na izlet v Reko.
Učenci so se pisatelju takoj predstavili in ga prijateljsko obkrožili. Tov. Bevk je bil zelo vesel, da so ga prepoznali, še bolj vesel pa je bil, da se je lahko pogovoril z njimi.
Učenci so vedeli veliko povedati o njegovih delih, posebno pa jih je zanimalo, kaj zadnje čase piše in če kaj pripravlja za mladino. Povedal jim je, da pravkar potuje za nekaj dni na Koroško, ker piše potopis s Koroške in si mora s krajšim potovanjem osvežiti spomine. Za mladino pa je pripravil slikanico »Partizanka Vanka«, ki je prav tako zanimiva, kot so vsa njegova dosedanja mladinska dela.
Učenci bi še kramljali s svojim vzornikom, toda njegov vlak je pripeljal na postajo. Zaželeli so mu srečno pot! — prav tako tudi on učencem — in že je mladostno čil in nasmejan triinsedemdesetletnik stopil v vlak, ki ga je odpeljal proti deželi, ki nam jo bo v kratkem predstavil v novi knjigi.
Srečanje s Francetom Bevkom bo učencem ostalo še dolgo v spominu.	-ac-
OB ROB KONFERENCAM ZMS NA SREDNJIH ŠOLAH:
Uspehi bi lahko bili večji
V preteklih dneh so bile skoraj na vseh šolah II. stopnje v Pomurju  redne letne konference ZMS. Srednješolke in srednješolci so pred zaključkom šolskega leta pregledali tudi delo in uspehe v mladinski organizaciji.
Učenje je tudi za dijake srednjih šol najbolj pomembna naloga. Vendar nam učni uspehi kažejo, da mnogokrat dijaki to nalogo zanemarjajo. Res je, da v opravičilo lahko navedemo nekatere objektivne težave, vendar pa s tem ne moremo zanikati nenačrtnega dela in zapravljanje časa, ki bi ga lahko izkoristili za predelavo učne snovi. Te ugotovitve tudi ne moremo posplošiti na vse dijake, je pa precej takih, ki jo Lahko sprejmejo kot svojo in to predvsem onih, ki imajo sicer dovolj časa in se aktivno ne udejstvujejo na drugih področjih dela. Šolski komite ZMS, pa tudi šolske skupnosti, ki bi ta problem morale reševati, niso dosegli najboljših uspehov, to pa zato, ker so bila njihova prizadevanja v tej smeri nenačrtna in mnogokrat v obliki in vsebini zgrešena. Ce dodamo k vsemu temu še neodgovornost dijakov, ki bi jim bila pomoč pri učenju potrebna lahko vidimo, da bo v prihodnje potrebno storiti še mnogo več.
Tudi pojmovanje, da so za delo v organizaciji ZMS odgovorni sami člani šolskih komitejev in razrednih vodstev ni sprejemljivo. ZMJ je organizacija mladih in vsebina dela v njej je odvisna od želja,
dejavnosti in prizadevanj vseh članov. Pri tem pa je treba upoštevati naloge, ki jih ZMJ ima v naši družbi kot družbeno-politična organizacija in zavestna sila in jih torej mora tudi reševati. Če bodo vse mladinke in mladinci tako gledali na svojo organizacijo, potem bodo vložili za delo v njej ves svoj trud in ne bo več vprašanj »Kaj mi pa organizacija ZMJ nudi?«
Na področju idejne vzgoje je letos mladina na srednjih šolah dosegla lepe uspehe. Mladinske ure, ustavna diskusija, šola za življenje, razprave o volitvah — in cela vrsta drugih predavanj — vse to si je sledilo skozi celo šolsko leto in mladi so radi prihajali na vse te oblike idejno-vzgojnega dela zato. ker so bile razporejene vse leto, predavali pa so razgledani predavatelji.	
Skoraj povsod pa je bilo na konferencah čutiti, da je neizdelan sistem dela in včasih tudi neznanje, kaj spada v okvir dela šolskih skupnosti in kaj v okvir dela organizacije ZMS, neugodno vplivale na končne uspehe. Člani
organizacije ZMJ, bi morali več študirati njen program in statut, materiale iz kongresov in plenumov višjih vodstev in prišli bi do ugotovitve, da je ZM na šoli, mesto, kjer bodo mladinke in mladinci ocenjevali opravljeno delo, načrtovali in se dogovarjali za akcije in naloge, ki jih bodo potem uresničevali v organizacijah in društvih, ki na šoli delujejo ali pa v drugih interesnih oblikah, ki vključujejo mladino.
MLADI TIŠINČANI prvič pred mikrofonom
Prejšnji teden je mladinski aktiv na tišinski osemletki priredil javno mladinsko oddajo »Spoznavajmo svet in domovino« in »Pokaži, kaj znaš«. To je bila prva tovrstna prireditev v tej vasi in prva, ki jo je priredila šolska mladina.
V prvem delu oddaje »Spoznavajmo svet in domovino« so mladinci odgovarjali na teme, ki so si jih izbrali sami. Prva talka tema je bila »Kako je človek preoblikoval zemljo«. Iz zemljepisa so odgovarjali o Gorenjski in Franciji, nekateri pa tudi o domači in tuji književnosti.
Drugi del oddaje »Pokaži, kaj znaš« je bil za občinstvo
pravo presenečenje. Navdušile so jih predvsem popevke. Nastopali so v duetu in solisti. Na odru so se pojavili tudi folkloristi v lepih prekmurskih narodnih nošah; zaplesali so nekaj priljubljenih prekmur-
skih narodnih plesov. Nastopili so še instrumentalisti.
Prvo mesto sta na oddaji s 30 točkami, kar je bilo tudi največje število možnih točk, osvojila Aleksander Kakaš in Ivan Baranja s pesmijo »Pod njenim prozorom«. Nastopajoči so prejeli lepe praktične nagrade.
Za to oddajo se je občinstvo že dalj časa zelo zanimalo.
Program, ozvočitev in lepo urejena dvorana — vse to je proti pričakovanju zadovoljilo občinstvo.
Kaže celo, da bo potrebno v bodoče pogosteje prirejati take oddaje.	-do-
To pa so pionirji tišinske osemletke: pet združenih folklornih skupin nastopa
TRIJE UTRINKI S TREH KONFERENC ZMS V MURSKI SOBOTI
Delo, odnosi in volja
V preteklih dneh so bile konference ZMS na Učiteljišču. Ekonomski srednji šoli in na šoli za zdravstvene delavce v Murski Soboti. V mnogih stvareh so si bile konference podobne. Ocena dela v preteklem šolskem letu je ugodna. Pa vendar je bilo slišati mnogo besed, ki so jih izrekli navzoči o tem, kaj bi bilo lahko bolje, uspešneje. Za vse tri konference pa je značilno, da je vsaka izmed njih načela problem, ki ga doslej organizacije ZMS niso rešile, pa čeprav neugodno vpliva na celotno delo mladine.
Na konferenci ZMS na Učiteljišču je mnogo mladink in mladincev, ki so sodelovali v razpravi, načelno vprašanje »Kdo naj dela in kdo je odgovoren za delo mladih v organizaciji ZMS in v drugih oblikah interesne dejavnosti?« Vprašanje je sicer čudno, še bolj čudno pa zveni, če ga slišiš na mladinski konferenci. Odgovor na to vprašanje je samo eden, tisti, ki ga je tudi konferenca našla: »Za uspešno delo v organizaciji
ZMS so odgovorni vsi njeni člani!«
Današnja mlada generacija je delavna, vztrajna in ne manjka ji lastnih vzpodbud za reševanje različnih nalog in problemov. Konferenca ZMS na Ekonomski srednji šoli v Murski Soboti pa je zagotovila, da uspehi, ki so jih dosegli, sicer niso majhni. So rezultat dela in prizadevanja mladink in mladincev, vendar v največ primerih je vzpodbudo za delo v mladinski organizaciji dajalo
vodstvo šole. Naloge v organizaciji ZMS so zato izgledale bolj »šolske« in dijaki so se jih resneje lotili. Torej manjka lastnih vzpodbud, iznajdljivosti, vztrajnosti, in volje do dela. Ta problem pa je rešljiv in rešiti ga morajo člani ZMS na ESŠ.
Odnosi med mladimi so lepi in čisti, zgrajeni na medsebojnem spoštovanju in zaupanju, veže in utrjuje jih isti cilj, volja do dela, po spoznavanju in odkrivanju novega sveta, resnice in pravice. Zato nihče, ki je bil na delovnih akcijah, ne bo pozabil prijateljev in tovarištva, ki jih je tam srečal in raznesel po vsej naši domovini. In zakaj takšni odnosi ne bi bili tudi na srednjih šolah, med dijaki, med različnimi letniki? So takšni odnosi že marsikje, kjer pa še niso, se lahko razvijejo, mladina jih Lahko sprejme in razvija v delu in življenju. Na Soli za zdravstvene delavce v M. Soboti bo potrebno torej odvreči vse tisto kar je posameznim mladinkam in mladincem tako drago kar potrjuje njihov »jaz«, neugodno pa vpliva na odnose med dijaki cele šole. Tu morajo najti torišča dela šolska skupnost in razredne skupnosti, mladinska organizacija in njeni člani, saj gre vendar za odnose med mladimi, gre za odnose med člani organizacije ZMS!
Melodrame na prvem mestu
ŠTEVILO OBISKOVALCEV FILMSKIH PREDSTAV NENEHNO PADA. TO JE SPLOŠEN POJAV, KI JE RAZVITEJŠE DRŽAVE ZAJEL ŽE PRED LETI, SEDAJ PA POSTAJA VEDNO BOLJ PEREČ TUDI PRI NAS.
Kot najvecji konkurent filmu se je pojavila televizija, ki ji je tudi uspelo, da je čedalje širši krog obiskovalcev kinematografov priklenila na svoj ekran. To izgubljanje gledalcev je filmska podjetja tako kinematografe kakor tudi producente prisililo, da so začeli iskati načine, kako ohraniti ali pa še privabiti novo število gledalcev. Tudi pri nas so filmska podjetja samostojna, živijo od svojih dohodkov in zato se tudi pri njih vedno pojavlja ta komercialni interes: nuditi gledalcu tisto, kar ga zanima, opustiti neko vzgojno vlogo in se podrediti najčešče cenenemu okusu. To vprašanje premlevajo razni organi, ki odločajo o tem, kaj bo prišlo na filmsko platno, kajti razumiljivo je, da je potrebno ohraniti umetniško raven tudi kinematografije.
