13. številka.	Ljubljana,	27.	marca.________H.	leto,	1874.
Slovenski Tednik.
Politični in gospodarski list za kmetsko ljudstvo*
Izhaja vsak petek.
List velja, za celo leto 2 gld. 80 kr., za pol leta i Uredništvo in opravništvo lista je v „Narodni tis-I gld. 40 kr. — Posamezni list velja 6 soldov. | karni“ v Tavčer-jevi hiši „Hotel Europa.“
Vabilo na naročbo.
Koncem tega meseca poteče prvo letošnje četrtletje. Ker se odslej našega lista le toliko tiska, kolikor je predplačnikov, in ker bodemo vsacemu pošiljanje vstavili, kdor	precej	ne
plača, (kajti le tako je mogoče red ohraniti), prosimo vse častite gospode, kateri so bili le do konca marca naročeni, da ob pravem času naročevanje obnove.
„§iov. Tctlilili” velja:
Za celo leto..............2	gld.	80	kr.
Za pol leta...............1	n	40	kr.
Za četrt leta.............—	„	*70	kr.
Administracija ,,Slov. Tednika.
Domače stvari.
— (Z Dunaja) se nam piše 20. marca: Na predlog slovenskega poslanca Pfeifer-ja je državni zbor dovolil 30.000 goldinarjev za one Dolenjce, ki so lani bili po toči poškodovani.
— (f Grof Aleksander Auersperg) ces. kr. deželni načelnik kranjski, je
19.	t. m. umrl v Pevmi pri Gorici. Pokojni je našim bralcem dobro znan. Bil je eden najenergičnejih vodij naših narodnih protiv-nikov. Kot c. kr. glavar v Litiji so je jako vtikal v politično agitacijo za nemškutarje, in zgodovinsko za našo deželo je njegovo postopanje ob žalostnih janjško-velških do-godbah. Ob Hohenwartovem času je bil vodja onih „nemških“ dissidentov, ki iz ničevega uzroka nijso hoteli udeležiti se sej kranjskega deželnega zbora. To njegovo odločno ustavoverno držanje je pomoglo, daje bil imenovan precej, ko so zopet Auerspergi na krmilo vlade prišli, za c. k. dež. načelnika.
Bil je 40 let star; rojen v Ljubljani, študiral v Teresiauum-u na Duuaji; v cesarsko službo je stopil leta 1857; za okrajnega pred -stojnika v Zatičini je bil imenovaa leta 1866 ; v Litijo je prišel za c. kr. okrajnega glavarja leta 1867; za deželaega poslanca je bil v velikem posestva kranjskem voljen leta 1869; deželni glavar je postal leta 1871; deželni načelnik za Kranjsko julija leta 187 2. Oženjen je bil s hčerjo bivšega kranjskega in pozneje spodnje-avstrijkega c. kr. namestnika Korinjskega. Otrok je imel četvero; lani sta umrla dva. Zapustil je dve hčeri še ne 10 let stari ia vdovo. Pogreb je bil v nedeljo krasen. Ljudstva, ki je gledalo, je bilo vse natlačeno po ulicah, po katerih so gorele plinove svetilnice. Za pogrebom so šli vsi c. kr. uradniki (nekoliko jih je došlo celo z dežele), društvo strelcev, požarna straža, dijaki in dijakinje vseh zavodov. — Spremljal ga je tudi v ornatu ves stolni kapitel, in ljubljanski škof, dr. Vidmar z mitro na glavi. Na grobu je molil škof slovenski „oče naš.“ — Slovansko društvo, to se ve, da se nij nobeno in corpore udeležilo pogreba. Pogrebni zavod gosp. Doberleta je cela pogrebna aran-žiranje lepo izpeljal.
—	(Iz Kranja) se nam piše 20. t. m.: Denes smo z veliko čestjo pokopali našega obče spoštovanega dekana Reša. Sedanjega kranjskega „ordinariuša“ in bivšega našega biskupa je spodobno zastopala njegova sestra Urška. — Škoda, da ljudje, katerih se to tiče, nijso poskrbeli, da bi bil nadgrobni govor vsaj malo krepkejši in malo manje dolgočasen, nego je bil res. Vrli g. Reš je
pač boljo nadgrobnico zaslužil; nad to pa se vsak filister Skandalizira. Dasirayno nij bil posebno premožen mož, vendar je v svoji oporoki kranjski narodni čitalnici zapustil 200 gld.
