^ 5 č) 8 6 # 4f #? if 0 #: 0^ gj§ m 0 - *j§ 0 4ft' 0jk> šA. gk äk äff. 0- ätk 0t 0: 0 0* #. LETO 1873 - ZAČETEK PERIODIČNEGA ČEBELARSKEGA TISKA NA SLOVENSKEM * * 0 0- 0 0 000 m-0 m 0 0 0 0 00000 0 0 0 SLQPSN '•m ČfbfLflP 'H Janez Mihelič: 54. redni občni zbor Čebelarske zveze Slovenije je bil letos 16. aprila ČEBELAItfEVA MESEČNA OPRAVILA Branko Obranovič: Čebelarjeva opravila za mesec junij Vladimir Tumpej: Čebelarjeva opravila v nakladnih panjih v mesecu juniju Borut Preinfalk: Veterinarski nasveti za junij Ljudmila Bokal: Čebelarski terminološki slovar VZREJA MATIC ČZS in KIS: Pojasnilo k navodilu za izpolnjevanje obrazca -PANJSKI LIST* 174 Janez Mihelič: Čebelarska zveza Zgornje Gorenjske je pripravila novinarsko konferenco o Izobraževalno-vzrejnem centru Zelenica 174 MEDOVHE RASTLINE Martin Bajc: Srebrna lipa 176 Janez Mihelič: Kratko poročilo o sestanku predstavnikov ČZS, VURS, VF-NVI in MKGP Milan Meglič: Varstvo porabnika ali nož v hrbet (slovenskim) čebelarjem 177 Vlado Auguštin: Dovoljenje za uporabo organskih kislin za zatiranje varoe 179 ZA MLADE ČEBELARJE Franc Prezelj: Mladi čebelarji so tekmovali 179 IZ DRUŠTVENEGA ŽIVLJENJA (Nadaljevanje iz 5. št.): Kratko poročilo s šeste seje upravnega odbora ČZS 184 Trajče Nikoloski: Lepo urejena okolica 185 IZ TUJE LITERATURE Andreja Kandolf: Čistilno vedenje medonosne čebele 185 Aleš Gregorc: Vzreja čebeljih matic v letu 2005 186 Organizatoijem prireditev ocenjevanja Slovenskega medu v letu 2005 187 V SPOMIN 190 MALI OGLASI 195 Št. 6 1. JUNIJ 2005 glasilo čebelarskih organizacij Slovenije 165 167 170 171 172 contents Janez Mihelič: 54'h Regular Community Assembly of the Slovene Beekeeping Association BEEKEEPER’S MONTHLY WORK Branko Obranovič: Beekeeper’s Work in AŽ-Beehives in June Vladimir Tumpej: The Beekeeper’s Work in Barred-up Beehives in June Borut Preinfalk: Veterinary’s Advice for June Ljudmila Bokal: Beekeeping Terminological Dictionary QUEEN BEE BREEDING CZS and K1S: Guideline Explanation for the Completion of the Form “Beehive Certificate” Janez Mihelič: Beekeeping Association of Upper Carniola prepared a Press Conference about the Educational-Breeding Centre Zelenica HONEY PLANTS Martin Bajc: Silver Lime Tree Janez Mihelič: Brief Report on the SBA Representatives Meeting, VURS, VF-NVI and MKGP Milan Meglič: Consumer Protection or a Stab in the Back (to the Slovene Beekeepers) Vlado Auguštin: Organic Acids Application Licence for Varroa Extirpation FOR YOUNG BEEKEEPERS Franc Prezelj: Young Beekeepers Went into a Competition FROM ASSOCIATION LIFE (Continuation from No. 5): Brief Report on the sixth Boad Meeting of SBA Trajče Nikoloski: A Nice Arranged Surroundings FROM FOREIGN IJTERATUTE Andreja Kandolf: Purgative Behaviour of a Honey-Bringing Bee Aleš Gregorc: Healing Effects of Royal Jelly Note to the Organizers of the Slovene Honey Examination Meeting 2005 IN MEMORY OF SMALL ADS Telefonska številka odzivnika za čebelje paše je: 01 729 6l 20 Slika na naslovni strani: Čebelar Berlot Bruno iz Kozaršč pri Mostu na Soči je dal poslikati tri nove etažne panje, ki so zloženi na vlačilcu.Tak čebelnjak je lahko v ponos svojemu lastniku, hkrati pa v okras krajine, kjer stoji. Člani komisije za ohranjanje čebelarske kulturne dediščine čestitamo čebelarju iz Soške doline, da se ni ustrašil dela in stroškov, ob tem pa želimo, ta bi našel še kakšnega posnemovalca. Tako bomo tudi slovenski čebelarji prispevali, da bo naša domovina lepša in privlačnejša. p . 54. redni občni zbor Čebelarske zveze Slovenije je bil letos 16. aprila JANEZ MIHELIČ Občnega zbora Čebelarske zveze Slovenije, že 54. po vrsti, so se v Čebelarskem centru Slovenije udeležili številni delegati, tako da sta bili obe dvorani skoraj premajhni za vse. Po uvodni čebelarski himni je tajnik g. Anton Tomec najprej pozdravil vse navzoče delegate čebelarskih daištev ter območnih čebelarskih organizacij, potem pa je predsednika ČZS g. Lojzeta Peterleta prosil, naj 54. občni zbor začne delo. Predsednik Čebelarske zveze Slovenije g. Lojze Peterle je pozdravil vse delegate in goste, potem pa so delegati izvolili člane delovnega predsedstva, in sicer g. Marka Pumata za redsednika delovnega predsedstva, za člana pa g. Petra igona in g. Mirka Pavlina. Sledil je prevzem miniature čebelnjaka Mihaela Ambrožiča, ki ga je izdelal g. Robert Sodja iz Bohinja in ga podaril Čebelarski zvezi Slovenije. G. Sodja je čebelnjak simbolično izročil predsedniku g. Lojzetu Peterletu ter povedal nekaj besed o pomembnosti ohranitve slovenske čebelarske kulturne dediščine. Ob tem je izrazil tudi svojo pripravljenost, da še naprej izdeluje miniature čebelnjakov. Predsedujoči Marko Purnat se je avtorju makete zahvalil za darilo, delegati pa so ga nagradili z bučnim aplavzom. Potem so sprejeli dnevni red občnega zbora in imenovali člane preostalih delovnih organov zbora. G. Anton Tomec je prebral imena vseh, ki bodo ob praznovanju 3- slovenskega čebelarskega praznika 22. maja 2005 v Ilirski Bistrici prejeli odličja Antona Janše I. stopnje, pa tudi utemeljitve zanje. Letos so jih prejeli: ČD Škofja Loka, ČD Kamnik, ČD Borovnica, ČD Žiri - za stoletnico delovanja, Slavko Avsenik za čebelarsko himno, Miro Sanabor iz Kamnika, Koloman Kozic iz ČD Prosenjakovci, Franc Pižmoht iz ČD Peter Dajnko Gornja Radgona, Brane Kozinc iz Čebelarske zveze Zgornje Gorenjske, Jože Simčič iz ČD Postojna, Ivan Požar iz ČD Pivka, Ivan Mlakar iz ČD Dolska Peter Kapš iz RČZ Petra Pavla Glavarja, Ivan Rodman iz CD Apis, Marija Pušnik iz ČD Hrastnik, Ivan Šuštar iz ČD Anton Žnidaršič Ilirska Bistrica, Ciril Vidrih iz ZČD Cerknica, Anton Kolbl iz ČD Alojz Grajf Hoče, Marjan Bratina iz ČD Bazara Šempeter in Anton Kolenc iz ČD Camica Grosuplje. Predsednik Lojze Peterle podajo poročilo o delu ČZS. Foto: J. Mihelič ČD Markovci je ob 70-letnici prejelo srebrno odličje Antona Janše, ob 50-letnici delovanja pa so odličja Antona Janše HI. stopnje prejela ČD Brestanica, ČD Kokarje in ČD Koper, poleg njih pa še Občina Majšperk. Posebna priznanja ČZS za zasluge so iz rok Lojzeta Peterleta prejeli: ga. Ivanka Polanec za dolgoletno aktivno sodelovanje in prispevek k razvoju in promociji slovenskega čebelarstva ter g. Franc Šivic, dr. Janez Poklukar - posmrtno, g. Lojze Peterle, ga. Mira Jenko -Rogelj, g. Ljubo Struna, ga. Verena Štekar - Vidic, g. Aleš Mižigoj, dr. Janez Grad, dr. Borut Preifalk, ga. Amalija Božnar, g. Janez Mihelič in g. Anton Tomec za zasluge pri uspešni organizaciji in izvedbi kongresa Apimondia 2003. V imenu vseh prejemnikov