Tudi v naših kinematografih je iz leta v leto manj gledalcev. Samo nekaj podatkov za soboški kino. Lani se je v primerjavi s prejšnjim letom število gledalcev zmanjšalo za 8.000. V prvih štirih mesecih letošnjega leta pa je bilo za približno 15.000 manj obiskovalcev kot lani v istem obdobju. Niso redki primeri, da se na predstavi zbere po 40 ljudi , tako da je dvorana s 550 sedeži praktično prazna.
Kje so vzroki? Mnogi krivijo televizijo, nekateri iščejo vzrok v večjih možnostih zabavnega življenja, drugi zopet v štednji itd. Tudi glede programa so pripombe. Vendar pa tudi nekoč tako priljubljene kavbojke niso več zanimive, čeprav še vedno bolj. kot pa umetniško kvalitetni filmi. Bolj privlačujejo gledalce razni pusto-, lovski, gusarski filmi, krepko pa prednjačijo melodrame s svojimi sentimentalnimi, jokavimi tragedijami in cenenim, naivnim humanizmom. Samo primer: film Mati poslušaj mojo pesem so v soboškem kinu vrteli 10-krat, obiskovalcev 4.804. To je svojstven re-
kord. Tudi druge melodrame imajo dober obisk.
Kaj nam to kaže? Predvsem nas opozarja na dokaj slab okus, kar je zaskrbljujoče. Filmu moramo res priznati tudi umetniško vrednost in zato se s tem padcem okusa ni mogoče sprijazniti. Zato se pa toliko bolj aktualno zastavlja vprašanje smotrne filmske vzgoje in to zlasti pri mladini. Z željo, da bi uporabili vzgojne učinke filma na mladino zlasti glede oblikovanja njenega estetskega
nazora, so bile organizirane posebne mladinske predstave. Toda te predstave so najslabše obiskane, ker za njimi preprosto ni nobene organizacije. Niti mladinska niti drugi sveti se za to ne zmenijo. Tudi strokovnega vodstva ni, ki bi pač potem na osnovi teh filmov skrbelo za nadaljnjo estetsko vzgojo. Predstave, ki so bile uvedene z določenim namenom, so prepuščene na prosto voljo mladini, enako kot ostale redne predstave.
PRI MARŠALU TITU
Vest, da bom zastopala prekmurske pionirje v Beogradu, pri maršalu Titu, me je zelo razveselila. Pričela sem se pripravljati na veliko srečanje. Niti pomislila nisem, da bom lahko tovarišu Titu stisnila roko in ga celo objela.
Po večurnem potovanju v družbi delegatov mariborskega okraja smo prispeli v Ljubljano. Na republiški zvezi DPM smo se zbrali vsi slovenski delegati in prejeli pionirske kroje. Tam smo tudi vadili pesmi, ki naj bi jih zapeli maršalu Titu pod vodstvom dirigenta mladinskega zbora RTV Janeza Kuharja.
Popoldne smo si ogledali poslopje Ljudske skupščine. Bili smo tudi na Urhu. kjer je bilo med vojno znano belogardistično gnezdo. sedaj pa je v cerkvi muzej. Po vojni so v spomin padlim na Urhu postavili lep spomenik.
Naslednjega dne smo se poslovili od ljubljanskih pionirjev in skupaj z vsemi slovenskimi delegati odpotovali v Beograd. Potovanje je bilo izredno veselo in zanimivo. Pazljivo smo opazovali spreminjajočo se pokrajino ob progi. V Sloveniji so nas obdajala visoka, košata drevesa, rastoča po visokih hribih, ko pa smo prispeli v Hrvatsko, se je v nedogled širila rodovitna, obdelana Panonska nižina Zapisovali smo si naslove vseh delegatov.
V Beogradu so nas dočakali beograjski pionirji in nas pospremili do Pionirskega mesta. Tam smo prenočili. To mesto je med raznovrstnimi drevesi, med katerimi so speljane številne poti, ki povezujejo različna igrišča. Med drevesi so pritlične kočice, kjer pionirji lahko prenočijo.
Ko smo se peljali skozi Beograd še z vlakom, sem videla, da je to zelo veliko mesto. Najprej smo se
peljali skozi Novi Beograd, kjer sem opazila same visoke, čisto nove stolpnice in palače. Tam je tudi ZIS. Tu pa tam ob progi sem zagledala pravcate kupe peska Tam. kjer je sedaj Novi Beograd je bila nekdaj prava puščava. Potem smo se peljali čez Donavo, ki je zelo, zelo široka reka. Ob bregovih so pristajali številni parniki. Čez nekaj minut smo se pripeljali v stari Beograd. Velike, toda stare hiše se strnjeno vrstijo ena za drugo. V pritličjih stavb so trgovine. Bili smo tudi na Ka-
lemegdanu. Tu smo videli velike trdnjave in zgodovinske znamenitosti, ki so jih zidali še za časa turških vpadov. Ves čas smo se samo vzpenjali in spuščali po stopnicah, hodili čez mostove, pod katerimi so globoki in široki, z grmovjem porasli jarki. To vse je na hribu. Z vrha se lepo vidi izliv Save v Donavo.
23. maja 1963 je bil sprejem pri maršalu Titu. Od 10. do 11.30 ure
smo se vsi, ki so nas poslali pionirji naše domovine, da ponesemo najtoplejše čestitke tovarišu Titu. zadrževali v spodnji auli. Potem smo skupno krenili v zgornje prostore. Tam je bilo že vse pripravljeno za sprejem. Številni fotoreporterji so filmali naš prihod in naprej ves potek sprejema. Vse je izgledalo svečano in veličastno. Bili smo molčeči in napeti ko strune ob pričakovanju, ki je vsakemu pomenilo zelo mnogo. To je velika čast. da lahko kot delegati ponesemo čestitke in
želje svojih sošolcev in prijateljev našemu ljubemu maršalu, ki je po vsem svetu znan kot dober in miroljuben predsednik FSRJ. Izrekli smo mu čestitke iz vsega srca in ga v imenu ostalih pionirjev, ki niso mogli z nami, lepo pozdravili.
Najprej je imel tovariš Tito govor, na katerem nas je prisrčno pozdravil in nam zaželel dobrodošlico. Nato smo mu vsi po vrsti
stisnili roko in ga objeli. V imenu pionirjev Slovenije je čestitko izrekla Milena Šmit:
»Ljubljeni maršal, kaj naj Vam zaželimo za Vaš rojstni dan? Da bomo pridni, da se bomo učili, da bomo vredni imena jugoslovanski pionir, da bomo postali ljudje, kakršnih si želite. Vsem pa vre iz src še ena želja: Še dolgo navodite zdravi in veseli v nove zmage!«
Tovariš Tito je bil oblečen v maršalsko uniformo sivkastomodre barve. Izgledal je podobno kot
na sliki. Bil je vedno vesel in nasmejan, kar je kazalo, da smo naredili nanj dober vtis. Potem so nas odvedli v naslednjo sobano, kjer smo bili pogoščeni. Tovariš Tito je hodil od mize do mize in se pogovarjal s pionirji. Z njim smo pili na zdravje. Vprašal nas je, kaj delamo med prostim časom, če je v Sloveniji še kaj snega, če smo bili pridni v šoli.
Popoldne smo bili v muzeju 25. maja, kjer so razstavljena darila, ki jih je tovariš Tito prejel od raznih podjetij, tovarn in pionirjev, potem od raznih državnikov in višjih funkcionarjev. Tam smo videli simbole raznih dežel. Bili smo tudi v živalskem vrtu in na Kalemcgdanu.
Zvečer smo se poslovili od beograjskih pionirjev, ki so nam v kratkem času razkazali del njihovega mesta in nas pogostili opoldne in zvečer. Potem smo odpotovali. Potovanje ni bilo nič kaj prijetno, ker nismo mogli spati V Mariboru so nas dočakali tamkajšnji pionirji in nas pozdravili.
Doma sem svojim sošolcem pripovedovala o našem obisku in jim izročila lepe pozdrave tovariša Tita.
Miša Pfeifer, učenka 6.a razreda Osnovne šole I v Murski Soboti
POMURSKI VESTNIK. 6. JUNIJA
7
(Nadaljevanje s 5. strani)
sa je pomanjkanje pevovodij pri nas dokaj pereče. Občinski svet Svobod bo ob sodelovanju s prosvetno pedagoška službo zmogel ustrezen seminar in tudi posredovati redno strokovno pomoč pevovodjem, ki to žele. Saj je mnogokrat potrebna le pravilna, intonaci-
ja, pa pesem že lepo zazveni, če je bila dovolj dobro naštudirana. Le nekaj metodičnih nasvetov požrtvovalnim pevovodjem, pa bo nastop mladih pevcev kot tudi zborovodje dovolj zanesljiv in uspešen. Kar pa je pri tem poglavitno, je pravočasen začetek priprav. Ne bi pa bilo pravi, če bi pri oceni letošnje prireditvene
omenili zborov, ki iz leta v leto rastejo in izbirajo za te nastope vedno lepše in zahtevnejše pesmi; če bi ne omenili obeh glasbenih skupin, ki gresta na Celjski mladinski pevski festival, če bi ne omenili tudi tamburaškega zbora ESŠ iz Murske Sobote, ki daje pobudo za oblikovanje instrumentalnih zborov na naših šo-
lah, kjer so za to dani pogoji. In končno: če bi ne omenili vztrajnosti in požrtvovalnosti zborovodij, sodelujočih glasbenih skupin, ki so se zavedali, da je uspeh tovrstne glasbene prireditve odvisen le od zborov osnovnih šol in da je treba tudi temu posvetiti določeno skrb in trud.
TURISTIČNA RAZGLEDNICA
LJUTOMER
Ljutomer je staro in prijetno naselje; je ob stikališču Murskega polja in Slovenskih goric. Vinorodna okolica slovi po dobrem grozdju, ki daje izvrstna vina »Ljutomerčan« in »Jeruzalemčan«. Kraj je znan tudi po konjskem športu. Mesto se ponaša še s tovarno usnja, industrijo žičnih izdelkov, opekamo, mlekarno itd.
V dobi Rimljanov je skozi ta okoliš vodila cesta proti Gornji Radgoni, o čemer pričajo tudi stari rimski kovanci. Na mestu, kjer stoji sedaj šola, je bil nekoč dvorec s stolpom, verjetno uničen v 15. stoletju, v času borbe proti Madžarom. V 19. stoletju je Ljutomer odigral važno vlogo v narodnem preporodu.