— (Iz savinske doline) se nam piše 17. marca.: V savinski dolini so volitve za občinske zastope po večjem končane in smemo ž njim zadovoljni biti, ker so povsod zmagali domoljubni možje, le v št. Pavlu pri Preboldu je se vse pri starem, ker se volitev že do sedaj nij razpisala in pravijo, da se dosedanji župan pri novi volitvi boji kaj izgubiti. Nikakorsna krivica se št. Pavl-čanom ne bo zgodila, ako si namesto sedanjega, tam naseljenega Nemca Sch. izvolč za župana kakega poštenega domorodca, da-siravno se ta župan hvali, da je občinska blagajnica z nekolikimi stotaki previdena, katere je županstvo od okrajnega odbora zato prejelo, da bi se okrajne ceste od občanov vsaj za potrebo posule, pa te so v tako slabem stana, da vsakemu gorje, ki je primoran po njib voziti. Želeti bi bilo, da bi okrajni odbor to reč po kakem izvedencu dal pregledati in se tako prepričal, da županstvo, ki je prevzelo nalogo za posipanje, ne stori prav ničesa.
— (Iz Grajske vasi) se nam piše:
V	štev. 9. letošnjega „Slov. Gosp.11 hvali nam dobro znana osoba našega župnika Stvarnika. On pravi v tem dopisu: naš od vseh poštenih farmanov spoštovani g. župnik, ki že 28. leto tukaj duhovno službo opravljajo . . . .“ Ni vem pa kaj on misli z besedo „pošteni farmani,11 mar mežnarje in cekmo-štre, pa še ti ga vsi tako zlo ne spoštujejo. Da uže 28. leto tukaj božjo službo opravlja, je žalibog resnica; mi pa rečemo, da uže 28. leto imamo pri nas župnika, ki se je za nas prav malo brigal. Rad bi pa videl naš g. župnik, ko bi vsi mi narodnjaki križani bili, ker on se čudno jezi, da ljudstvo več zna, ko hruške peči. Kar se tiče tam omenjene listnice, smem g. dopisnika imenovati poročevalca neresnice, ker sem zanesljivo zvedel, da nij bila tako pisana, kakor jo je on priobčil. Če je pa faran od
g. župnika javno „slab kristjan1* imenovan, kaj za cerkev storil, in mu je on potem osobno očital, „da mu je to za pokoro dano“, bode vsakdo lehko presodil, kateri je boljši kristjan: mar ta, ki je za cerkev res kaj storil in žrtvoval, ali pa župnik, ki mu je še javno oponašal, da mu je „za pokoro dano“, in tedaj bi imeli drugi gospodje duhovni celo svoje življenje pokoro, če tudi naš „od vseh poštenih farmanov spoštovani g. župnik1' ne. Da pa „vera pešau in da je tega pri nas le nestrpai g. župnik kriv, a ne dopisnik brezimne listnice, imamo dovolj dokazov. N. pr. v Grajski vasi je poddruž-nica Gomilške fare. Lansko leto so tu (v Gr. v.) delali novo streho, nov stolp in povprašajte g. dopisnik, kdo je bil pri tej stavbi nasprotnik? Edini g. župnik in sicer velik nasprotnik ter obrekovalec podvzetuikov in žrtvovalcev, in pri tem mu je ministriral prav njegov brat, kateri je pred več leti kot odpuščen učitelj sem prišel, da zdaj župniku vse donaša, kar se godi v fari njegovih ovčic, ia zadnjo jesen se nam je še ta faj-moštrov brat vrinil proti volji krajnega šolskega sveta za začasnega učitelja na tukajšnji narodni šoli. — A naš stolp je dodelan kljubu vašemu prizadevanji.
Končno še eno. Te dni je tukaj umrl kmet, posestnik, ter zapustil edinega dediča, sina uže odraslega in tudi nekaj premoženja. Ko sin umrlega očeta v farovž vprašat gre, kdaj bode treba mrliča prinesti, ga naš „spoštovani“ g. župnik, prcdno mu kaj povč, vpraša: „Kdajbošpa plačal?1' Ta mu odgovori, da predno bo oče zagrnen v zemljo, bo on prišel ter poplačal pogrebščino. Kaj pravite takim „dušnim pastirjem ?“ Kaj se pogrebščina ne da drugače izterjati, nego v solzah ostalih uže naprej ? !