posebnih priznanj se je zahvalil g. Franc Šivic ter poudaril predvsem njihovo prostovoljno delo. Zaradi težavnih finančnih razmer ČZS članom organizacijskega komiteja ne bo plačala udeležbe na kongresu Apimondie 2005 na Irskem, kot je bilo prvotno načrtovano, tako da bodo glede na predhodna zagotovila morda lahko iz sponzorskega prispevka Adrie dobili le delno poplačilo prevoznih stroškov. Kongresa Apimondia 2005 v Dublinu se bosta zaradi navedenih dejstev udeležila največ dva predstavnika ČZS. Nato je poročilo podala verifikacijska komisija. Ugotovila je, da je občni zbor sklepčen, saj je bilo navzočih 51,4 % delegatov. Sledilo je poročilo predsednika ČZS o uresničitvi delovnega načrta Zveze za leto 2004. Predsednik Peterle je poudaril, da so bili v letxi 2004 doseženi nekateri uspehi, pojavili pa so se tudi novi problemi, s katerimi se bomo še ukvarjali. V tem letu smo prvič izvajali uredbe, povezane z vstopom Slovenije v EU. Vse to delo je zahtevalo izjemno angažiranje zaposlenih in podpredsednikov ČZS, ki koordinirajo posamezna področja dela ČZS. Predsednik je poudaril pomen javnega registra čebelarjev, s katerim smo dobili verodostojen popis našega čebelarstva. Poleg tega je pomembna uredba za matice, s katero uveljavljamo enakopraven položaj čebelarstva v primerjavi z drugimi kmetijskimi panogami. Leta 2004 smo pridobili priznanje PRO, v katerega je vključenih skoraj 4.000 čebelarjev s približno Robert Sodja je podaril ČZS že drugo maketo čebelnjaka. 90.000 čebeljimi dmžinami. Želimo si, da bi PRO postala interesno združenje slovenskih čebelarjev. Leta 2004 smo si prizadevali za ureditev davčnega področja v čebelarstvu, pri čemer je bil posebej dejaven g. Vlado Pušnik. Na tem področju smo ponudili evropsko primerljive rešitve. Predsednik je omenil tudi geografsko zaščito za slovenski med, in kot kaže, nam jo bo končno uspelo uveljaviti. Da bi ozavestili naše porabnike, si prizadevamo za kontrolirano pridelavo čebeljih pridelkov, velik poudarek namenjamo tudi pripravi panožnih smernic higienske pridelave čebeljih pridelkov (HACCP), ki so skladne s pristopom evropskih držav. Za našo dejavnost je zelo pomembna tudi ustanovitev Šole čebelarjenja Antona Janše. Obseg dela in odgovornosti pri prevzemanju javnih pooblastil občutno odstopa od delovanja društvene organizacije, saj zahteva veliko angažiranje zaposlenih in odgovornih članov organov ČZS. Več o delu ČZS v letu 2004 so delegati dobili v pisnih gradivih. Vsem se je predsednik tudi posebej zahvalil. O delu in poslovanju Čebelarske zveze Slovenije in izpolnitvi delovnega in finančnega načrta Čebelarske zveze Slovenije v letu 2004 je poročal predsednik nadzornega odbora g. Edvard Stropnik. Poudaril je da je bilo delo ČZS v skladu z zakonodajo in sklepi organov ČZS. V razpravi na poročila je sodelovalo več delegatov. G. Franc Prezelj iz ČD Peter Pavel Glavar Komenda je pripomnil, da delavcem ČZS zaradi izvajanja javnih pooblastil zmanjkuje časa za pristnejše sodelovanje s čebelarskimi društvi. Posebej je poudaril, da je veliko premalo narejenega na področju projekta kolektivne blagovne znamke -Slovenski med kontrolirane kakovosti-. Ob preobremenjenem predsedniku in štirih podpredsednikih se po njegovem mnenju pojavlja vprašanje pooblastil podpredsednikov ČZS. G. Franc Mencin iz ČD Grosuplje je menil, da organizacija premalo pozornosti namenja delu s članstvom in da ne rešuje konkretnih problemov čebelarjev, zlasti ne odnosov med velikimi in malimi čebelarji. Eno od vprašanj je tudi uveljavljanje enotne promocije slovenskih čebeljih pridelkov. G. Anton Žakelj iz ČD Logatec je poudaril, da je ČZS vrh piramide, zadaj pa so društva. Zanimalo ga je, zakaj so ČD dobila sporočilo, da je ČZS napačno zaračunavala stroške za izvedbo neposrednih plačil. Opozoril je na zahteve po profesionalizaciji dela ČD, zlasti v povezavi z izvajanjem opazovalne službe. G. Marko Pumat iz ČZZSD je menil, da odnos z NVI ni tak, kot naj bi bil (nakup zdravil), zato obstaja nevarnost, da bodo čebelarji zaradi takega načina distribucije sredstva za zatiranje varoe kupovali na črnem trgu. Predlagal je, da naj bi bila sredstva za zatiranje varoe za čebelarje dosegljiva na veterinarskih postajah. G. Milan Vajda iz Kluba čebelarskih mojstrov je opozoril na kulturno in turistično življenje slovenskih ČD. Na področju izobraževanja je bilo veliko narejenega na področju NPK in pobude za umestitev čebelarskih mojstrov. Veliko pozornosti bi morali po njegovem nameniti tudi delu z mladimi. Predlagal je, naj ocenjevanja medu vodijo območne čebelarske zveze, finale ocenjevanja pa naj poteka na državni ravni, saj je s tem povezana tudi promocija čebelarstva. Čebelarji lahko črpamo tudi sredstva za širitev dejavnosti iz strukturnih skladov. Pri pripravi dokumentacije za uveljavljanje teh podpor pa 1» potrebna tudi strokovna pomoč. G. Franc Vehar iz ČD Trebnje je vprašal, ali bodo pašni redi urejeni na podlagi realnih pašnih možnosti ali zgolj zaradi predpisov. G. Franc Medija iz ČD Jesenice je opozoril, da je problem KBZ povezan s previsoko ceno prelepke, zato se mali čebelarji za to ne odločajo. G. Gorenc iz ČD Ravne/Šoštanj je predlagal, da bi za manjše čebelarje uvedli nižjo članarino, ter vprašal, zakaj odgovorni v Čebelarju ne pišejo o pomembnih zadevah (npr. popis čebelarjev in čebelnjakov). G. Martin Vidic je opozoril na probleme prevoznikov zaradi razporeditve čebel na posameznih pašnih območjih (mali čebelarji na pašnih območjih onemogočajo izrabo paš). G. Andrej Sever iz ČD Semič je pripomnil, da moramo biti za izvajanje vseh javnih pooblastil tudi ustrezno usposobljeni in informirani. Preostale kmetijske panoge imajo javno svetovalno službo, ki te dejavnosti opravlja profesionalno. V zvezi s tem se je vprašal, koliko mladih strokovnjakov dela na področju čebelarstva, in tudi odgovoril, da niti eden. Poudaril je, da bi morala država razpisati kadrovske štipendije za mlade strokovnjake na področju čebelarstva. Ugotovitve delegatov je nato komentiral tajnik ČZS g. Anton Tomec. - V kratkem to izdana odločba o geografskem poreklu »Slovenski med«. - Z davčnega stališča je tako poslovanje ČZS kot zaračunavanje stroškov obdelave vlog za neposredna plačila zakonito, o odločbi kmetijske inšpekcije pa poteka postopek pred upravnim sodiščem. - Izvajanje javnih pooblastil opazovalne službe je ČZS na podlagi pogodbe zaupala čebelarskim dmštvom, pri katerih delujejo terenski opazovalci. ČZS čebelarskim društvom plačuje za opravljeno delo terenskih opazovalcev, vendar za ta dela že