V mestu sta gostišči »Jeruzalem« z 22 ležišči in »Prlek« z 16 ležišči, z ostalo Slovenijo pa je povezano z vlakom in avtobusom.
Prijetni so izleti v okolico Ljutomera, predvsem do turističnega doma pri Jeruzalemu, od koder je lep razgled daleč naokrog. Cven slovi po konjskih dirkah, v bližnjem Radomerščaku pa je rojstna hiša znanega slavista Frana Miklošiča. Stolp v Križevcih spominja na kugo, ki je razsajala tod v začetku 17. stoletja. V okolici je tudi več predrimskih grobov.
V POMURSKIH GOSTIŠČIH IN TURISTIČNIH POSTOJANKAH BODO V PRIHODNJIH DNEH NA RAZPOLAGO NASLEDNJE NOČITVENE ZMOGLJIVOSTI:
SOBOTA: Hotel »Zvezda« prostih 68 postelj, Hotel »Central« nezaseden; Slatina Radenci: Velika terapija prostih 6 postelj, Mala terapija zasedena, Ljubljanski dom 4 postelje, Radgonski dom zaseden, Ljutomerski dom zaseden, weekend naselje, prostih 10 hišic; Gornji Petrovci: Turistični dota »Goričko« 8 postelj; Lendava: Ho-
tel »Park« zaseden; Ljutomer: Gostišče »Jeruzalem« 16 ležišč in gostišče »Prlek« 22 ležišč — domače specialitete in izvrstna vina.
LOV IN RIBOLOV: ribolov-drobne ribe; Mura, Bukovniško in Ne-, govsko jezero, dovolilnice izdajata Ivan Lah v Murski Soboti in Jože Fras v Gornji Radgoni. Lov na srnjake.
TEMPERATURA VODE: Slatina Radenci — kopališče 20 stop. C, v Murski Soboti 17 stop. C, Negovsko jezero 17 stop. C.
VAZNE KULTURNE IN TURISTIČNE PRIREDITVE: 8. junija
zabavne melodije v interpretaciji »7 dixes« v Slatina Radencih. V Ljutomeru in Veržeju prireditve po programu v počastitev občinskega praznika. 9. junija v Gornji Radgoni ekstra-nacionalne motorne dirke.
Miro Strežaj 1058 kegljev -nov jugoslovanski rekord
V NEDELJO JE BILO V ZAGREBU KONČANO TRODNEVNO IZBIRNO TEKMOVANJE ZA SESTAVO MOŠKE IN ŽENSKE KEGLJAŠKE REPREZENTANCE JUGOSLAVIJE, KI SE BO SREČALA Z VZHODNO IN ZAHODNO NEMČIJO.
Na tekmovanju je bil najuspešnejši tekmovalec Ljutomerčan Miro Steržaj, ki je zasedel prvo mesto s 3034 podrtimi keglji pred Krstulovičem z 2967 itd. Steržaj je že prvi dan tekmovanja zabeležil znamko novega državnega rekorda s 1017 podrtimi keglji, kar je za 13 kegljev boljše od uradno priznanega jugoslovanskega rekorda, ki ga je dosegel Smoljanovič. Že naslednji dan pa je Steržaj omenjeni rezultat zboljšal na 1058, kar predstavlja zares odličen rezultat,
ki ga ni nihče pričakoval. Miro Steržaj, ki trenutno nastopa za mariborski Branik, je bil že 14-krat član državne reprezentance ter že četrto leto zaporedoma nosi naslov prvaka Slovenije. Tokrat doseženi rezultat pa je njegov največji uspeh, za kar mu gre tudi vse priznanje in čestitke.
OBVESTILO
Vpisovanje novincev v 1. razred bo na obeh soboških osnovnih šolah v torek in sredo 11. in 12. junija od 8-12 in 16-18 ure. Otroci, rojeni v marcu 1957 ali pozneje, bodo vpisani pogojno.
Starši naj prinesejo s sabo rojstni list novinca in potrdila o cepljenju!
0-499
PO NOGOMETNIH IGRIŠČIH
ZOPET PRAZNIH ROK
V nadaljevanju prvenstva SNL so nogometaši Sobote v nedeljo gostovali v Celju in se v prvenstveni tekmi pomerili s Kladivarjem. Tekma se je končala z visoko zmago domačih 6:2 (3:1). Tudi tokrat je Sobota doživela poraz zaradi taktično slabe igre, ki se je posebno odrazila v drugem polčasu. Gola za Soboto sta dosegla Vrdjuka (11 m) in Maučec.
V nedeljo igra Sobota zadnjo tekmo na svojem igrišču z Odred-Krimom iz Ljubljane.
PORAZ TUDI MLADINA
V Celju je doživelo poraz tudi mladinsko moštvo Sobote, ki je klonilo mladincem Kladivarja s 1:3 (0:2). Edini gol za Soboto je dosegel Benčec. Mladinci Sobote se s 34 točkami nahajajo na tretjem mestu tabele SML.
NAFTA DRUGA
V zadnjem kolu MM nogometne lige je bilo naj zanimivejše nedeljsko srečanje v Lendavi med Nafto in Kovinarjem iz Maribora, saj je odločalo, kdo bo zasedel drugo mesto. Nogometaši Nafte so tokrat navdušili 500 gledalcev z dobro in učinkovito igro ter zmagali z rezultatom 4:2 (2:0).
S to zmago si je moštvo Nafte pridobilo pravico kvalifikacij za vstop v SNL. Drugi pomurski predstavnik Grafičar iz Murske Sobote je gostoval v Kidričevem, kjer se je srečal z zmagovalcem te lige Aluminijem ter doživel poraz 0:2. Tekma med Radgono in Dravo iz Ptuja pa je bila preložena.
TABELA
PRVI PORAZ BELTINEC
V nadaljevanju prvenstva Pomurske nogometne lige je bilo preteklo nedeljo doseženih več presenetljivih rezultatov. V prvi vrsti poraz Beltinec v Lendavi. Presenečata tudi katastrofalen poraz Bogojine v Turnišču in visoka zmaga Puconec nad Veržejem. Nerazumljiva je tudi že druga predaja tekme Sobote B brez borbe.
V nedeljo so bili doseženi naslednji rezultati:
Puconci : Veržej 6:1 Rakičan : Sobota B 3:0 Brazda : Bakovci 2:5 Gradbenik : Beltinci 3:2 Pušča : Šalovci 4:1 Turnišče : Bogojina 11:0
PIONIRSKA NOGOMETNA LIGA
V III. kolu pionirske nogometna lige so bili doseženi naslednji rezultati:
Puconci : Veržej 0:5 Pušča : Šalovci 2:0 Radgona : Bakovci 0:3 Beltinci : Sobota 0:5 Bogojina : Šalovci 1:2
Na tabeli vodijo po tretjem kolu pionirji Sobote in Pušče z 6 točkami pred Veržejem, ki ima 4 točke. Sledijo Beltinci 3, Bakovci Grafičar in Šalovci po 2, Bogojina 1 ter Radgona in Puconci brez točke.
OBČINSKA NOGOMETNA LIGA LENDAVA
V III. kolu občinske nogometne lige Lendava so bili doseženi naslednji rezultati:
Elektromontaža : Dolga vas 5:1 Dolina : Lakoš—Gaberje 5:1 Hotiza : Benica 3:2
Petišovci : Opekarna 9:1 Nafta II : Mehanika 12:1
Prvaki pomurske rokometne lige — ekipa Lendave
Aluminij	16	13	1	2	43:13	27
NAFTA	16	9	4	3	30:20	22
Kovinar	16	10	1	5	48:25	21
Branik	16	9	0	7	62:22	18
Fužinar	16	5	4	7	26:34	14
Mejnik	16	4	5	7	27:36	13
RADGONA	15	3	4	8	21:52	16
GRAFIČAR	16	 2	5	9	20:49	9
Drava	15	3	2	10	12:39	8
Maribor B	16	13	2	1	71:19	28
Zanimivo srečanje v Judu
V nedeljo dopoldan je bilo v Murski Soboti prijateljsko srečanje v judu med ekipama TAK Maribor in Partizanom iz Murske Sobote. Srečanje se je končalo z zmago Maribora 16:8. Čeprav so bili gostje boljša ekipa in kljub temu da so v ekipi Sobote nastopili razen dveh sami novinci, so bile borbe vendarle zanimive. Sicer pa je poraz časten, saj so se tokrat novinci srečali z rutiniranimi tekmovalci Maribora. V ekipi Sobote je bil najboljši težkokategornik Šarkanj, ki je v prvem krogu nasprotnika remiziral, v drugem pa dosegel zmago v končnem prijemu. Dobra sta bila tudi Knježevič in Horvat, saj sta se borila zelo požrtvovalno. Največ priznanja na nedeljskem srečanju pa je požel vsekakor 14-letni Simon Kager, ki je pravzaprav še judoist pionir in komaj eno leto trenira. Vendar je bil toliko pogumen, da se je spustil v borbo s starejšim tekmovalcem, čeprav je bil po telesni moči in tehnični rutini mnogo šibkejši. Dokazal pa je, da so zna s svojo izredno gibčnostjo izvleči iz končnih prijemov, ter v prvem krogu izvlekel remi.
Judoisti Partizana iz Murske Sobote pripravljajo še ta mesec tur-
nir, na katerega bodo povabili judoiste Drave iz Ptuja, ter Kovinarja in Branika iz Maribora.