—	(Iz šmarskega okraja) pri Ce-lji. Od početka novega leta pri nas rudeča bolezen (šarlah) in koze hudo razsajajo, ter so muogo ljudi uže pobrale. Postavim v Šmarji, kjer so imeli prejšnja leta 90—100 mrličev, so jih zagrebli letos uže nad 70. Ko nam je pred nekoliko meseci pretila živinska kuga, se je zaprla vsa domača živina,
razen konj in volov, Se celo perutnina, da bi se bolezni pot zaprla; a sedaj, ko je prišla bolezen na ljudij, se ne opazujejo nobena sredstva, katera bi razširjanje bolezni zabranila. Šole so slabo obiskovane, ker večina otrok	boleha.	Zarad	tega je	šmarski
krajni svet	ondotne	šole za	10 dni zaprl. Pa
kmalu potem razpošlje okrajni glavar ukaz v katerem omeni, da je šole zapirati nepotrebno, temuč da naj učitelji od hiš, v katerih kožna bolezen razsaja, otrok v šolo ne puste. Da se s tem malo pomaga je jasno, kakor beli dan, ker otroci bolezni ne poznajo, posebno malo se pa mora izvedeti od malih otrok; kdo pa naj pove učitelju, kje so bolniki, ako še celo taki starši, ki se prištevajo k inteligenciji, svojih otrok ne obdržijo doma ako imalo bolnike na kozah! Sicer je pa tudi velika napaka pri učiteljih, ki so orglarji, da mrliče k pogrebu spremljajo, in velikokrat ob času, ko bi imeli biti v šoli ter na ta način bolezni med otroke raztrosujejo. Kakor se	govori,	so prej	mrliški	ogledniki
truge na	pokopališči pred	ljudmi	odpirali;
ako se še to sedaj godi, nam nij znano. Take in enake napake bi se vendar morale odstraniti.
— (Iz Mozirja) se nam piše, da namerava več rodoljubov ustanoviti posojilnico za gornjo savinsko dolino s sedežem v Mo-zirji. K pogovoru o tej zadevi so vabljeni vsi rodoljubi dne 6. aprila, t. 1. (t. j. velikonočni pondeljek) v Mozirje, pri katerem shodu bode naš državni poslanec g. dr. Vošnjak predsedoval in pravila omenjenega podvzetja predlagal. Upamo, da se bodo rodoljubi omenjeni dan v Mozirje potrudili, ter se udeležili v obilnem številu omenjenega shoda, sebi in narodu na čast.
— (Posnemanje vredna.) Poslanec V. Pfeifer je naročil 24 iztisov „Vrtca“, da se razdeli med mladino njegovega okraja.
— (Kranjska kmetijska družba) je iz svoje subvencije za kmetijske namene dovolila več občinam podporo za to, da si izkopljejo potrebne vodnjake, in sicer: Col, Gorenje, Orehek, Košana, Preserje in gorenja Brezovica prejmo v ta namen po
100 gld.; Gabcrče pri Senožečah, Senožeče in Ilova gora po 200 gld.; Cesta pri Loži in Vrh po 180 gld.; Butajnova 150 gld.; Vodenica in Arzišče po 120 gld.; Lipoglav 60 gld.; Selo 40 gld.; spodnji Žuženberg in Arčevce po 30 gl. Dalje so prejele podporo sirarske družbe in sicer v Nemškem Rovtu, Ravnah in Nomnu po 90 gld., kmetovalec P. Stare v Podjeljem pa je dobil 50 gld. premij et
—	(C. kr. fabrika za cigare in tabak v Ljubljani) ima dczdaj izdelani dve velikanski delavnici, eno za cigare, drugo za tabak, samo cigare dela 1300 deklet, več-jidel iz Glinjec, Viča, Kozarij, Dobrove, Šiške, Dravelj, Št. Vida, Posavja, iz Sela, Udmata in sploh iz vasij v ljubljanski okolici. Lepo je gledati dekleta, ko zjutraj ob 6. prihajajo ob 6. zvečer pa v celih dolgih trumah odhajajo. Fabrika pa še nij dovršena; spomlad se bo zidala tretja velikanska delavnica, kateri se bode na vsaki strani pridružilo še nekoliko velikih magazinov tako, da bo imela vsa fabrika 4 ogromne delavnice in na vsaki strani dva velika magazina. Letos se bo dozidala tretja delavnica. Kadar se vsa fabrika dovrši, bode v njej delalo nad 3000 delavk. Fabrika bo po posebnem tiru direktno zvezana sč železnico; ob tržaški cesti bodo zasadili lep drevored in pred fabriko naredili pozlačeno ograjo. Treba bi torej bilo, da se ob pravem času skrbi za delavska stanovanja.