ves čas ne moremo zagotoviti dovolj sredstev. Delegati so nato soglasno sprejeli vsa poročila in zaključni račun ČZS za leto 2004. G. Marko Pumat je povabil tajnika, naj na kratko pojasni delovni in finančni načrt ČZS za leto 2005, zlasti glede na predviden negativen rezultat poslovanja ČZS v letu 2005. G. Anton Tomec: V finančni načrt za leto 2005 so zajete vse znane nepridobitne dejavnosti, in to v enakem obsegu kot v letu 2004. Največji vpliv na predvidoma negativen izkaz ima izvajanje javnih pooblastil za vse slovenske čebelarje, ki so se po davčnih predpisih opredelili za pridobitno dejavnost, posledica tega pa je neodbit DDV, ki je tako bilančni strošek. Na podlagi teh pooblastil ČZS ne dobiva nikakršnih prihodkov. Iz finančnega načrta smo umaknili investicijo v čebelarsko knjižnico, zmanjšali smo stroške vzdrževanja ČCS, čeprav bi bila seveda za ohranitev našega centra potrebna redna vzdrževalna dela. Izvajanje javnih pooblastil zahteva večjo strokovnost in profesionalizacijo. Zato moramo za delo organov ČZS zagotoviti sredstva, ki ne bodo odvisna od članarin. Obe postavki, tj. stroški neodbitnega davka in stroški potnin in sejnin, občutno vplivata na predvidoma negativen rezultat. G. Vlado Pušnik iz ČD Lovrenc na Pohorju in ČZD Maribor je dejal, da je negativni predznak zelo moteč, finančni načrt pa bi morali izvajati le v okviru finančnega toka realnih prihodkov. Pri DDV se s poslovnimi partnerji obme tok fakturiranja stroškov. Z izjemno pozornostjo je treba spremljati odhodke, nekatera dela pa naj prevzame svetovalna služba. Morali bi zajeziti potrebe in želje po sejninah in potninah, saj se je bati, da se bo ta ureditev prenesla tudi na območne zveze in čebelarska društva. Na terenu bomo prisiljeni zaračunavati večje članarine, te pa so problem že zdaj. ČZS je zveza društev in ne profitna organizacija, zato je delovanje članov organov ČZS prostovoljno. O zakonitosti poslovanja naj ČZS pouči tudi čebelarska društva. Občni zbor Čebelarske zveze Slovenije je nato sprejel delovni in finančni načrt Čebelarske zveze Slovenije za leto 2005 s pripombo, da je treba vse programe izvajati v skladu s finančnimi možnostmi ter ob sprotnem spremljanju prihodkov in stroškov. Nato so delegati postavili še nekaj delegatskih vprašanj in potem tudi končali 54. občni zbor ČZS. v v Čebelarjeva opravila v AZ-panju v juniju BRANKO OBRANOVIČ, Šalka vas Junij je najbolj meden mesec leta. % Vegetacija v naravi doseže vrhunec. Čeprav ,f J, ie bita letos vegetacija zaradi dolge zime Kj/ nekoliko poznejša, se nam na Kočevskem ■k,* obeta kar dobra gozdna paša. Ta mesec so navadno izdatne paše na smreki in jelki. Če je vreme ugodno, če je dovolj toplih in vlažnih dni, se podaljša manina paša na javorju. Panji so dobesedno nabiti s čebelami in zalego. Večina čebeljih daižin se je že maja razvila do vrhunca, zato nas prav v začetku tega meseca čaka največ dela pri preprečevanju rojenja. Rojilno razpoloženje lahko preprečita le izdatna čebelja paša in temeljito pregledovanje čebeljih družin na vsakih sedem dni. Odvzemanje čebel in zalege mora biti premišljeno, saj družin ne smemo preveč osiromašiti, zlasti če pričakujemo pašo in jo želimo tudi izrabiti. Če nam uspe obvladati čebele, so ob obilni paši medišča polna medu, v plodiščih pa je polno zalege, zgrajeno in zaleženo je mlado satje, zgrajeni in s trotovino zaleženi pa so tudi gradilni satniki. S tem nam je uspelo pridelati čebelji vosek, ki ga bomo pozimi zamenjali za satnice. Skratka, panji so polni in treba je iztočiti med. Če čebelarimo z zakladami, je zaradi številčno močnejših družin v panjih še več medu, obnožine in izdelanega satja. Kljub skrbnemu delu s čebeljimi družinami in preprečevanju rojenja nam katera od družin vendarle izroji. Zanesljiv znak za roj so zaleženi matičniki in čebele, ki podsedajo na podnici panja, se dolgočasijo in so brez gradilnega razpoloženja. V taki čebelji družini matica zalega le še občasno. Dva do tri dni pred izvalitvijo mlade matice izleti roj. Zadrži ga lahko le slabo vreme. Takoj ko se vreme izboljša, preglejmo krošnje dreves. Na veji bližnjega drevesa bomo gotovo opazili kakšen roj. Roj po navadi izleti med 10. in 14. uro. O tem, kako oskrbimo roj in kako ga širimo, sem sicer pisal v prejšnji številki Slovenskega čebelarja. Kako si vzredim matico? Če želimo imeti plodne matice in s tem zdrave in številčno močne čebelje družine, moramo matice menjati vsako drugo leto. Matice namreč drugo leto intenzivnega zaleganja toliko oslabijo, da niso več maksimalno produktivne. Ker je matica duša čebelje družine, je ena izmed poglavitnih nalog uspešnega četelarstva tudi vzreja matic. Vzreja od čebelarja zahteva kar nekaj znanja in nekatere pripomočke. Pomembno je predvsem natančno delo. Najpreprostejša metoda pridobivanja mladih matic je metoda s prelegalnimi matičniki, ta pa je po mojem mnenju za čebeljo družino tudi najbolj neopazna. To je dobro, saj nam olajša delo v panju. Znano je tudi, da taka družina nabere veliko medu. Če opazimo, da družina prelega (po navadi je to od 1-5 matičnikov), jo pustimo, da si sama zamenja matico. Obstaja več načinov za domačo vzrejo matic za naše lastne potrebe. Naj vam opišem, katerega uporabljam sam. Močni družini z dobrimi lastnostmi iz prejšnjega leta odvzamem sat z mlado zalego. Ličinke naj bodo stare en dan. Tak sat v loku izrežem in ga dam v močno družino, ki sem ji pred sedmimi dnevi odvzel matico. Še prej (8 ur) pa taki družini potrgam vse morebiti zgrajene matičnike. Tako bo družina na vstavljenem izrezanem satu potegnila veliko matičnikov. Ko jih čebele pokrijejo, jih previdno prenesem v matičnice ter jih vrnem v isti brezmatični panj. V naslednjih dneh družinam s slabimi maticami odvzamemo matice, zalego pa porabimo za narejence. Narejenec naj ima vsaj dva sata pokrite zalege in dva sata s hrano in obnožino. Po nekaj urah takim narejencem dodam zrele matičnike brez matičnice in po dvanajstih do Štirinajstih dneh bi morala matica v njem že zalegati. Mlada družinica se hitro razvija, posebej če je zunaj paša. Če paše ni, ji nekajkrat dodamo sladkorno raztopino. Ko je družinica tako močna, da ima nekaj satov pokrite zalege, jo dodamo gospodarski družini, ki smo ji pred tem odvzeli staro matico. Kratek opis točenja medu v našem čebelarstvu - Orodje in pribor - Ometalnik na el. pogon za ometanje čebel, posoda za prenos satja do točilnice, posoda s stojalom, vilice in nož za odkrivanje satja, električno točilo za točenje medu, dvoplastno sito za med, 15- in 30-litrske PVC-posode za