Rokometaši Beltinec — slovo iz lige, pa kljub temu, z voljo v novo tekmovanje
NAJBOLJŠI DOMAČI KASAČI
Na dirkališču v Ljutomeru so bile v nedeljo v organizaciji KK Ljutomer in v počastitev občinskega praznika tradicionalne spomladanske kasaške in galopske dirke, na katerih so nastopili najboljši konji iz Osijeka, Varaždina, Ljubljane, Maribora, kobilarne Turnišča pri Ptuju ter najboljši kasači iz ljutomerske kasaške reje. Z ozirom na to, da so tokrat nastopili zares najkvalitetnejši konji, ki so s sistematskim treningom in smotrno vzrejo, zlasti v kobilarni Turnišče in KK Ljutomer v zadnjem času precej izboljšali čas po km, so bile borbe za prvo mesto zares ostre, kar še zlasti velja za heat vožnjo, kjer je bil zmagovalec znan šele po tretji vožnji. Odlični rezultati pa so bili doseženi v ravni galopski dirki ter dvovprežni vožnji. Skupno je bilo na sporedu 8 dirk in sicer 3 heat vožnje, 3 handicap vožnje, od katerih je bila ena tolažilna, ravna galopska dirka ter dvovprežna vožnja. Doseženi so bili tile rezultati:
ENOVPREŽNA HEAT VOŽNJA: I. vožnja:
1.	Lunca, Anton Rantaša iz Bunčan
2.	Dinka, Miha Pajnkiher. lob. Turnišče pri Ptuju
3.	Plemenitka, Vlado Žnidarič, Stara nova vas
II. Vožnja:
1.	Pinus, Anton Lubi, Bunčani
2.	Lunca, Anton Rantaša, Bunčani
3.	Dinka, Miha Pajnkiher, Kob. Turnišče pri Ptuju
III.	vožnja:
1.	Dinka. Miha Pajnkiher, Kob. Turnišče pri Ptuju
2.	Lunca, Anton Rantaša, Bunčani
3.	Pinus, Anton Lubi, Bunčani Zmagovalec je postala Lunca,
Antona Rantaše iz Bunčan.
ENOVPREŽNE HANDICAP VOŽNJE:
I. dirka KZ Mursko Polje:
1.	Fizona, Janko Slavič iz Grab
2.	Pajka, Feliks Jureš iz Bunčan
3.	Leandina, Lojze Slavič, Bunčani
II.	dirka Konjeniške zveze Slovenije:
1.	Rasna, Lojze Jureš, Ljutomer
2.	Santiana, Vlado Kolbl, Babinci 
3.	Nijona, Milan Korošak, Kob. Turnišče pri Ptuju
III. tolažilna dirka
1.	Leandina, Lojze Slavič, Bunčani
2.	Pajka, Feliks Jureš, Bunčani
3.	Ponča, Jernej Bolkovič
RAVNA GALOPSKA DIRKA:
Konjeniški klub Varaždin:
1.	Narcis, Anton Motaln, KK Maribor
2.	Gusar, Josip Milec, KK Varaždin
3.	Rulet, Milan Korpar, KK Maribor
DVOVPREŽNA VOŽNJA
1.	Pinus— Fidela, Josip Seršen
2.	Santiana—Santica, Jernej Bolkovič
3. Lunca—Plemenitka, Joško Slavič Nedeljske dirke v Ljutomeru si je ogledalo okrog 4.000 gledalcev. Med gosti pa je bil tudi sekretar OK ZKS Maribor tov. Miloš Ledinek, zastopnik Konjeniške zveze Slovenije tov. dr. Franc Veble in drugi. KK Ljutomer pa se posebno pripravlja na letošnji jugoslovanski kasaški derbi za 4-letne konje jugoslovanskega porekla, ki bo 25. avgusta na dirkališču v Ljutomeru. Na tej dirki imajo ljutomerski konji lepe možnosti za zmago. Zaradi velikega zanimanja za konjski šport v Ljutomeru bi bilo potrebno, da bi merodajni forumi pristopili h gradnji potrebne tribune.
ZADNJA TEKMA V REPUBLIŠKI LIGI
V zadnjem kolu vzhodne republiške rokometne lige so beltinčani gostovali v Celju in se v prvenstveni tekmi pomerili z domačini Celjem. Domačini so zmagali z zelo visokim rezultatom predvsem zaradi pomlajenega moštva Beltinec, kjer so nastopili le trije standardni igralci. Kljub visoki zmagi domačinov 35:10 (15:4), pa beltinčani niso igrali tako podrejene vloge kot kaže rezultat. S tem so se rokometaši Beltinec poslovili od republiške lige in bodo v prihodnji sezoni igrali v na novo ustanovljeni štajerski rokometni ligi, kjer bo nastopala tudi Lendava, kot pomurski prvak in eventuelno Krog, v kolikor uspe v kvalifikacijah.
Končna tabela vzhodne republiške lige:
Sl. Gradec	18	16	0	2	452:298	32
Rudar T.	18	15	1	2	395:238	31
Branik	18	11	1	6	331:294	23
Kovinar	18	10	1	7	325:278	21
Krško	18	8	1	9	305:310	17
Brežice	17	6	3	8	272:324	15
Celje	17	6	2	9	290:273	14
BELTINCI	18	5	0	13	299:425	10
Radeče	18	4	1	13	262:357	9
Rudar V.	16	2	0	14	256:390	4
ŠPORTNI GLOBUS
LJUTOMER Pred kratkim je bilo v Ljutomeru atletsko tekmovanje osnovnih šol občine Ljutomer. Na tekmovanju je zmagala ekipa osnovne šole France Prešeren iz Ljutomera z 10.321 točkami pred Križevci 7.604 točkami itd.
BISTRICA V počastitev Dneva mladosti so se v športnem srečanju pomerili pionirji iz Bistrice in Črensovec. V rokometu in atletiki so zmagali pionirji iz Črensovec, v streljanju z zračno puško in pa med dvema ognjema pa pionirji iz Bistrice.
M. SOBOTA	Dijaki SŠTV iz
Murske Sobote bodo 16. t. m. izvedli dva pohoda no Slovenski transverzali. Prvi letnik bo prehodil pot od Teznega do Slovenj Gradca, drugi letnik pa od Slovenj Gradca preko Savinjskih in Kamniških alp do Tržiča.
LJUTOMER	Preteklo soboto
je bila v Ljutomeru prijateljska nogometna tekma med debelimi in suhimi. Tekma se je končala neodločeno 2:2. Za debele so bili uspešni dr. Janc in Žunič, za suhe pa Puhar in Bagladi.
RAZPORED TEKEM PNL ZA 9. JUNIJ 1963
BOGOJINA: ob 15. uri Bogojina : Pušča pionir.; ob 16. uri Bogojina : Pušča, del. Vratarič.
ŠALOVCI: ob 13. uri Šalovci : Bakovci, pionir.; ob 16. uri Šalovci : Gradbenik, del. Bokoš.
M. SOBOTA: ob 14. uri Sobota : Grafičar pionir.; ob 10. uri So-
bota II. : Puconci, del. Koblencer;
VERŽEJ: ob 13. uri Veržej : Beltinci, pionir.
PUCONCI: ob 15. uri Puconci : Radgona pionir.
Ostale tekme se zaradi turnirja v Veržeju preložijo na poznejši čas.
NP Murska Sobota
Kemr prvi v Ljubljani
V finalu ekipnega prvenstva Slovenije za mlajše mladince v atletiki, ki je bilo preteklo nedeljo v Ljubljani, je v teku na 100 m ovire zmagal Andrej Kemr iz Radenec s časom 14.5. Kemr je dijak gimnazije v M. Soboti in tekmuje za mariborski Branik.
ZAMUJENA PRILOŽNOST
Preteklo soboto je bila na novem betonskem igrišču v Murski Soboti prvenstvena košarkarska tekma II. republiške lige — vzhod med Partizanom iz Trnovega iz Ljubljane in domačim Partizanom. Tekma se je končala z zmago gostov 77:54. Po odigranem petem
kolu je Partizan iz Murske Sobote na zadnjem mestu tabele brez točke.	-mv-
ODBOJKARJI LJUTOMERA — SPOMLADANSKI PRVAKI V nedeljo je bilo na sporedu zadnje kolo II. republiške odbojkarske lige — vzhod. Odbojkarji Partizana iz Ljutomera so gostovali v Mariboru in se pomerili za tekmovalne točke z Elektrokovino. Po izredno razburljivi tekmi so zmagali ljutomerčani z rezultatom 3:1 in tako postali spomladanski prvak z enim samim porazom.
NEUPOŠTEVANA
PREDNOST
Dne 25. preteklega meseca, je prišlo na križišču Titove in Ulice arh. Novaka v Murski Soboti do lažjega trčenja. Voznica osebnega avtomobila Katica Vinčec iz Murske Sobote ni upoštevala prednostne vožnje v križišču. Trčila je z motoristom Š. J. prav tako iz Sobote. Ob nesreči nastala materialna škoda znaša 10 tisoč dinarjev.
Z AVTOM V TOVORNJAK
Podobno nesrečo kot v M, Soboti je povzročila tudi voznica osebnega avtomobila Elza Čančar iz M. Sobote dne 29. maja v Martjancih. Ker ni upoštevala prednosti, je trčila v tovornjak, ki ga je upravljal V. S.
Tokrat je materialna škoda nekoliko višja in je ocenjena na 40 tisočakov.
NISTA NAKAZALA SMERI
Dne 31. maja je kolesar Jože Velnar na Titovi cesti v Murski Soboti zaradi nenakazane spremembe smeri vožnje povzročil trčenje z motoristom A. P. iz Ženavelj.
Ob padcu sta se motorist in kolesar lažje poškodovala.
Zaradi nenakazane smeri pa je prišlo do nekoliko hujše nesreče v nedeljo, 2. t. m. Motorist F. N. iz Martjanec je tega dne na Kidričevi ulici v Murski Soboti trčil v kolesarja Jožeta Vereša, ki se je peljal po sredi cestišča in nato brez opozorila zavil v levo. Ob trčenju je bil motorist težje, kolesar pa lažje poškodovan.
Mala kronika
DAROVALCI KRVI
od 29. 5. 1963. do 5. 6. 1963.
Ludvik Jonaš iz Hodoša — šestič, Matija Tompa — četrtič, Matija Kikel — drugič, oba iz Črensovec, Kata Jaklin — drugič, Marija Ceh — prvič, Marija Tornar
—	prvič, vsi iz Nedelice, Marija Balažič — prvič, Ignac Čeh — drugič, Jožef Lebar — prvič, vsi iz Turnišča, Alojz Flegar drugič, Dragica Perdigal prvič, oba iz M. Sobote, Lidija Rituper iz Kuštanovec — prvič, Katarina Balažič iz Beltinec — prvič, Katarina Zver — prvič, Janez Miholič — šestič, Štefan Balažič — šestič, Alojz Zver — drugič, Jožef Horvat
—	prvič, Alfonz Lerič — drugič, Vinko Jerič — drugič, Alojz Jerič
—	prvič, Ivan Vohar — prvič, vsi iz Dokležovja.
V imenu bolnikov se za darovano kri lepo zahvaljuje TP Splošne bolnice M. Sobota.