— (Iz Gorice). Goriška „SoČa“ piše: Letos pridiguje v naši stolni cerkvi itali-jansk jezuit, po govoru soditi, mora biti Rimljan. Govori krasen jezik in teče mu beseda, kakor vreteno. Pretira pa tudi stvari tako, da mora omikan človek nehote ali smijati se ali pa se jeziti. Mož ne pozna nemškega pregovora, da je od vzvišenega do smešnega ena sama stopinja. V nedeljo je n. pr. popisaval vice in priporočal je, naj z obilno miloščino rešimo dušice naših ranjcih. IIu! kako je vse strašno gorelo, spredaj, zadaj, znotraj, zvunaj, v žveplenem plamenu pa so neusmiljeno trpinčene reve sč srce predirajočim glasom upile:	Plačajte,	pla-
čajte naše dolgove, to je segnite v žep in
polnite cerkveno mošnjo! S tako živimi barvami je pridigar slikal, da smo uže sami mislili, da iz vic švigajoči plameni po nas zajemajo in za to smo — bežali. Kar je preveč, je preveč! Ne davno je papeža Pija IX. primerjal Kristusu in paralela je bila taka, da smo na koncu mislili, da je hotel papeža nad zveličarja povzdigniti. — Tudi v politiko se sem ter tja utika in da Italijan v takih stvareh ne govori ravno patri-jotično, za to nam daja poroštvo tukajšnja policija, katera mu je nže nekda priporočila, da bi se brzdal. Z eno besedo, takih pridig bi bilo boljše, da bi jih ne bilo; ž njim se bolje mir kali znotranji in zvunanji, nego se to doBeže, kar bi se moralo vsaj nameravati. — Tudi tuji misijonarji — jezuviti, kakoršni obiskujejo sem ter tja naše vasi, 80 od več. Ce bo pretirane, fanatične pridige v mestu škodljive, more se po vsej pravici trditi, da so na kmetih nevarne. Dokazov ne manjka. Mi se spominjamo tukaj smešnega prizora, katerega smo videli pred nekoliko leti v kanalskem trgu. Pridigoval
je takrat znani misijonar-jezuvit B.............
Enkrat se je strašno hudoval nad ženskim lišpanjem in vse je bilo hudičevo, kar si lep stan v ta namen umisli. Mej drugim je prav resno trdil, da je v vsaki luknjici v tulastih pečah, katere nosijo mlade ženske na kmetih, skrit hudič, ki preži na ubogo dušico ošabnice. In glejte, kaj se zgodi! Po končani pridigi so napravile ženice in dekleta majhen anto da fč na kanalskem trgu in nedolžne peče so se pokadile proti nebu „ad majorem dei gloriam“.
— (Potres.) Iz Trnovega se nam piše 22. marca: Včeraj je bil v Št. Petru močen potres. Kakor sem denes zvedel, je bil tudi tu. Okolo 8. ure zjutraj je bil precej močan in, ako se ne motim, šel od juga proti Severju. Bil je valovit zedinjen s6 šumenjem, kakor o hudi uri. Popoldne okolo 3/i 3 nas je zopet potreslo, a ne tako močno.
— (Toča.) Iz Svetinj pri Ormužu se nam 21. t. m. piše: Včeraj popoludne je začelo tukaj bliskati in grmeti. Čez 1/4 ure pa je bila zemlja uže pokrita s točo, debelo ka-
kor lešniki. Daleč proti Varaždinu smo videli belo, trdo odejo rujavo zemljo pokrivati. — Farovška Neža pa pravi, da bo na dan sv. Petra in Pavla spet, in to za gotovo toča šla. — Ne vem, ali z bogom korespondira, ali je to skrivno razodenje.