med. - Točenje - Pred točenjem si v čebelnjaku pripravim orodje, ki ga potrebujem (obleko, rokavice, dleto, omelo, vedro s čisto vodo, kadilnik, kozico, posodo za satje in ometalnik). V točilnici, kjer ima glavno besedo žena, pripravim preostali pribor (cedilo za precejanje medu, vilice, nož, posode za med ter posodo za odpiranje satja), ki ga uporabljamo pri točenju. Pred začetkom odvzemanja polnih satov vsak panj nekoliko zadimim, da se čebele umirijo. Ometene polne sate zlagam v posebno posodo (za 10 satov), in ko to delo končam, medeno satje odpeljem v 60 m oddaljeno točilnico, kjer jih žena odpre in iztoči. Če je zunaj paša, lahko delam nemoteno in ni treba posebno paziti na ropanje družin. Prazno satje vračam v panj takoj, ko ga žena iztoči. Do večera ostanejo priprta le žrela panjev. Če pa v naravi ni paše, satje vrnem šele zvečer, da ne bi izzval ropa med družinami. Čebele, ki jih ometem z ometalnikom, takoj vrnem v medišče panja. Pred vračanjem satov v panje satje temeljito poškropim z vodo, da ga čebele laže očistijo. Preden v medišče vstavim prazne sate, tudi vedno nekoliko priprem žrela na panjih, da ne izzovem ropa. Če je v naravi paša, med sate v medišču vedno dodam eno do dve satnici. Čebele ju v dveh ali treh dneh že zgradijo, tako da ju pozneje vstavim v plodišče ali uporabim za narejence. V točilnici žena pridno toči med, medene pokrovce pa zbira v posodi za odpiranje satja. Pozneje jih namočim v vodo, iz katere pridobivam odličen medeni kis, ki je primeren za solate ali druge zdravilne napitke. Nekaj napotkov za točenje - Če je vreme hladno, po navadi je to jeseni pri zadnjem točenju ali pri praznjenju medišč, točimo v toplem prostoru, da med laže izteče iz satja. - Mlado, deviško satje točimo tako, da najprej odpremo eno stran satja, ga delno iztočimo, nato pa odpremo še drugo stran in ga iztočimo v celoti. S tem preprečimo lomljenje deviškega satja. - Točilo enakomerno obremenimo s sati, da se nam ne premika po proštom. Zaradi te nevšečnosti sem svoje točilo na gumijastih nosilcih privil na tla in od tedaj s tem nimam nikakršnih težav. - Po točenju očistimo vse orodje, ki smo ga uporabili, in tudi prostor, v katerem smo delali (čebelnjak in točilnico). - Med dobro pokrijemo in ga pustimo dva do tri dni, da se na površino dvignejo vsi delci voska. - Šele tako očiščen med lahko polnimo v kozarce. Takoj ko je med očiščen, v kozarce pretočim skoraj 70 odstotkov pridelanega medu. Tak med ostane dlje prozoren in ne kristalizira. Pozneje nalepim še nalepke in prelepke. Oblikovanje mladih čebeljih družin V vsakem naprednem čebelarstvu je pomembno opravilo tudi sprotno pomlajevanje čebeljih dmžin. Vsak uspešen čebelar lahko vsako leto iz ene gospodarske družine poveča svoje čebelarstvo za dve rezervni družini, ne da bi bil zaradi tega donos občutno manjši. Z narejanjem mladih čebeljih družin ustvarimo možnost, da slabe družine vsako leto zamenjujemo z mladimi produktivnimi družinami, ki smo jih naredili junija. Na ta način povečamo donos čebeljih pridelkov in hkrati zmanjšamo število bolnih čebeljih dmžin (poapnela zalega, nosema). S presežkom rezervnih dmžin si ustvarimo dodaten zaslužek, zlasti če jih prodamo. Sam za narejence uporabljam zalego iz številčno najmočnejših dmžin, ko te dosežejo vrhunec svojega razvoja in Kaparji so pomembni proizvajalci gozdne V Kostelu je ob medenju jelke takole pokapana Čebele niso sprejele mlade matice v matičnid. mane. podrast. Vanjo zabadajo žrela. Sušenje cvetnega prahu v predelanem čebeljem panju. ITisti, ki imate to možnost, si lahko na spletni strani Slovenski čebelarji, na naslovu http://www.slovenski-cebelarji.com/cvet-cebela-cebelarstvo-obranovic, ogledate v sušilnik za sadje, zelišča in cvetni prah predelan AŽ-panj.) Po točenju kostanjevega medu so piki čebel zelo boleči. Čebelarski pregovor: Medena usta vrata odpirajo. imajo dovolj odvečnih satov s pokrito zalego. Fo navadi uporabljam matičnike, opisane v poglavju o vzreji matic. Včasih za boljše pleme dodam tudi kakšno oprašeno matico, ki jo kupim v drugem delu Slovenije. Narejence delam v 5-, 6- in 7-satarjih. Ti v njih tudi prezimijo, spomladi pa jih uporabim za zamenjavo slabih gospodarskih družin ali za prodajo. Teh panjev pozimi tudi ni treba dodatno pažiti, še zlasti če so tesno drug ob drugem. Narejence po navadi uporabim že v drugi polovici julija, ko na Kočevskem zacveti lipa. Rezervne družine mi vsako leto prinesejo od 5-8 kg izvrstnega lipovega medu, za katerega sem oktobra lani na mednarodnem ocenjevanju medu v Semiču prejel tudi zlato medaljo. Dmžine se do jeseni številčno toliko razvijejo, da na zadnjih vratcih ni več videti satnikov. Pri narejanju narejencev uporabim od tri do štiri sate pokrite zalege, ki je tik pred izleganjem. Na satih pustim tudi čebele. Pred tem poiščem matico, da je po pomoti ne prenesem v rezervno družino. Ob zalego v narejencu dam dva mednoobnožin-ska sata in enega ali dva lepo izdelana prazna sata, v katera dam 2 del vode. Dodam še mlado matico v matičnici ali zrel matičnik, ki ga ob straneh zavarujem s plastično cevko, da ga čebele zaradi stresa ne zgrizejo. Matičnik vstavim v zgornji del sata z zalego, da ga čebele lepo ogrevajo. Take družine ni treba Sat hojevega medu na ometalniku. dodatno krmiti, če je zunaj vsaj nekaj paše. Tako narejeno družino prenesem na rezervno pasišče (lipa). Žrelo narejenca še nekoliko priprem, da ne izzovem ropanja. Naj omenim, da za potrebe čebelarstva vsako leto testiram p deset matic, ki so last Kmetijskega inštituta Slovenije, vzrejene pa so pri različnih vzrejevalcih v Sloveniji. Nasveti za junij - Ob izdatnih pašah odprite na panjih tudi tako imenovana ameriška žrela, da imajo čebele lažji dostop v panje in da z manj truda ventilirajo. Ugotovili so, da prinesejo do 10 % več medu, če so ta žrela odprta, ker so čebele, ki bi sicer ventilirale, zaposlene z donosom medičine ali mane. Ob pašah se nam ni treba bati ropanja, če so ta žrela odprta. - Ob premeščanju zaleženih satov v medišče, poglejmo, ali niso morda čebele na premeščenih satih potegnile matičnikov. - Ne pobirajte rojev, ki so visoko v krošnjah dreves, če za to opravijo nimate ustreznega orodja. Lahko se vam pripeti, da padete z drevesa in se poškodujete. Tak roj raje pustite, da odleti v naravno okolje. - Satnice, ki jih dodajate družinam v graditev, popršite s sladkorno raztopino. Čebele jih bodo veliko raje gradile kot suhe. - Vsak dan pobirajte cvetni prah. Še svež cvetni prah, ki ga bomo uporabili za izdelavo kremnega medu z dodatkom cvetnega