RODILE SO:
Irena Kerec iz Stanjevec — dečka, Kristina Kovačič iz Gragotinec
—	dečka, Angela Horvat iz Turnišča — dečka, Božena Kramberger iz Lendave — dečka, Marija Jakob iz Lipe — dečka, Marija Pandur iz Prosečke vasi — dečka, Marija Serdt iz Hercegovščaka — deklico, Terezija Čizmazija iz Renkovec — deklico, Marija Arvaj iz Dokležovja — deklico, Marija Samec iz M. Sobote — dečka, Marija Požonec iz Martinja — dečka, Marija Gašpar iz Tropovec — dečka (dvojčka), Marija Šarkan iz Kroga — dečka, Marija Bertalanič iz Krajne — deklico, Zorica Župa-nek iz Šalovec — dečka, Irena Horvat iz Murske Sobote — dečka, Irena Grabar iz Sela — deklico, Marija Bac iz Veščice — deklico Rozalija Šimonko iz Dol. Lakoša
—	dečka, Marija Hozjan iz Lendave — deklico, Irma Horvat iz Gradišča — dečka, Marija Čergoli iz Bakovec — deklico, Terezija Fartelj iz Mlajtinec — deklico, Gizela Pintarič iz Noršinec — deklico. Irma Sukič iz Topolovec — dečka. Borislava Žagar iz M. Sobote
—	dvojčka (dečka), Irena Kuhar iz Puconec — deklico (v PV št. 21 pomotoma objavljeno deček).
POROČILA STA SE:
Štefan Klement, računovodja iz Moravec in Julijana Horvat, uslužbenka iz Martjanec.
UMRLI SO:
Marija Serdt iz Hercegovščaka (deklica, 2 uri), Anastazija Vereš, upokojenka iz Murske Sobote. 57 let. Štefan Fujs, kmetovalec iz Čepinec, 65 let, Ludvik Zrim, kmetovalec iz G. Petrovec, 63 let.
NESREČE — NEZGODE:
Franc Faršang, obč. oskrbovanec iz G. Bistrice, je padel z jablane (lezel je za škorci) in si poškodoval desno nogo v gležnju. Jože Vegič, dijak iz Odranec, je padel pri telovadbi in si poškodoval levo nogo v gležnju. Milan Žižek, 8 let, iz Gornje Bistrice, je padel s kolesom in si zlomil levo nogo v gležnju. Jože Pucko iz Ivanec, 14 let, je padel in si zlomil levo podlaktnico. Rozalija Kobilec, 67 let, se je z železnimi vilami vbodla v desno nogo. Anton Šiftar iz Šratovec, 37 let, je pri gašenju apna padel in si zlomil levo podkolenico. Štefan Tüške iz Radmožanec, 32 let, je padel s stola in si poškodoval hrbtenico. Franc Vereš iz Bakovec, 33 let, je padel s kolesa in dobil pretres možganov. Marija Štajer iz Črnec pri Apačah, 29 let, si je pri žaganju s krožno žago odrezala mezinec na desni roki. Štefan Smodiš iz Stanjevec, 56 let, se je pri sekanju drv vsekal v levo koleno. Anton Kosi iz Cvena, 16 let, je padel pri telovadbi v šoli in si zlomil levo roko. Estera Kerčmar iz Hodoša, 75 let, je padla na cesti in si zlomila levo roko v zapestju. Etelka Kager iz M. Sobote, 41 let, je padla s kolesom in si močno poškodovala levo koleno. Ludvik Gyerek, traktorist iz M. Sobote, se je pri žaganju drv na krožni žagi močno porezal v zapestju desne roke. Franc Horvat iz Moravec, 14 let, je padel pri telovadbi v šoli in si zlomil levo roko. Štefan Kauter iz Odranec, 10 let. je padel na cesti in si zlomil levo roko. Vincenc Ritoc iz Črensovec. 57 let, si je pri padcu z lestve zlomil desno peto. Neža Bedič iz Mar kovec,47 let, je padla na cesti in si poškodovala levo koleno. Majda Horvat iz Srednje Bistrice, 4 leta; je bila žrtev mopedista in dobila težjo poškodbo na glavi in desnem ramenu. Nemec Franc iz Martjanec,27 let, se je z motorjem zaletel v kolesarja (anamnezo daje kolesar. ker se sam ne spominja dogodka) in dobil težje poškodbe na glavi in udarce na kolenih in rokah (PROMETNA NESREČA). Marija Špilak, babica iz Doliča. 40 let, je padla s kolesom po bregu navzdol in si zlomila desno roko ter dobila odrgnine po obrazu in na kolenih obeh nog. Jože Kozic iz M. Petrovec, 25 let, je padel z motornim kolesom in dobil težje poškodbe na glavi. Jože Vereš iz M. Sobote, 54 let. se je peljal s kolesom po cesti; v njega se je zaletel motorist, da je dobil poškodbo na levi nogi (PROMETNA NESREČA).
Podatke pripravila BB, tu.
8 POMURSKI VESTNIK, 6. JUNIJA
Tedenski koledar
Petek, 7. junija — Zorica Sobota, 8. junija — Medard Nedelja, 9. junija — Primož Ponedeljek, 10. junija — Marjeta Torek, 11. junija — Srečko Sreda, 12. junija — Čedomir Četrtek, 13. junija — Anton
Zdravstvena dežurna služba
7.	junija — dr. Rousova
8.	junija — dr. Lopert
9.	junija — dr. Lopert
10.	junija — dr. Sedlaček
11.	junija — dr. Gregorčeva
12.	junija — dr. Rousova
13.	junija — dr. Gregorčeva
KINO
MURSKA SOBOTA — od 7. do 9. junija ameriški barvni vistavisionski film: »Sever severozahod«; 10. in 11. junija francoski film: »Jezik za zobe«. 12. in 13. junija mehiški film: »Macario«.
GORNJA RADGONA — 7. junija italijanski barvni (izredni) film; »Kitajski zid«; 9. in 10. junija sovjetski barvni film: »Rdeča jadra«.
SLATINA RADENCI — 8. in 9. junija poljski barvni kinemaskopski film: »Križarji«; 13. junija italijanski barvni kinemaskopski film: »Kitajski zid«. KRIŽEVCI PRI LJUT.	8. in 9
junija ameriški kinemaskopski film: »Tarzanova borba za življenje«; 12. junija ameriški film: »Obtežilna priča«.
VIDEM OB ŠČAVNICI - 8. in 9 junija italijansko-nemški barvni film: »Vstajenje«.
VELIKA POLANA — 8. in 9. junija francoski barvni film: »Lepotica in cigan«.
ŠALOVCI — 8 .in 9. junija jugoslovanski film: »Akcija«. LJUTOMER — 8. in 9. junija ameriški barvni film: »Tobi Tajler«.
Za vse nadarjen, skoraj vojaščine prost fant iz Prekmurja, sedaj radiotelegrafist, signalist in telefonist v mornarici, se želi zaposliti v katerikoli stroki v Prekmurju. Naslov v upravi lista pod šifro »Upanje«.
M-196
MALI OGLASI
Šarotar v odličnem stanju, ugodno prodam. Ogled v popoldanskih urah v Tomšičevi 19, M. Sobota.	M-472
Hišo z gospodarskim poslopjem in 2.86 ha zemlje, prodam. Martin Andrenšek, Križevci pri Ljutomeru št. 63.	M-473
Pogonski motor in šarotar na motorni pogon, ugodno prodam. Janez Huber, G. Slaveči, St. 91, p. Kuzma.	M-474
Dele starejšega sobnega in kuhinjskega pohištva, ugodno prodam, Štefanija Bratuš, Titova 22, M. Sobota, (na dvorišču nove zgradbe).	M-475
Gradbeno parcelo s sadovnjakom ob glavni cesti v Predanovcih, prodam. Vprašati pri Katona, Brezovci.	M-476
Gospodinjsko pomočnico, z veseljem do otroka, sprejmem. Milica Knafelc, učiteljica, Veržej.
M-477
Osebni avtomobil »Fiat« 1100, v odličnem stanju, prodam. Vprašati: Osnovna šola Martjanci.
M-479
Košnjo trave prodam v nedeljo 9. junija ob 15. uri v Polani 25.
M-430
Kuhinjsko pohištvo in štedilnik »Tobi« ugodno prodam. Ogled v popoldanskih urah. Zina Kerec, Cankarjeva, M. Sobota.
M-481
Košnjo trave dam v najem na površini 2.40 ha v Apačah. Interesenti naj se javijo v Segovcih št. 7.	M-488
Opremljeno sobo za dva mirna in poštena tovariša iščemo. Naslov v upravi lista.	M-489
spalnico, dobro ohranjeno, prodam. Naslov v upravi lista.
M-445
Hišo z gospodarskim poslopjem in 2,080 ha sadovnjaka v Apaški dolini prodam. Vprašajte pri Pomberg, Žiberci, p. Apače.
M-501
Dva svinjska hleva, ugodno prodam. Tešanovci št. 37.	M-492
Telefonski aparat »Iskra«, novi, poceni prodam. Naslov v upravi lista.	M-493
2 ha orne zemlje, s posejanim ovsom, v Rankovcih, prodam. Naslov v upravi lista. M-494 Kuhinjsko pohištvo, dobro ohranjeno in dve lončarski peči, ugodno prodam. Žitna 8 (pri Martinišču), M. Sobota. M-495
Stanovanjska skupnost v Murski Soboti razpisuje službeno mesto
šoferja kategorije »B«
za 1,5 t tovorno vozilo.
Prošnjo vložite na naslov »Stanovanjska skupnost« v Murski Soboti, najpozneje do 15. junija 1963.	0-483
Vinogradniško-živinorejski kombinat Ljutomer sprejme takoj ali po dogovoru enega
AVTOMEHANIKA

Družinsko ali samsko stanovanje je na razpolago. Interesenti naj se javijo na naslov Vinogradniško-živinorejski kombinat Ljutomer, Vrazova 1 Ho 15. 6. 1963.
0-500
AVTOMOBILISTI IN MOTORISTI — POZOR !
Zaradi velikega povpraševanja od kupcev iz južnih krajev države nameravamo konec meseca junija prirediti velik,
ORGANIZIRAN SEJEM MOTORNIH VOZIL.
Zato vabimo prodajalce, da prijavijo udeležbo najkasneje do 15. junija v Mariboru ali v naših poslovalnicah v Ptuju in Murski Soboti. Evidenca nam je potrebna, da lahko o sortimentu interesente pravočasno obvestimo. Zagotavljamo vam, da je uspeh prodaje spričo velikega povpraševanja vnaprej zajamčen. Izkoristite priložnost in pohitite s prijavami.