— (Toča.) Tudi iz Središča Be nam piše: 20. t. m. ob 5. uri popoludne nastane pri nas sila hud vihar, grmelo in bliskalo se je kakor ob vročem letnem času. Nevihta je trajala pol ure, ter je toliko toče palo, da je je 21. zjutraj obilno bilo. Nekateri ljudje govore, da si je nže sedaj pot naredila za leto.
— (V Novem mestu) bo koze nehale. Umrlo je 7 ljudij. —
— (Koze) razsajajo še zmirom v Kranji in okolici.
— (Z Rake) Be nam piše: Požar 8. marca je bližnji krakovski hosti veliko škodo učinil. Pogorelo je nad 30 oralov gozda Ko-stanjevske grajščine. Da se požar nij dalje širil, je pripomogel raški župan, kateri je s svojimi odborniki sejo pričeti mislil, pa za-pustivši zborovanje, je hitel z raškimi žan-darmi ogenj gasit, h katerim je tudi pristopil naš vrli občinar in kupec g. G. Mavrer s kacimi 20 kmeti, h katerim so se tudi pridružili še kostanjevski žandarji. Vsem ki so pomagali, hvalo! Onim pa, kateri so bili od župana prošeni na pomočiti, a nijso šli, očitna graja. Pri tacih prilikah se očitno pokaže, kdo ima kaj prave ljubezni do svojega bližnjega.
— (Požar.) V Štošicah pri Ljubljani je začelo ob eni v noči od nedelje na pon-deljek goreti. Pogorela je ena hiša in dve drugi poslopji, dalje štiri krave in dva konja. Fant je hotel živino iz hleva izleči, pa so se podrle nanj goreče deske, da je strašno opečen, pa še živ. Tudi gospodinja je zelo opečena. Oba so pripeljali v ljubljansko bolnišnico. Kako je ogenj nastal, nij še znano; pravijo, da sta zažgala dva potnika.
— (S a m o u m o r.) Iz Gorice se nam piše:
20.	t. m. o poludne se je s pištolo ustrelil stotnik tukajšnjega polka Franc-Karl; strel mu je šel skozi srce tako, da je takoj mrtev ostal. Uzrok samoumora je neznan.
— (V Tolmi§lji) pri Ljubljani go zadnjo sredo vjeli znanega tatova in požigalca Jakoba Požarja. Ta mož je bil pred dvema letoma požgal vas Brest. Ker ga je sodišče iskalo, skrival se je dve leti in ves tačas smelo kral, tako, da se ga je po okolici vse balo. Žandarji so ga prijeli, ko je popoldne na kozelci v senu ležal. Po leti je živel na gori Krimu, po zimi pa pri ljudeh, kateri so delež imeli od njegove tatvine.
— (Z Rake) se nam piše: Pretečeni teden pride ubog kmet konjskim mešetarjem v past. Po vinski kapljici omamljen in zapeljan, proda svoja dva edina konja nekemu dosluženemu pa obrekljivemu mešetarju in kovaču za neko godčevsko lajno. To bi bila čudna muzika po njivah! Žena zapeljanega je objokana sama in z jokajočimi otroci nazadnje vendar omečila mešetarjevo serce, kateri je prej res mislil odgnati konje za ma-lovredno lajno.____________________________
Politični razgled.
Notranje dežele.