prahu ali za prodajo v stekleničkah po 2 del, lahko shranimo v zamrzovalno omaro, lahko pa ga posušimo v sušilniku za sušenje sadja. Za sušenje sadja in cvetnega prahu sem predelal AŽ-panj s šestimi zabojčki in vanj na spodnji strani (podni-ci) vgradil prirejen ventilator. Panj je zgoraj prerezan, da odvečna vlaga hitreje izhlapeva iz njega. Vsako leto od KIS-a prevzamem v testiranje po deset matic. Tudi matica št. 91 je bila v letih 2002 in 2003 testirana v našem čebelarstvu. Ob lipovi paši se rezervne družine razvijejo do svojega vrhunca — dmžine ob sončnem vzhodu. Čebelarjeva opravila v nakladnih panjih v mesecu juniju VLADIMIR TUMPEJ, univ. dipl. inž. kmet. — Ptuj Če je bilo prejšnji mesec ob cvetenju akacije vreme ugodno, smo imeli z dobro razvitimi družinami v treh do štirih nakladah dobro točenje. V nasprotnem lahko samo upamo, da bo prihodnje leto bolje. V začetku meseca moramo najprej iztočiti akacijev med. Družine lahko temeljito »oskubimo*, vendar jih moramo že naslednji dan nakrmiti z več litri sladkorne raztopine v razmerju 1 : 1, da matice ne prekinejo zaleganja. Saj vemo, da naša kranjica to zelo rada naredi že, če dva ali tri dni ni donosa. Še naprej moramo preprečevati rojenje, saj matice ob dobri oskrbi z nektarjem ali sladkorjem še vedno dobro zalegajo. To pa moramo zaradi skorajšnje kostanjeve in gozdne paše čim bolj pospešiti, da družine ne oslabijo. Zdaj je še čas, da ob pregledih družin, ki so še vedno v rojilnem razpoloženju, naredimo manjkajoče narejence, zato moramo poskrbeti tudi za vzrejo matic. Posege moramo uskladiti tako, da imamo ob pripravi nare-jencev na razpolago tudi zrele matičnike oziroma neoplojene ali oplojene matice, da se družine čim hitreje razvijejo, če hočemo zazimiti dobre čebelje družine. Za tiste čebelarje, ki želijo s čim manj nakladami pridelati veliko medu, ameriški čebelar Bob Horr priporoča, da sate, ko so ti pokriti do dveh tretjin, sproti odvzemajo iz medišča, jih iztočijo in takoj vrnejo nazaj v panj. Na ta način zagotovimo čebelam ob dobri paši dovolj prostora za odlaganje nektarja in za zaleganje. Nektar bele detelje vsebuje 36,5 %, nektar lipe pa 50 % vode; preostalo je sladkor. Nektar nekaterih rastlin vsebuje zelo malo sladkorja, npr. hruške, zato jo čebele manj pogosto obletavajo. Čebele morajo prinesti v panj do šestkrat več nektarja, kot je v panju medu, s sprotnim odvzemom zrelega medu pa jim zagotavljamo dovolj prostora za odlaganje nektarja in za zaleganje z manj nakladami. Če družinam namesto zgrajenega satovja dodajamo satnice, bodo čebele gradile in ne bodo rojile. Ta način je zlasti priporočljiv za čebelarje z majhnimi panji. Za ljubiteljske čebe-iarje je ta način odvzema medu primeren tudi zato, da točenje medu traja daljše obdobje, tako da jim ni treba točiti iz vseh družin hkrati, saj ti čebelarji za to opravilo nimajo toliko časa. Če imamo npr. 10 družin in vsaki odvzamemo po dva do tri sate, ki so do treh četrtin pokriti, moramo hkrati iztočiti 20—30 satov, v katerih je 20 do 80 kg medu. To delo lahko opravimo v 1 uri urah. Družina ima na ta način vedno dovolj prostora za odlaganje medu in zalege, matica pa lahko nemoteno zalega. Namesto starih izdelanih satov lahko v naklade vstavimo neizdelane satnice in družine bodo polno zaposlene. Med cvetenjem akacije in cvetenjem kostanja je nekaj tednov presledka. To je po navadi brezpašno obdobje, med katerim moramo čebele krmiti, če v naravi ni medenja. V tem obdobju čebel nikakor ne smemo zanemariti, saj bodo v nasprotnem izrojile ali pa bo matica zaradi lakote prenehala zalegati in družine bodo do cvetenja kostanja oslabele. To bo velika škoda predvsem za čebelarie, ki svoje čebele prevažajo s kostanjeve na hoje-vo pašo. Čebel pa ne smemo krmiti preveč, sicer bodo sladkor nanosile v medišče. Če bomo ohranili močne družine, bodo te na kostanjevi in lipovi paši dobro napolnile mediščne naklade. Po točenju moramo čebelam dopolniti zaloge hrane. Čebele morajo imeti ob vsakem času 6-10 kg medu, delno odprtega. Matica kranjske sivke takoj preneha zalegati, če nad zalego nima kape zaprtega in odprtega medu in cvetnega prahu. Družina je pripravljena na pašo. Foto: V. Tampej Veterinarski nasveti za junij Huda gniloba - predpisani in praktični postopki zatiranja in preprečevanja (Nadaljevanje iz prejšnje številke) BORUT PREINFALK, dr. vet. med. - Veterinarska fakulteta - NVI V tem času roj porabi ves med, ki ga je prinesel s seboj, tako da je pri taki družini le neznatna možnost pojava bolezni. Če domnevamo, da je roj po dveh dneh že lačen, mu na mrežo zabojčka položimo nekoliko sladkornega testa. Tako očiščen roj moramo takoj po vsaditvi v panj redno, dokler ne zgradi satja, krmiti s sladkorno raztopino. Enako postopamo z najdenimi roji neznanega izvora. Rojev ne lovimo na staro satje, ker se bo pri njih slej ko prej pojavila huda gniloba! - Čebelnjak, panje in ves pribor razkužimo z obžigan-jem ali kuhanjem v 3-odstotni raztopini luga (3 kg lužnega kamna na 100 1 vode; čas kuhanja je 20 minut). Za kuhanje panjev se zelo dobro obnesejo predelane vojaške kuhinje na kolesih. V takem kotlu lahko razkužimo cel panj, ne da bi ga pri tem obračali. Pri tem postopku uporabimo za dviganje panja čelni plug na traktorju. Po kuhanju panj speremo s čisto vodo in osušimo. Panjev, ki imajo posamezne dele izdelane iz iverke, ne smemo kuhati v lugu. Take panje, kovinsko orodje in dražje leseno orodje razkužimo z natančnim obžiganjem s plinskim gorilnikom. Čebelnjak poribamo z lugom, speremo s čisto vodo ter poškropimo z razkužilom virkon-S. Enako storimo na tleh okoli čebelnjaka. - Med iz okuženega čebelnjaka je prepovedano pok-ladati drugim čebelam za hrano. Zaradi velike verjetnosti, da je med iz okuženega čebelnjaka onesnažen s sporami hude gnilobe, uporabljamo za prehrano čebel le sladkor. Zelo koristno za vedenje o stanju hude gnilolx? v našem čebelnjaku je, če damo v kontrolni pregled vzorec medu, ki ga odvzamemo pri prvem točenju. Vzamemo med, ki se je nacedil s pokrovčkov. To naredimo zlasti, če so bile naše čebele že okužene s to toleznijo ali če je v bližini žarišče hude gnilobe. - Po 45 dneh po uničenju bolnih družin je treba obvezno še enkrat pregledati vse preostale dnižine. Če najdemo na novo obolele dnižine, vse postopke ponovimo, če pa ne ugotovimo novih primerov bolezni in je bilo čebelarstvo razkuženo na predpisan način, je odpravljena zapora kužnega kroga. Stroške diagnostičnih preiskav, to je delo veterinarja in laboratorijske preiskave, plača država, vse dinge postopke