REALITETNA AGENCIJA MARIBOR. Partizanska c. 24, 0-437	telefon 28-13.
RAZSTAVA
V razstavnih prostorih Pokrajinskega muzeja v soboškem gradu je odprta razstava grafik Vladimirja Makuca vsak dan od 9. do 13. ure, v torek in četrtek pa od 14. do 18. ure. Razstava bo odprta do 25. junija 1963.
D-370
OBVEŠČAMO vse lastnike travnikov okrog živinskega sejmišča v Murski Soboti, da bo v nedeljo 23. junija 1963 velika tombola. Lastnike teh travnikov opozarjamo, da do tega dne pokosijo travo, ker prireditelj ne bo odgovarjal za morebitno poškodbo trave. V nasprotnem primeru naj lastniki poskrbijo za to da preprečijo dohod obiskovalcem tombole na njihove travnike.
Prireditelj tombole NK »GRAFIČAR«
V nedeljo 23. junija 1963 bo s pri VELIKA TOMBOLA
četkom ob 14. uri v Murski Soboti   		
1. dobitek: OSEBNI AVTOMOBIL ZASTAVA 750 — Ostali glavni dobitki: moped — dvosedežni, moped — enosedežni, hladilnik, kavč, žensko kolo, moško kolo, radijski sprejemnik, otomana, blago za moško obleko, blago za žensko obleko, ročna ura.	PREDPRODAJA TOMBOLSKIH KARTIC SAMO V KIOSKU V MURSKI SOBOTI !
VPIS V SOBOŠKO GIMNAZIJO
V 1. RAZRED GIMNAZIJE V M. SOBOTI se za š. 1. 1963/64 vpiše do 144 učencev.
Prijave za vpis sprejema ravnateljstvo do vključno 28. junija.
Prijavi, kolkovani s 50 din, priložite;
1.	spričevalo o uspešno končani osnovni šoli.
2.	rojstni list, ker sprejemamo dijake le do 18. leta starosti (na dan 1. septembra),
3.	mnenje šole in eventuelna priporočila družbenih organizacij.
Pismeni izpiti iz slovenskega jezika in iz matematike ali tujega jezika se začno v ponedeljek 1. julija ob 8. uri v III. nadstropju gimnazije — za vse prijavljence, ustni pa 2. julija, prav tako ob 8. uri.
0-485
EKONOMSKA SREDNJA ŠOLA MURSKA SOBOTA objavlja redni RAZPIS
šolskega odbora za vpis v I. razred za šolsko leto 1963/64
1.	V prvi razred; bo sprejetih 72 učencev.
2.	Pogoji za vpis:
a)	uspešno dokončana osnovna šola.
b)	starost do 18 let do 1. 6. 1963.
3.	Prijave za vpis (na obrazcih DZS št. 1,20), kolkovane s 50 din državne takse, sprejema uprava šole do 22. junija 1963. Prijavi morajo biti priložene naslednje listine;
a) rojstni list,
ib) zadnje šolsko spričevalo,
c)	mnenje osnovne šole o sposobnostih in nagnjenjih kandidata (samo če prihaja neposredno iz osnovne šole),
d)	kratek življenjepis,
e)	priporočilo ZB za otroke padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja ali socialnega skrbstva zaradi prednosti pri izbiri med kandidati, ki imajo enake pogoje.
4.	Prijavljene: se morajo zbrati 24. junija 1963 ob 8. uri na Ekonomski srednji šoli v Murski Soboti, kjer bodo opravIjali preizkus znanja iz slovenskega jezika in matematike, če se bo prijavilo več kandidatov kot je razpisanih mest.
5.	Izid razpisa bo objavljen 26. junija 1963 ob 9. uri na šoli.
kjer naj se zberejo vsi prijavljene!	0-482
GOSTINSKI ŠOLSKI CENTER RADENCI RAZPISUJE
za vpis v I. razred gostinske šole 30 mest.
Pogoji:
Uspešno končan 8. razred osnovne šole, popolno zdravje, starost do 18 let.
Učenci se naj prijavijo do 25. junija. Lastnoročno pisani prošnji naj prilože spričevalo o dovršeni osnovni šoli, rojstni list in mnenje šole. Prošnjo je treba kolkovati s 50 din, priloge pa s 30 din državne takse.
Prošnje, ki so bile že vložene, se ne upoštevajo. Sprejemni izpit iz matematike in slovenskega jezika bo 28. in 29. junija.
0-497
RAZPIS
za sprejem dijakov v TEHNIŠKO SREDNJO ŠOLO — strojni oddelek (splošne smeri) v Lendavi.
V šolskem letu 1963/64 bo sprejetih v I. razred do 30 dijakov ne glede na spol.
Pogoji za sprejem so:
1. Uspešno opravljena osemletna osnovna šola.
2. Z uspehom opravljen sprejemni izpit iz matematike in slovenskega jezika (učna snov osemletke)
3. kandidat ne sme biti starejši od 16 let, ter telesno in duševno zdrav za študij izbrane stroke.
Prošnji za sprejem, kolkovani s 50 din. morajo kandidati priložiti:
1. Spričevalo o uspešno opravljeni osnovni šoli
2.	Izpisek iz matične knjige
3.	Zdravniško spričevalo
4.	Mnenje dokončane osemletke
5.	Dopisnico z naslovom za odgovor
Prijave sprejema ravnateljstvo šole, Lendava, Partizanska ulica 47 do 29. VI. 1963. leta.
Sprejemni izpiti bodo 1. VII. 1963. ob 8. uri v prostorih šole.	0-483
SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE »KONSTRUKTOR«, MARIBOR, SERNČEVA 8
sprejme takoj večje število
KVALIFICIRANIH IN POLKVALIFICIRANIH
ZIDARJEV
ter večje število
nekvalificiranih delavcev
Osebni dohodki in terenski dodatki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Samska stanovanja in prehrana zagotovljena po zmernih cenah pri podjetju. Informacije daje kadrovska služba podjetja vsak dan od 6. do 14. ure.
0-498
ŠOLA ZA ZDRAVSTVENE DELAVCE V MURSKI SOBOTI RAZPISUJE
vpis v I. razred v šolskem letu 1963/64
V I. razred bo sprejetih 30 učenk(-cev).
Pogoji za sprejem so: uspešno dokončana osemletka, starost od 15 do 20 let in ustrezno zdravje.
Kandidati naj vložijo do 20. junija 1963 na ravnateljstvo šole prošnjo za sprejem (na obrazcu DZS 1,20), kolkovano s 50 din. Prošnji naj priložijo naslednje priloge, kolkovane s 30 din: rojstni list, zadnje spričevalo, življenjepis, mnenje osnovne šole in zdravniško spričevalo.
'Za nabavo obvezne delovne obleke in čevljev za prakso v zdravstvenih ustanovah morajo sprejeti kandidati do 1. sept. 1963 vplačati v pisarni šole 15.000 din.
Sprejemni izpiti bodo 24. in 25. junija ob 8. uri iz slovenskega jezika, matematike in kemije za vse prijavljene kandidate	0-434
Veliko nagradno žrebanje
Žrebanje, ki sta ga priredila
KMEČKI GLAS in KOTEX-TOBUS,
je bilo v soboto, dne 25. maja 1963.
Dobitniki, ki so oddali svinjske kože ali so naročniki Kmečkega glasa, bodo o dobitkih obveščeni v prihodnjih številkah Kmečkega glasa.
Pozivamo vse, ki imajo številke blokov o odkupu svinjske kože s končnico 28, da svoje ime in priimek ter točen naslov takoj javijo odkupni postaji Kotex-Tobusa v Murski Soboti, da bomo lahko ugotovili srečne dobitnike in jim poslali nagrade.
Od glavnih dobitkov sta zadela: Štefan Pucko iz Bogojine št. 10 — moped in Janez Rogan iz Matjaševec št. 26 — motor.
KOTEX — TOBUS
Odkupna postaja
MURSKA SOBOTA
DRAŽBENI OKLIC!
Kmetijski kombinat Radgona proda dne 13. in 14. junija
1963 na javni dražbi na kraju samem več
enostanovanjskih hiš in gradbenega materiala
V četrtek, dne 13. junija se bodo prodajale sledeče hiše:
1.	Stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem v Vratji vasi štev 40 s pripadajočim vrtom. Izklicna cena je 450.000 din. Pričetek dražbe je ob 8. uri.
2.	Stanovanjska hiša v Vratji vasi štev. 8 s pripadajočim vrtom. Izklicna cena je 172.000 din. Pričetek dražbe je ob 10. uri.
3.	Gradbeni material (od kleti) v Vratji vasi. Izklicna cena je 40.000 din. Pričetek dražbe je ob 12. uri.
4.	Gradbeni material zrušene stanovanjske hiše v Vratji vasi štev. 22. Izklicna cena je 173.500 din. Pričetek dražbe je ob 14. uri
V petek, dne 14. junija 1963 se bodo prodajale sledeče hiše:
1.	Stanovanjska hiša v Podgorju št. 35 s pripadajočim vrtom. Izklicna cena je 119.160 din. Pričetek dražbe je ob 8. uri.
2.	Stanovanjska hiša v Nasovi št. 25 s pripadajočim zemljiščem. Izklicna cena je 438.780 din. Pričetek 'dražbe je ob ,10. uri.
3.	Stanovanjska hiša v Črncih št. 46 s pripadajočim zemljiščem. Izklicna cena je 360.000 din.
Izpod izklicne cene se ne bo prodajalo. Vsak, ki se hoče
udeležiti dražbe, mora položiti kavcijo in sicer 10 odst. izklicne cene.	0-486
ZAHVALA
Ob bridki izgubi naše drage sestre in tete
Anastazije Vereš
nekdanje kuharice pri gostilni »Prekmurec« (Horvat)
se iskreno zahvaljujemo vsem tistim, ki so z nami sočustvovali, jo v tako velikem številu spremljali na njeni zadnji poti in ji darovali vence. Lepa hvala dr. Benkoviču, dr. Kosu ter vsemu zdravniškemu osebju ginekološkega oddelka bolnišnice v Murski Soboti za njihovo požrtvovalno zdravljenje in nego. Zahvaljujemo se mestni godbi, govornikoma in pevskemu Zboru.