V	državnem &horn sta 14. marca govorila naša poslanca gg. Pfeifer in Razlag. G. Pfeifer je govoril pri §. 48, ki zahteva za pravna pisma, pogodbe itd., da so veljavna za cerkev, podpise cerkvenega predstojnika in najmanje dveh udov župnijske občine, tako-le:
Ta paragraf govori o veljavnosti pravnih pisem; tedaj bi morali podpisi cerkvenega predstojnika, dveh udov cerkvenega zastopa in še dveh prič od notarja ali sodnika lega-lizovana biti. Ko je šlo za odpravo silnega legalizovanja, je slavna zbornica dokazala, da jej je za odpravo te naredbe. Tudi kranjski deželni zbor je sklepal resolucijo zarad odprave legalizovanja, ker baš ta naredba kljubu nekaterim prednostim ne opravičuje mnogo nepotrebnih sitnostij. Na Kranjskem na 13 mestih nijso notarji nastavljeni, a sodnije z delom preobložene, da stranke dosti časa zamude z legalizovanjem. V §. 48 omenjena pisma se delajo včasi daleč od sedeža okrajne sodnije in so podpisana od možev, ki so pisanja zmožni; čemu bi morali iti k sodišču samo zavolj legalizovanja zlasti pri malenkostnih stvareh. Ponarejenje podpisov je mogoče tudi pri legalizovanji. Govornik navede neki slučaj, da je kmetsk
posestnik najel večje hranilnično posojilo proti volji svoje žene soposestnice, namesto katere je drugo žensko k notarju pripeljal ter jo izdal za svojo ženo. G. Pfeifer nasvetuje, da se §. 48 dostavi, da za taka pisma ne velja postava o posilnem legalizovanji.
Predlog je bil podpiran, a poročevalec se mu ustavlja, rekši, da tu ne kaže delati izjeme glede postave o legalizovanji. Pri glasovanji predlog nij bil sprejet.
Dr. Razlag je poprijel besedo pri §.53, po katerem pripada religijskemu fondu premoženje posamezne cerkvene skupnosti ali zavoda, ako poneha ta skupnost ali zavod. Fux od skrajne levice predlaga, da se naj posebna postava izdela za gori navedene. Predlog je bil ovržen.
Dohodki praznih župnij gredo v religijski fond. Dr. Razlag je s to odločbo zadovoljen, a ne za vse slučaje. Znano je, da korarji na nekem kapitelnu (Zagreb ? Ur.) imajo letne dohodke od 30.000 gold., in če je kako mesto prazno, se tudi dotacija za to mesto med ostale korarje razdeli; posamezni korarji v svoji komoditeti tako daleč segajo, da si plačajo posebne prčbendare (namestnike), kateri za njih cerkvena opravila opravljajo. Neki sloveči avstrijski general in namestnik je uže zdavnaj to stvar opazoval in razmatralo se je vprašanje, ali ne bi se li veliki zneski bolje rabili za pobolj-šanje prihodkov nižjega duhovenstva, ki je v tej deželi posebno slabo plačano. A druga stvar je s tako zvanimi stavbenimi fondi (Baufond), kateri so se napravili iz dotacij praznih kanonikatov. Za take fonde bi morala biti izjema. Govornik nasvetuje, da se dodajo besede „praviloma“ in da sme izjeme dovoliti minister za bogočastje po zaslišanji diecezanskega škofa.
Rusinski župnik Naumovič gorko podpira Razlagov predlog, a brez uspeha. Celi §. je bil nespremenjeno sprejet.
Vnanje države.
Turški veliki vezir je srbski vladi odrekel vse, kar ji je njegov prednik privolil. Razumeje se, da to v Srbiji strašen nemir dela. Knez Milan ne pojde v Carigrad, kakor se „P. Lloydu“ iz Belgrada piše. Nesrečna roka srbskega ministerstva, v vnanjih zadevah, zna napraviti krizo v Srbiji, katere špica se obrne proti sedanji turški vladi. Bržkone bode srbsko tributno vprašanje kmalu celo Evropo zanimalo.
Angleški časniki v krasnih barvah slikajo upanje Bonapartov. Pa saj nij čuda.
^Napoleonu IV.u so v Chiselhurstu čestitali stari, imenitni plemenitniki, med temi tudi zadnji lordkomornik kraljice Viktorije. V Windsoru se uže pripravljajo na prihod ruskega carja. V Portsmouthu vihrajo zastave, ki vsak dan pričakujejo zmagalcev iz ašantske vojske. Akopram pa je v Včliki Britaniji vse svečanostno, divja v Indiji najhujša lakota. Listi pravijo, da so angleški uradi v Indiji v največjem strahu, bodisi ker ne morejo pomagati, bodisi ker se jim nastanek kuge v Jačnih pokrajinah11 zdi nasledek nekaterih tednov. Pri tem človek ne more imeti velike tolažbe, ako angleški prestolni govor indijsko lakoto „obžaljuje“, in ako parlament še le zdaj vidi, da treba pomoči. Indija se bode tudi financijelno morala reorganizirati
V	nemškem državnem zboru se je brala vdrugič zakonska osnova o pridobitji zemljišča za nemškega poslanca na Dunaji za 150.000 tolarjev. Hoverbeck in Mallinc-krodt sta bila proti, kakor vsi drugi ultra-montanci, naprednjaki, socijalni demokrati pa Poljaki.