zatiranja pa mora plačati čebelar. Poleg navedenih obveznih ukrepov pri zatiranju in preprečevanju hude gnilobe naj navedem še priporočene ukrepe. Po mojem mnenju je najpomembnejši izmed teh ukrepov redna izmenjava satja, zlasti plodiščnega. Z izločanjem starih satov iz panja odstranjujemo tudi spore hude gnilobe, ki so najpogosteje v medenih vencih okrog zalege, poleg tega pa tudi spore noseme in poapnele zalege. Čebele, ki se izležejo iz novega satja, so večje in odpornejše proti boleznim. Vsako leto naj bi čebelja družina obnovila vsaj tretjino satja v plodišču. Zelo pomemben ukrep je tudi ta, da v čebelnjak ne prinašamo ničesar, kar bi lahko bilo okuženo s sporami hude gnilobe. Če kupimo rabljene panje in orodje, moramo pred uporabo vse prekuhati v lugu ali vsaj temeljito mehanično očistiti in nato obžgati s plinskim gorilnikom. Tudi svoje orodje in panje občasno razkužimo na tak način. Zelo nevarno za prenos hude gnilobe je točilo za med, še posebej če ga uporablja več čebelarjev, po uporabi pa ga ne razkužijo. Tudi z nakupom čebel in satja iz nepreverjenih čebe-larstev pogosto za povrh dobimo še hudo gnilobo. Pred vsakim takim nakupom se je zato treba prepričati, ali v čebelarstvih, v katerih kaj kupujemo, zares ni kužnih bolezni, še posebej hude gnilobe. Ne postavljajmo čebeljih panjev v bližino smetišč, ker v odvrženi embalaži za med čebele pogosto najdejo ostanke medu, ki po tujih podatkih zelo pogosto vsebujejo spore hude gnilobe. Zelo pomemben ukrep je tudi prizadevno delovanje čebelarskih društev. Le-ta naj bi zdmževala čim več čebelarjev, kajti le tako imajo društva lahko dober pregled nad stanjem čebel na določenem območju. Poleg tega akcije zatiranja čebeljih bolezni potekajo veliko hitreje in bolj organizirano, red na pasiščih je večji, večje je strokovno znanje organiziranih čebelarjev, laže so sanirani zapuščeni čebelnjaki, saj so prav ti stalen in zelo nevaren vir okužb. Sploh je ropanje, še zlasti tihi rop, najpogostejši način prenosa hude gnilobe. Zato je najpomembnejša preventivna dejavnost pri nadzoru nad hudo gnilobo prav medselxijno obveščanje in sodelovanje med sosednjimi čebelarji pri preprečevanju ropanja. Če bomo skrbeli, da imajo čebelje dnižine v panju vedno dovolj hrane, da imajo dostop do čiste vode in da v panjih ni prevelikega števila varoj, bomo imeli močne in proti vsem boleznim bolj odporne čebele. & OBVESTILO O USPOSABLJANJU ZA BOJ PROTI ČEBELJI VAROZI Čebelarska zveza Slovenije v letu 2005 izvaja program usposabljanja na temo VAROZA ČEBEL v skladu z določili Uredbe o izvajanju ukrepov na področju čebelarstva v R. Sloveniji v letih 2005—2007. Namen usposabljanja je usposobiti čebelarje za sodobno obvladovanje problema varoe (zmanjšati izgube čebel zaradi varoe, zagotoviti porabniku varno hrano — med itd.). Usposabljanje bo potekalo dve leti. V prvem delu usposabljanja - na seminarju, ki traja 5 šolskih ur, udeleženci spoznavajo varoo - učijo se izvajanja diagnostike, večji pomen dajejo vključevanju biotehničnih ukrepov in organizaciji. V drugem delu usposabljanja - na delavnicah, ki trajajo 3 šolske ure, pa bodo čebelarji na terenu pri čebelah praktično izvajali diagnozo, biotehnične in druge ukrepe obvladovanja varoe. Pogoj za udeležbo na delavnici je sodelovanje v prvem delu usposabljanja. Izvajalci usposabljanja so člani ekspertne skupine za VAROZO ČEBEL pri ČZS in posebej za to delo usposobljeni inštruktorjji. Usposabljanje poteka praviloma v izobraževalnih središčih, možna je tudi druga lokacija, pogoj pa je ustrezen prostor in zagotovljena oprema (Power Point). Izvedba usposabljanja poteka v organizaciji ČZS, ki preskrbi potrebno dokumentacijo in uskladi terminski načrt izvajanja. Pozivamo čebelarje, da se organizirano prek društev ali zvez vključijo v usposabljanje. Pozivamo zlasti predsednike čebelarskih društev in regijskih zvez, da s to možnostjo seznanijo svoje člane. Na seminarjih je število slušateljev omejeno na pribl. 30 udeležencev. Za vse čebelarje je usposabljanje brezplačno. Dodatne informacije: Čebelarska zveza Slovenije, Andreja Kandolf, telefon: 01 729 6l 10, e-pošta: andreja.kandolf@cebelarska-zveza-slo.si. V ' Čebelarski terminološki slovar Ljudmila Bokal V Republiki Sloveniji opravlja temeljno slovaropisno delo Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša v Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU). Ta inštitut je edina nacionalna ustanova, katere temeljna zastavljena naloga je izdajanje slovarjev. Med drugimi sekcijami v njem deluje tudi Sekcija za terminološke slovarje. Ena od njenih nalog je izdaja čebelarskega terminološkega slovarja, slovarja čebelarskega izrazja. Pobudo zanj je dala Čebelarska zveza Slovenije, ustrezne sklepe o izvedbi projekta pa je ob začetku del sprejel njen upravni odbor. Delo poteka v okviru Komisije za sestavo čebelarskega slovarja, ki jo sestavljajo Simon Atelšek, absolvent, Franc Grajzar, elektrotehnik, Janez Gregori, univ. dipl. biol., Janez Hočevar, univ. dipl. inž., docent dr. Viktor Majdič, jezikoslovec, Janez Mihelič, univ. dipl. biol., in raziskovalka na Inštitutu, leksikologinja specialistka Ljudmila Bokal, profesorica, ki vodi in k(x>rdinira delo. Komisija deluje na nacionalni ravni in pod okriljem največje strokovne čebelarske organizacije v Republiki Sloveniji, to je Čebelarske zveze Slovenije. ZRC SAZU in Čebelarska zveza Slovenije sta januarja 2004 sklenila pogodba o sodelovanju; obe pogodbeni stranki sta zagotovili nujno potrebna sredstva. Tovrstni projekti trajajo nekaj let. Delo sicer poteka individual- no, enkrat na teden pa se strokovnjaki zberejo na seji, kjer pretresajo strokovna vprašanja, ki zadevajo čebelarsko izrazje. V malo več kot dveh letih dela je bilo 56 sej, obdelani pa so bili številni izrazi z naslednjih strokovnih področij oziroma pojmovnih skupin: buba, vrste čebel, čebelarjenja in čebelnjakov, vrste panjev in medu, čebele glede na nalogo v panju, deli panja, družina, feromon, jajčece, mana, malica, medenje, obroček, paša, propolis, roj, rop, sat, tmt, zalega, žleze in nekatera manjša področja. Čebelarski terminološki slovar bo sodoben slovenski razlagalni infonnativno-normativni slovar čebelarskega izrazja, predvidoma z ustrezniki v več jezikih. Tujejezični ustrezniki bodo slovarju prispevali dodatno karakteristiko, to bo slovar prevajalnega tipa. Temeljna značilnost čebelarskega terminološkega slovarja je prikaz stroke, čebelarstva, ki se v slovarju kaže s popisom strokovnih izrazov, v jezikoslovju imenovanih termini. Le-ti bodo imeli