Murska Sobota, Beltinci, Maribor, dne 3. junija 1963. Žalujoči:
Ana Horvat, sestre in bratje 0178	z družinami ter ostalo sorodstvo
POMURSKI VESTNIK — List izdaja in tiska Časopisno in založniško podjetje »Pomurski tisk« v Murski Soboti — List pošiljamo samo po predplačilu — Nenaročenih rokopisov ne vračamo in ne odgovarjamo zanje — Naročniški in oglasni oddelek: Murska Sobota, Kocljeva ul. 6, telefon 215 — Naročnina celoletna 600 dinarjev, polletna 300 dinarjev, za inozemstvo letna 1500 dinarjev — Tekoči račun pri NE v M. Soboti st. 605-11
POMURSKI VESTNIK. 6. JUNIJA 9
PRED IN ZA PROMETNIMI ZNAKI
Pomurje je pokrajina kolesarjev. Dokazov za to ni potrebno iskati. Stopite samo na pločnike v Murski Soboti ali v kakem drugem pomurskem mestu, stopite pred naša šolska poslopja in videli boste pravcate vrste dvokoles, včasih tudi neurejene. In še to drži: v kolesarskem prometu je tudi največ cestnoprometnih prekrškov, ki se začnejo že pri šolski mladini; koliko pa je primerov, da kolesa »shranjujemo« na neustreznih prostorih in da z njiimi celo oviramo promet pešcev na pločnikih . . .
Pomanjkljiva  je cestna signalizacija. Domala povsod, še najbolj pa v Murski Soboti, kjer bo potrebno pred Hotelom »Zvezda« že enkrat dokončno urediti križišče, da bo povsem ustrezalo zahtevam sodobnega prometa. Proučiti bo potrebno še enkrat, kje vse naj bodo prehodi za pešce. In tudi odločni ukrepi bi bili dobrodošli, zlasti proti neodgovornim voznikom, ki večkrat dirkajo po soboških glavnih ulicah in tudi v nočnem času povzročajo pravi kraval, ne da bi se zmenili za morebitne posledice svojega početja ...
Konkretnih primerov kršitev cestnoprometnih predpisov je mnogo v beležnicah prometnih miličnikov in ljudi, ki so neposredno vključeni v prizadevanja v varnost prometa na cestah. Mnogi se znajdejo tudi pred sodnikom za prekrške.
Toda mar je to že dovolj, če upoštevamo, da često gre tudi za navidezno majčkene stvari ki pa vendarle sodijo v skupen kompleks vprašanja, ki ga lahko poimenujemo tudi kultura v našem prometu.
Naj navedemo samo nekaj primerov! Ali je bonton med vozniki motornih vozil res povsod uveljavljen in pristen? — Kaj
je z omaricami za prvo pomoč vsaj ob naših glavnih cestah? — Ali ni vrzeli v sposobnosti za upravljanje motornih vozil pri tistih voznikih, ki so izpit formalno opravili že pred leti, pa so komaj sedaj pričeli aktivno upravljati motoma vozila v našem prometu? Naposled pa je tudi pri preprečevanju cestnoprometnih prekrškov in vse bolj pogostih nesreč na naših cestah še kako potrebna preventiva, saj je nesrečo bolje preprečiti kot pa utrpeti ogromno škodo — ne samo gmotno, marveč tudi z izgubo dragocenih človeških življenj. Prav človek pa nam je najdražje! Ob tem, da odpade v Sloveniji eno motorno vozilo (brez mopedov) na 23 prebivalcev, je prizadevanje za preprečevanje nesreč na naših cestah družbeno tolikanj bolj upravičeno.
V tem pa je tudi izredno human namen letošnje zvezne akcije »Prometni znaki — činitelji za varnost v prometu«. katero so v nekaterih občinah že pričeli izvajati, v soboški pa jo bodo te dni, zato pa jo
hočejo uspešno izpeljati vse do jeseni. Uspešnost akcije pa bo dosežena le tedaj, če bo spremljana s sinhronizirano aktivnostjo vseh činiteljev, ki lahko na tem področju prispevajo: od občinskih komisij za varnost v prometu, združenj šoferjev in avtomehanikov, avtomoto društev, naših šol, organizacij Rdečega križa itd. do samih koristnikov prometa na naših cestah.
Prav bo, če bomo s prometno vzgojo pričeli intenzivneje prav na naših šolah in letos posvetili še prav posebno pozornost kolesarjem, ki pri nas najbolj množično koristijo cestni promet.
S. K
Kljub sodobni tehniki ČLOVEK nikoli ni odveč Hoo-ruk!
UMETNOSTNI SPOMENIKI V POMURJU
Janez Aquila
in njegove znamenite freske v Martjancih
Ne daleč od Murske Sobote v mali vasici Martjanci se je ohranila za slovensko srednjeveško stavbarstvo in slikarstvo znamenita cerkev sv. Martina.
Napis, ki se je dokaj čitljiv ohranil na južni steni prezbiterija, nam v gotski pisavi in latinskem jeziku sporoča, da je leta 1332 zgradil cerkev Johannes Aquila iz Radgone. Na jugovzhodni strani prezbiterija ob oknu nam je Janez Aquila zapustil tudi lastno podobo, ki je prvi avtoportret na Slovenskem ter zgoden primer v evropskem srednjeveškem stenskem slikarstvu nasploh. Upodobil se je v klečeči pozi in značilni noši svojega časa, s sabljo in slikarskim grbom. Pod podobo se je podpisal »pictor« — slikar. Za srednjeveške umetnike je bilo značilno, da so bili vešči dveh ali več likovnih strok, po navadi podobarstva in slikarstva. Janezov primer stavbarja in slikarja je v eni osebi pa je malo nenavaden. Profesor France Stelč meni, da je bil Janez Aquila podjetnik, ki si je v Radgoni ustanovil svojo delavnico in s pomočniki prevzemal v delo celotne stavbe z vso opremo. Janezovo delo, ki ga je mogoče spoznati po svojstvenih slogovnih značilnostih ali pa je izpričano z avtorjevim podpisom, se je ohranilo še v Velemeru na Madžarskem in v Turnišču.
Gotska doba je razvila samostojno in mogočno arhitekturo z novimi tehničnimi rešitvami. Notranjščina teh velikih cerkva je imela bogato arhitektonsko dekoracijo, zelo razširjen prostor, številne ladje, oboke, rebra, stolpe, stebra in značilna okna. V takih cerkvah se slikarska dekoracija ni mogla uveljaviti. Martinova cerkev v Martjancih pa predstavlja tip manjše gotske cerkve, ki je bil v Sloveniji najbolj razširjen ter pogojen z zgodovinsko usodo naše zemlje in socialno struktura prebivalstva. Janez Aquila je cerkev zasnoval v preprostem pravokotnem enoladijskem tlorisu z nekoliko manjšim in nižjim prezbiterjem, ki je obrnjen proti vzhodu in ga zaključujejo tri stranice pravilnega osmerokotnika. Na zahodni strani, pred ladjo, je postavil visok in lep gotski zvonik. Na vseh konstruktivno pomembnih mestih je stavbo podprl s podporniki. Okna so gotska, ozka in visoka in le rahlo krasijo zunanjščino, ki je masivna, a lepo izbranih proporcev vseh sestavnih delov. Tudi notranjščina nima bogate arhitektonske dekoracije. Dandanašnji baročni obok v ladji je bil nekoč raven in lesen. Prezbiterij s križnimi rebrastimi oboki je posebno lepo zgrajen in nam predstavlja Janeza kot dobrega arhitekta. Tak tip cerkve, z golimi in čistimi stenami, pa je nudil čudovit prostor za slikarske kompozicije.
Janez iz Radgone je poslikal marijanski prezbiterij od tal do vrha. Slikarski prostor, ki ga narekuje sama arhitektura — pas z okni, prostor med rebri, oblika slavoloka, je poslikal s podobami
nabožno poučne in vzpodbudne vsebine. Vrstijo se prizori iz legende cerkvenega patrona sv. Martina (Martin in mrtvi vitezi, Martin na smrtni postelji, Martin deli plašč z beračem), figuralne podobe svetnic in apostolov, znamenita Imago pietatis s Kristusom, Jurij v borbi z zmajem, Pavel puščavnik, na srednjem polju na oboku pa je upodobljen Kralj slave v mandroli, ki jo nosijo angeli. Posebno zanimiv pa je Janezov slikarski slog, saj predstavlja novo obliko v slovenskem srednjeveškem slikarstvu. Umetnostna zgodovina imenuje Janezovo delo v Velemeru, Turnišču in Martjancih prvo veliko skupino gotskega plastičnega sloga na Slovenskem. Značilnost tega sloga se kaže v prizadevanju po obvladnju globinske dimenzije naslikanih prostorov in plastičnem oblikovanju figur in draperije. Modelacija figur in obraza je nekoliko okorna in trda. v konstruiranju prostora pa je Janez od svojega prvega dela v Velemeru do zadnjega v Martjancih lepo napredoval. Prostor je gradil z geometrično prostorninskimi telesi na podlagi perspekti-vične konstrukcije. Tako je v kompoziciji postavil kos arhitekture ali pohištva, s čimer je nakazal prizorišče in sugeriral globinsko iluzijo. V kompoziciji Martin in berač ima to vlogo stolp kamor jezdi Martin, v prizoru Martinove smrti pa nekoliko nerodno stilizirana postelja. Po teh slogovnih značilnostih spada Janezovo slikarstvo v krog sodobne evropske gostske kulture, a nosi svojski pečat svoje delavnice.
Doživetje lepote Martinove cerkve v Martjancih in umetniškega dejanja Janeza Aquile je subjektivna stvar vsakega posameznika, ki si bo cerkev ogledal. Rad bi le opozoril na arhitekturo in slikarstvu upoštevane likovne zakonitosti, ki že same po sebi vsebujejo estetske vrednote.