Med državno vlado pa državnim zborom se ima zaradi vojaške postave pričakovati kmalu konflikt. Čedalje je bolje misliti, da se parlament razpusti. Pa nadejati se je, da nacijonalni liberalci malo odnehajo. Bismarck, o katerem se je toliko telegrafiralo, kako strašno je bolan, je v očigled te nevarnosti kar naenkrat ozdravel.
Iz državnega zbora.
Državni zbor je v seji 20. marca o državnem proračunu posvetoval se in sklepal.
Poslanec Pfeifer se oglasi pri čl. 14. in govori, naj se državna pomoč za sodnij-ske okraje Novomesto in Trebnje, ter za politični okraj Krško, ki so po toči hudo poškodovani in za katere je vlada dala se uže preprositi, da 20.000 gold. privoli, — poviša na*30.000 gold. — Podpira ga tudi poslanec Schaffer. Pfeiferjev predlog je bil sprejet, da si je Giskra govoril proti njemu.
Poslanec dr. Itazlag naglaša, da je na Kranjskem v 11 okrajnih glavarstvih samo 7 okrajnih zdravnikov, kar je premalo. Vlada naj bi število okrajnih zdravnikov povišala. Bazlagov predlog dobi dovolj podpore, in se izroči budgetnemu odseku v pretresovanje.
Pri naslovu Javna varnost11 govori Biirn-feind in pripoveduje, kako je na kmetih
če dalje več tatov in roparjev. Uzrok temu je, ker se ujetnikom v ječah predobro godi.
—	Steudl dobro pravi: bolje bi bilo, da bi policija bolje iskala tatov, nego da se pri javnih zborih in političnih rečeh vtika.
Minister Las s er pravi, da je od leta 1869 do konca 1871 število žandarjev za 1402 mož povekšano in leta 1873 se zopet za 325 mož pomnožilo in ukazi so bili o tem dani deželnim načelnikom.
V	seji 21. t. m. je poslanec dr. Supan nasvetoval resolucijo, naj vlada za to skrbi, da županje morajo žandarje na pomoč poklicati v lokalno-policijskih rečeh. Ta predlog je bil odseku izročen. Minister Horst pravi, da je premalo žandarmov, da bi se moglo županom na razpolaganje dati.
Gospodarske stvari.
Našim gornikom.
(Piše Blaže Pernišek.)
(Dalje.)
Zadnjič sem značil žlahtnino, ki je zastran mnogih svojih lastnostij vsakako občne pozornosti vredna. Kakor več druzih odličnih plemen, tako tudi ta trta vedno več ljubezni in pravic uživa mej gorniki onih krajev, koder zatira napredek temno ostudno mračnjaštvo.
Danes mi je misel, da pišem o nekem drugem trtnem plemenu, ki rodi glede kakovosti kralja vseh (belih) vin. Mej vini je ta kaplja kakor zlato mej kovinami, demant mej rudninami.
Eizlec renski, beli, drobni imenujemo to trtne pleme. Dosedaj barem še nij nikomur znano trtno pleme, katero bi dosegalo v dobrosti rizlecevo vino. Slavni kletar Beyse ureduje bela vina celega sveta v 3 razrede in pod-razrede. Tu vidimo, da baš vino onih krajev je na čelu v prvi vrsti, ki je iz rizleca. Sloveči Stajnberger, Markoburger, Johaniz-berger in druga vina so imenitna kapljica le po rizlecn ob Renu. Ob tej reki na Nemškem torej je doma ta prežlahtna trta — v severu, koder jo odevajo. Od ondot se ta trta vedno bolje in bolje širi proti južnim krajem. Ker pozno zeleni, ne treba se nam po Slovenskem nikedar mraza bati na to trto; pa tudi zimskej pozebi se vrlo v bran postavlja. Ta trta tudi prav rada raste.