svoj slovarski sestavek, ki se bo začel z iztočnico (geslom). Za vzorec naj bo našteto nekaj iztočnic, ki bodo razvrščene po abecednem redu: akacijev med, AŽ-sat, brada, deviški sät, paša. Izbrana literatura, ki je podlaga za slovarsko gradivo, je obsegala strokovne knjige, učbenike, revijo Slovenski čebelar, strokovne članke, poljudnoznaastveno literamro. Izrazi se iz literature izbirajo z izpisovanjem. To je ena od faz izdelave slovarjev in vključuje postopek, s katerim iz strokovne literature pridobimo ustrezne izraze. V ožji izbor literature je bilo predlaganih 29 izpisovalnih enot, iz katerih je bilo izpisano 4277 izrazov. Sklenjeno je bilo, da bodo v slovarju zajeti izrazi, ki so v rabi v čebelarski literaturi od druge svetovne vojne dalje, starejša čebelarska literatura pa naj bi bila upoštevana primerjalno. Glavni del izrazja bo obsegalo strokovno izrazje, ki se uporablja v pisnem strokovnem in ustnem (pogovornem) sporazumevanju. Delno bo upoštevano tudi žargonsko izrazje. Od narečnih terminov bodo upoštevani tisti, ki so splošno znani. Slovar bo tako dajal obvestilo o rabi besed, pri čemer bo strokovno ali jezikovno neustrezno ali manj uporabljano izrazje ustrezno ovrednotil in priporočil primernejše. Od netennino-loškega izrazja bo upoštevano tisto, ki se navezuje na čebelarsko izrazje, na primer ajdu, kostanj, smreka, zaradi besednih zvez ajdova paša, kostanjeva paša, smrekov med. Pri večpomenskih izrazih bo upoštevan le pomen, vezan na čebelarstvo, na primer točiti (med), panj, umreti. V slovenščini čebela umre. To je posebnost našega jezika, ki -prenehanje obstajanja- pri živali izrazi z enako besedo kot velja za človeka in pač mora biti zapisana v slovarju. To je odraz spoštljivosti slovenskega kmeta do narave, ki mu je skozi stoletja dajala vire za preživetje in se razodeva tudi v izrazih o tistih živali, ki so mu to preživetje omogočale. Ena takih živalic je čebela. Tako moramo biti še posebej pozorni na čebelarske izraze, ki so naša slovenska posebnost, to pomeni, da so avtohtoni, da so se razvili v našem jeziku (praha, prašiti se) in ne prek drugih. Omemba -slovenski- v določitvi značilnosti slovarja pomeni jezikovno razpoznavo v sodobnem evropskem in svetovnem obsegu in bo naš slovar s slovenskim razlagalnim jezikom uvrstila ob bok temiinološkim slovarjem drugih evropskih narodov. Izhajamo iz slovenskega knjižnega jezika, s katerim smo se kot narod oblikovali in ki je naše temeljno razpoznavno znamenje tudi danes. Vsi izrazi bodo v slovarju strokovno pojasnjeni, razloženi. To pomeni, da bo določen pomen besede. Ta se izrazi v t. i. slovarski razlagi, ki mora biti pisana po natančno določenih slo-varopisnih načelih. Razpravljanje na sejah vsak teden se strne v včasih več, včasih manj dokončno napisanih kar najbolj strokovnih, jedrnatih in jezikovno pravilnih razlag čebelarskih izrazov. Razlaga besede mora odražati tisti značilni pomen besede, po katerem se le-ta loči od drugih sorodnih besed. V konstruktivnem razpoloženju se rešujejo težka, zapletena strokovna vprašanja, ki smo jim kos le z velikokrat dolgotrajnim strokovnim razmišljanjem in seciranjem pomenov besed, h kateremu vsak prispeva svoj delež, rezultat pa je preprost, mogoče daljši stavek. Kako bi na primer na kratko povedali, kaj je panjski sistem? In po čem se čebela letalka razlikuje od čebele nabiralke? Ali čebela spremljevalka od čebele krmilke? In po čem se čebelje jajčece loči od jajčeca v biologiji na splošno? In če je tisto, kar menite vi, popolnoma daigače zapisano v literaturi? Kje je rešitev, ki je za vse sprejemljiva? O takih in podobnih vprašanjih komisija razpravlja na vsaki seji. Naj bo navedeno nekaj razlag: mänin med /../sladek sok, ki ga ušice, kapaiji in škržati proizvedejo iz floemskega soka gozdnih dreves in drugih zelenih rastlin; poslikava panjskih končnic /../ izdelava likovnih upodobitev na pročeljih panjev, predvsem kranjičev, značilna za slovensko ozemlje zlasti v 18. in 19. stoletju; žaleči jajčece /..J v zvezi z matica, čebela trotovka odložiti jajčece navadno na dno čebelje, trotovske celice ali na dno matičnika. Določilo -infomiativno-normativni slovar- zadeva zajetost in obdelavo besed po sodobnih slovaropisnih merilih, ki se opirajo na načelo rabe besed, in na ugotovitev sorodnosti med njimi. To pomeni, da besede z enakim pomenom (sinonime, sopomenke) razvrstimo po prednosti rabe. Presojati je treba tudi pisne različice besed. V paru besed žerka - žrka je pač treba dati prednost prvi. Poleg pomenskega opisa bo ob vsaki besedi ali besedni zvezi napisano, kateri besedni vrsti pripada, kako se pravilno naglašuje, sklanja oziroma sprega. Če bo potrebno, bo naveden tudi izgovor. Vse to so tiste značilnosti besede, ki ji v slovenskem besednem sestavu dajejo posebno mesto. Slovarske enote bodo enobesedne (čelnica, matica, tröt) in večbesedni izrazi (čebela delavka, čebelji kmhek, huda gniloba). Slovarsko gradivo bo obdelano z računalniškim programom SlovarRed 2.0, ki je prav za slovaropisne namene nastal v Sekciji za temiinološke slovarje. Terminologija, strokovno izrazoslovje, postaja čedalje pomembnejša jezikoslovna veda in terminološki slovarji v sodobnem svetu so strokovna nuja. Veliko strok, zlasti tehničnih in ekonomskih, svoje slovarje že ima. Čas je, da se jim ob tok postavijo tudi stroke z avtohtonim izrazjem. Čebelarski terminološki slovar bo pripomogel k razpoznavnosti čebelarstva kot stroke, uveljavitvi čebelarskega strokovnega jezika in s tujimi ustrezniki omogočal prikaz naše stroke v svetu, hkrati pa utrdil zavest o izvirnosti našega čebelarskega izrazja. f Vzreja matic - Čebelarstvo Vozelj, Dragošek 18,1275 Šmartno pri Litiji 01899 1149, fax 01899 3010 GSM 041 618 786, E-pošta: cebelarstvo.vozelj@vojla.net Sprejemamo naročila za označene matice čiste kranjske sivke iz odbranih matičarjev pod nadzorstvom KIS. Pošiljamo po pošti ali prevzem osebno. Pojasnilo k navodilu za izpolnjevanje obrazca »PANJSKI UST« 1. »Panjski list« in »Poročilo pregleda za vse čebelje družine v čebelnjaku« izpolnjuje čebelar v dveh izvodih (v kopiji). En izvod ostane pri čebelarju, eden pa v čebelarskem društvu. Gre za ocenjevanje lastnosti čebeljih družin, registriranih v okviru čebelarstva. 2. Panjski list čebelar izpolnjuje trikrat v obdobju od aprila do avgusta, kot je označeno pod točko 5 »Navodila za izpolnjevanje obrazca in izvajanje osnovne odbire«. 3. Poročilo pregleda za vse čebelje družine v čebelnjaku je treba na podlagi panjskega lista izpolniti po tretjem pregledu in ga oddati v svoje matično čebelarsko društvo konec meseca julija. 