Povedali smo že. da je arhitekt zasnoval preprost pravokoten tloris s tristranim prezbiterijem. Tudi slikar je svoje kompozicije vklenil v strogi red med vodoravne in napične pasove, ki so nek dekorativni okvir naslikanim prizorom, na oboku pa je vsako polje enota zase. Tako je slikar z vertikalnimi in horizontalnimi linijami svoj red smiselno prikrojil zasnovi arhitekture in še poudaril preglednost pravokotnega tlorisa. Ponavljanje likovnih elementov (horizontalnih in vertikalnih linij) ustvarja harmonijo sorodnosti, ki ima lep estetski učinek. V tem primeru se je slikar z razdelitvijo slikarskega prostora lepo sporazumel z arhitektom. Tudi slikarska tehnika, ki si jo je izbral, se lepo sklada z celotno zamislijo. Janez je slikal na sveži ometal fresko. Barvo je neposredno spojil z zidom, da je z njim zadihala in organsko zaživela, se starala in odmirala. Slog, za katerega smo dejali, da je plastičen, nikoli ne ustvarja take globinske iluzije, ki bi uničila konkretno prisotnost stene. Čeprav je vsa stena prekrita in nasičena z barvo, jo vendar čutimo kot element, ki prostor trdno zapira. Elemente arhitekture in njihovo funkcijo je slikar celo poudaril, tako da jih je prebarval z enotno barvo ali pa meje slikarskih kompozicijah, če si odmislimo figure in prizorišča in opazujemo zgolj smer, preplet, rast in počivanje linij, so komponirane v smislu istih zakonitosti, kot jih vsebuje arhitektura. Slikar se je tako podredil arhitektu, kar je nujno, da je skladno izpovedal vsebino in izrazil lepoto, vsi trije elementi — arhitekturni, slikarski in umetniški pa tvorijo skupni lepotni organizem.
Enako skladnost najdemo tudi v barvitosti celotne stavbe s slikarsko dekoracijo. Ne vem, kako je bila cerkev prepleskana nekoč, danes je sivkasta, kot jo je patiniral čas. Zdi se mi, da je veter skozi stoletja izvlekel iz zemlje vse njene barvne tone in jih z deževjem vezal na stene. Ob gledanju marijanskih fresk sem čestokrat začutil, kot da je slikar svoje pigmente žgal iz zemlje in z njimi slikal. Prevladujejo okro in siene, žgani okri in siene, topli zemeljski toni na sivi modrozeleni podlagi. Enake barvne tone sem večkrat opazil na platnih prekmurskih slikarjev, zlasti pri Vrečiču. Figure z marijanskih fresk na sivo modri podlagi z belo risbo z zelenim in okrasto rdečim pasom me je močno spominjala na prekmurske pejsaže z ozelenelim travnikom ob zorani njivi z belo cesto in pekočim nebom. Slikar marijanskih fresk je znal čudovito prisluhniti vsakdanjemu utripu in razpoloženju pokrajine. Začutil sem zemljo, mokro in gosto, ožgano in rodovitno prekmursko zemljo v njeno skrito, a živo bistvo.
F. Mesarič
Naselje šotorov v Lendavi
V naselju Nafte v Lendavi je pred dnevi nastalo novo naselje šotorov. Od 20. maja taborijo tukaj obvezniki predvojaške vzgoje.
V odredu je notranje življenje dokaj živahno. Tabor so
tudi ozvočili. Za mladince, ki si pridobivajo potrebna vojaške veščine na. rednih vojaških urah in praktičnih vajah, prirejajo politična predavanja o važnejših notranjih in zunanjepolitičnih dogodkih. Mladinci se sproti seznanjajo tudi o dnevnih dogodkih doma in v svetu. Tabor so ozvočili in v odredu ustanovili mladinsko organizacijo, ki šteje 42 članov. Taborniki redno prebirajo časopise v treh jezikih. Podjetni so zlasti v športu. Sedaj menijo svoje moči v nogometu, odbojki in šahu. Najbolj priljubljen je kajpak nogomet. Posebno pozornost je vzbudila nogometna tekma med Sloven-
ci in Madžari; prvo tekmo sc odločili v svojo korist Slovenci, toda njihovi tovariši druge jezikovne skupine jim nočejo ostati dolžni. V taboru so ustanovili tudi manjšo jazz skupino. Ob večernih urah pa se razlega po taboru prešerna pesem mladosti v obeh jezikih.
Komandant odreda Pavle Mihelič je bil s svojimi fanta zelo zadovoljen. Kar prehitro je prišel 3. junij, ko so se morali posloviti od prijetnega življenja v taboru in odstopiti mesto drugi izmeni. V prvi izmeni so namreč taborili kmečki fantje, za njimi pa so prišli v tabor obrtniški vajenci in pomočniki.
Tako majhen in mlad, grajski oboki pa tako visoki in stari!
RAZGIBANO ŽIVLJENJE V TABORU PREDVOJAŠKE VZGOJE MLADINCEV PRI GRADU
Zaslužili so priznanje
Pred dnevi sem obiskal tabor predvojaške vzgoje mladine soboške občine pri Gradu. Dežurni tabora me je lepo sprejel in me odvedel h komandantu tabora Jožetu Pojbiču. Kaj hitro sem spoznal še pomočnika komandanta za moralno-politično vzgojo Ferija Flisarja in ostale tovariše, ki vodijo delo in življenje v taboru.
Ogledal sem si prostore v katerih prebivajo mladinci, povprašal sem jih o vojno-tehničnem in političnem pouku, o prehrani, kulturno-zabavnem življenju in še o mnogih drugih stvareh, ki vplivajo na njihovo počutje. In na vsa vprašanja so mi pritrdilno odgovorili. Posebno so me presenetili, ko so mi pripovedovali o uspehih, ki so jih doslej dosegli.
V štirinajstih dneh, kolikor so ostali mladinci v taboru, so vsak dan v prostem času tekmovali v različnih športnih igrah v počastitev Tedna mladosti. Posebno lepo so pripravili taborni ogenj na predvečer Dneva mladosti, izvedli so kulturni program in kasno v noč zaključili slavje s pesmijo in kolom.
Posebno delavni so na področ-
ju politično-idejnega izobraževanja, saj so doslej imeli že celo vrsto predavanj in razgovorov. Naj omenim samo nekatere: življenjska pot tovariša Tita, problemi v delu mladine na vasi in naloge ZMJ, o delu družbeno-političnih organizacij, Ustava socialistične republike Jugoslavije, družbeno upravljanje v kmetijskih zadrugah in v gospodarstvu, družbeni plan občine itd. Mladincem so predavali družbeno-politični delavci iz soboške občine. Prav tako so si ogledali nekaj kratkometražnih filmov.
Organizirali so tekmovanja v šahu, odbojki, streljanju z zračno puško in v metanju bombe. V teh tekmovanjih so največje uspehe dosegli mladinci 7. voda. Še in še bi lahko našteval in zapisoval podatke in rezultate, ki so jih mladinci zabeležili v štirinajstih dneh v taboru.
Poslovil sem se in v m slih sem nosni priznanje, ki bi jim ga moral izreči ob tem kratkem obisku, za njihovo delo in uspehe.
I. Perinič
POMURSKI ŠAHISTI
V	RADENCIH
SREČANJE NA 2752 POLJIH
V nedeljo je bilo v Kolodvorski restavraciji v Radencih eno najbolj, množičnih srečanj pomurskih šahistov. Pomerili so se tekmovalci z levega in desnega brega Mure tokrat kar na 43 deskah. Največ jih je bilo iz Ljutomera Radgone, Radenec, Lendave in Murske Sobote.
V skupini članov so zmagali šahisti z levega brega z rezultatom 23,5 : 19,5. Tekmovale so tudi šahistke in pionirji. Zmagale so prav tako tekmovalke z levega brega z rezultatom 4:1, medtem ko so pionirji izgubili z rezultatom 1:4.
Tekmovanju, ki so ga organizirali šahisti iz Radgone je prisostvovalo tudi precej gledalcev.
Kaže, da je za šah veliko zanimanje, zato si šahisti želijo še več takih srečanj.
★
Tudi tekmovanje pionirjev in pionirk v občinski rokometni lig; Murska Sobota se bliža h kraju, saj je ostalo neodigranih le še nekaj preloženih tekem. Pri pionirjih je trenutno v vodstvu Mladost iz Murske Sobote z 8 točkami pred Poletom, ki ima prav tako 8 točk, V konkurenci pionirk pa je prav tako v vodstvu Mladost pred Poletom itd. Prvak te lige se bo udeležil medobčinskega turnirja, ki bo 11. junija v Murski Soboti. Zmagovalec tega turnirja pa bo zastopal Pomurje na okrajnem pionirskem prvenstvu v Mariboru.
F. R.
Čimprej na poligon. Danes se bomo spet naučili kaj novega. Na sliki: oddelek mladincev iz tabora predvojaške vzgoje pri Gradu, odhaja na urjenje
V nedeljo je bila v Rakičanu nogometna tekma PNL. Srečali sta se moštvi Rakičana in Bogojine. Nekdo bi dejal: »Nič zanimivega ni v tem.« In res tekmi sta bili takšni, kakor vse ostale. Za »zanimivost« pa je poskrbel mož, ki je v črnem dresu tekal med igralci. Bil je to sodnik. Pa tudi službeni delegat je gledal tekmo. Bili so torej vsi pogoji, da bi bila lahko tekma normalna in nezanimiva. Vse je tudi kazalo na to, dokler . .
Dokler igralci obeh ekip niso začeli šušljati med seboj: »Glavni
sodnik je pijan.« In po njegovih dejanjih in odločitvah na igrišču to ni bilo težko ugotoviti. Izdal pa ga je tudi premočan duh po žganju. Po končani tekmi je delegat, ki bi sicer moral objektivno oceniti delo sodnika, dejal: »Sodnik je pravilno sodil.«
Takšnega športnega dogodka ne moremo biti veseli in za razmišljanje si postavimo nekaj vprašanj.
Ali Pomurska nogometna zveza ni dolžna voditi računa o tem, kako opravlja delo delegat ali sod-
nik na posameznih tekmah? Ali si je sodnik, ki je sodil tekmo v Rakičanu »pridelal« honorar za opravljeno delo ali še kaj več? Ali je rešitev problema v tem, da moštvo vloži protest? Morda, ali pa tudi ne! Zakaj? Zato, ker bi moštvi morali to tekmo odigrati že v jeseni, vendar je nista ker ni bilo sodnikov! Ali je končno vredno k sedmim tisočem stroškov, ki jih ima moštvo ob vsaki tekmi, dodati še tri tisoč dinarjev ko pa nihče nima denarja za bolj upravičene potrebe?	-da-
Redka živinorejska zanimivost je presenetila te dni radenske vaščane. Živinorejcu kmetu Francu Korošcu je kobila Rička povrgla dve zdravi žrebički. Redek pojav, ki se pripeti vsakih 50 ali več let.	Foto: 1. Kovič
POMURSKI VESTNIK, 6. JUNIJA
10