4. Če ima čebelar večje število panjev, kot je navedeno v poročilu, si priskrbi dodatne izvode ali pa fotokopira prazne obrazce. 5. V obrazcu -Panjski list« je treba pod »oznaka matice-označiti: »lastna- ali ime vzrejevalca matic. V vsakem primem je treba označiti LETO IZVALITVE MATICE (npr. 01,02,03,04,05 ali barvo matice, npr. bela, rumena, rdeča, zelena, modra). 6. Merilo 1 - »OBARVANOST OBROČKOV ZADKA«: če dobi čebelja družina oceno 1 ali 2 jo je treba izločiti iz čebelarstva. 7. Merilo 2 — »MIRNOST« ocenjuje čebelar subjektivno ali po posvetu z izkušenim čebelarjem (mentorjem). 8. Merilo »ROJIVOST« je mogoče izpolniti nedvoumno, pri tem pa sta pomembna tudi znanje in enotna tehnologija čebelarjenja znotraj čebelarstva. 9. Merilo »ŽIVALNOST ČEBE1JIH DRUŽIN«: podlaga za izpolnjevanja tega merila je podana v navodilu — to je število zasedenih ulic. Za povprečno čebelarstvo je mogoče rubriko izpolniti zelo preprosto: čebelar izračun poenostavi tako, da si naredi tabelo, v katero vpiše najmanjše in največje število zasedenih ulic; izračuna povprečje, potem pa razmeji družine s pod- in nadpovprečnim številom zasedenih ulic na dva dela. Družine s podpovprečnim številom zasedenih ulic dobijo oceno 1 (spodnja četrtina) ali 2 (spodnja srednja četrtina); družine z nadpovprečnim številom pa oceno 3 (zgornja srednja četrtina) ali 4 (zgornja četrtina). Bolj zahtevni čebelarji pa lahko uporabijo tudi kompleksnejši in matematično pravilnejši izračun. 10. Po enaki metodi kot merilo »Živalnost- ocenjujemo tudi merilo -DONOS MEDU (ODSTOPANJE OD POVPREČJA). Najpogosteje je to merilo mogoče izračunavati šele po koncu paše pred jesenskim krmljenjem. Pri tem je treba upoštevati skupni seštevek vseh točenj na panj med pašnim obdobjem v sezoni, in to ne glede na število točenj. Podpovprečen donos medu, izražen v kilogramih, so imele družine, razvrščene pod povprečjem vseh daižin v čebelarstvu. Te dmžine ocenimo z 1 (spodnja četrtina) ali z 2 (spodnja srednja četrtina). Nadpovprečen donos medu, izražen v kilogramih, so imele družine, razvrščene nad povprečjem vseh družin v čebelarstvu. Te dmžine ocenimo s 3 (zgornja srednja četrtina) ali s 4 (zgornja četrtina). Pri prvem pregledu še ne točimo, po drugem in tretjem pregledu pa smo količine medu že sešteli in dobili povprečno oceno na panj za prvi, drugi in tretji pregled. Živalnost in donos medu sta med seboj soodvisni merili, zato je v obrazcu »Panjski list- donos medu pomožno merilo, ki ga upoštevamo pri ocenjevanju družin v čebelarstvu. Pri ocenjevanju čebeljih družin in pri izpolnjevanju obrazcev bodo čebelarjem pomagali ČEBELARSKI PREGLEDNIKI. Ti bodo delovali v okvini Priznane rejske organizacije na območju čebelarskih društev ali širše, v okviru regijskih čebelarskih zvez. Njihova naloga bo tudi preverjanje izvajanja osnovne odbire na terenu. ČZS (PRO) in KIS IDPOI M Čebelarska zveza Zgornje Gorenjske je pripravila novinarsko konferenco o Izobraževalno-vzrejnem centru Zelenica JANEZ MIHELIČ Vodstvo Čebelarske zveze Zgornje Gorenjske (ČZZG) je 25. aprila letos v Žirovnici pripravilo novinarsko konferenco, ki se je je udeležilo kar lepo število novinarjev slovenskih medijev. Kot je znano, je najpomembnejši projekt ČZZG zgraditev novega Izobraževalno-vzrejnega centra Zelenica. Ker stara stavba ni bila več primerna za uporabo ali za prenovo, so jo lani jeseni podrli in s sredstvi iz projekta Phare postavili nov, večji lesen objekt, v katerem lx)do izvajali tudi nove naloge na področju izobraževanja čebelarjev. Vzrok za pripravo novinarske konference pa je bil tokrat Vzreja matic nekoliko daigačen. V okviru projekta Zelenica je namreč ČZZG izdala knjižico Aleša Gregorca Vzreja čebeljih matic in zloženko v treh jezikih z informacijami o čebelarstvu. Vse navzoče je najprej pozdravil predsednik ČZZG g. Boštjan Noč ter v nadaljevanju povedal nekaj zanimivih podatkov. Med drugim je dejal: ■Čebelarska zveza Zgornje Gorenjske se je na nedavni razpis Phare Slovenija/Avstrija 2002, Sklad za male projekte SI.2002/000-316, prijavila s projektom zgraditve Izobraževalno-vzrejnega centra Zelenica in uspelo ji je pridobiti sredstva v višini 50.000 EUR (12 mio SIT). Za ta projekt moramo 20 odstotkov potrebnih sredstev, tj. 12.715 EUR + DDV, priskrbeti sami. Del tega denarja bo prispevala Občina Žirovnica in za to se ji iskreno zahvaljujemo. Cilj programa Phare je podpreti projekte manjšega obsega, ki naj bi povezovali ljudi na lokalni ravni, in t. i. -mehke- razvojne dejavnosti čezmejnega značaja. Zato smo se odločili, da se povežemo z našimi prijatelji čebelarji, organiziranimi v Bienenzuchtverein Maria Elend na avstrijskem Koroškem, in skušamo pridobiti sredstva za posodobitev Plemenilne postaje Anton Janša na Zelenici, tako da bi bila namenjena tudi praktičnemu izobraževanju čebelarjev o vzreji matic na območju Karavank. To nam je tudi uspelo. Poglavitni cilj projekta je predvsem praktično izobraževanje slovenskih in avstrijskih čebelarjev na območju Karavank o pravilni vzreji kranjske čebele. V okvim tega naj bi pridobili potrebna znanja in spretnosti za osnovno odbiro in vzrejo matic za lastne potrebe. Za ta namen smo morali izdati tudi priročnik o vzreji matic in predstavitveno brošuro. Osrednji del projekta je seveda izobraževanje. To bo potekalo v okvim teoretičnih in praktičnih seminarjev na Plemenilni postaji Anton Janša na Zelenici. Organizirali bomo štiri 6-dnevne seminarje, tj. po dva vikenda, tako da bomo v prvem delu obravnavali teoretične teme, dmgi del pa bo namenjen praktičnemu delu. Za slovenske čebelarje na območju Karavank bomo pripravili tri seminarje, enega pa za čebelarje z avstrijske Koroške. Vse bo vodil projektni in strokovni vodja projekta dr. Aleš Gregorc ob pomoči drugih slovenskih čebelarskih strokovnjakov, ki se že intenzivno pripravljajo na seminarje. Po približno polovici časa, ki smo ga predvideli za uresničitev projekta Izobraževalno-vzrejni center Zelenica, lahko rečem, da je za nami predvsem veliko administrativnega dela, ki ga zahteva evropska zakonodaja. Poleg tega smo izdali tako priročnik kot predstavitveno brošuro, to pa sta tudi razloga za današnje srečanje. Končujemo tudi opremljanje prostorov na Plemenilni postaji na Zelenici. Izbrali smo že 32 kandidatov, ki se bodo udeležili seminarjev, hkrati pa potekajo intenzivne priprave na sklepno slovesnost, ki bo 20.8. 2005 na Plemenilni postaji. Tedaj bomo tudi uradno slovesno odprli prenovljeno Plemenilno postajo Anton Janša p