Prej so le Renči vedeli čislati to pleme, sedaj pa sade vedno več rizleca po Slovenskem, Ogerskem in drugod. Da, črez milijon trsja razpošiljajo vsako leto s klosterneubur-škega trtnega poskuševališča v razne dežele.
Dolgo so si ubijali premnogi glave, kako bi se-li dalo pridelovati vino, ki bi bilo ednako slavnemu renskemu vinu. Prišli so pak do tega, da le rizlecevo pleme samo ima to lastnost.
Kar je kinč na človeškem životu, to je prijetni duh in okus v vinu. Muškatelovina in traminar imata res mnogo te gizdavosti, toda prvi mej njima je v- tem oziru — riz-lec. Neizmerno prijetni duh in okus drobnega rizleca se nijednemu peresu ne da popisati!
Gotovo je, da le severni kraji so posebno ugodni tej trti. Ta izvrstna cvetica se daje pridelovati še vendar tudi po vsej Sloveniji. Le najjužniši deli avstrijanskega carstva, na pr. Dalmacija ne doseže tega, ker rizlec ima drobne jagode, ki vročine suše. —
Rizlec sicer ne daje ogromne množine v sod, toda vsako leto rodi srednje rad, kakor vidiš na progledu v 11. številki. V cvetji nije nobena trta tako zelo trdna, kakor rizlec.
Rizlec zahteva le strme, solnčne kame-nite lege; posebno rad ima k temu še tako zemljo, v katerej ilovica premaguje. Le na tacih tleh pridelani rizlec ima ovo nepopi-sljivo dišavo.
Po naših krajih se rizlecu nikakor ne treba bati prehude vročine, da, gorkote mu prerado pomanjkuje. Zato pa smemo na to delati, da daje drobne jagode. In to mora biti, ako hočemo, da se zadela v njem mnogo dišave; kajti dišava se zadlejuje le v taškah (mehovih), ne pa v soku, v jagodnej sredini
—	v mesu! Da to dosežemo, obrezujmo rizlec na španone itd., a ne na kratke reznike, kajti kratki rezniki dajo veliko mesa, pa malo taške. Toda z drobnimi jagodami, kakoršen je baš mali rizlec, prenaša tako obrezovanje, a na pr. kadarka ne, ker ima debele jagode.
Rizlec ne ljubi jako gnojne zemlje, na pr. sprstenine ker bi v njej premalo dišave zadelal; zahteva pa pred omenjena tla, ki se morajo pridno rahljati, da dohaja zrak h koreninam.
Pri tem vinu je glavna reč— kakovost, ne pa kolikost. Izvrstno kakovost pa dosežemo, ako pustimo grozdje prav dolgo zoreti.
V	nič nam gotovo ne pojde, ker koža tega grozdja je jako trdna ter nerajša gnjije, nego
druga plemena. Zastran dišave se tvegajmo nekoliko kolikosti ter puščajmo dolgo grozdje na trti, kder se osuša. Kadar je pravo leto zanj, postaja grozdja rumeno. Ako pa doseže pravo zrelost, morajo biti jagode meseno rudeče. Iz teh se uže da izpoznavati bodoča imenitua dišava. Ko doseže to stopinjo, ima uže kacih 20—25°/0 sladora in do 6°/oo kisline.
Ako hočemo, da se nekoliko preobilna rizleceva kislina zmanjša, pustimo ga na trti, da postane muženo; to stopinjo rizlecevo zrelosti imenujemo „plemenito gnjilobou.
Ako hočemo, da dobodemo iz mešičkov boket (dišavo), moramo pustiti, da mošt na tropinah 1—2 dneva vre. Ta čas pa se ravna po toploti v kleti. Navadna jesenska toplota je o trgatvi kacih 14 °R, tačas naj vre kaka 2 dnij , sicer malo več ali manje. Slador (cuker), ki je v grozdji, se spreminja v alkohol (žganico) glicerin in ogljenčevo kislino (ki v nos reže). Edini pa ima le alkohol lastnost, da vleče aroma (prijetni okas) iz tašk. Zato se pa tudi zovejo te plemenite reči v taškah „izlečki“ ali »ekstrakti11. Ker je v pecljih največ zateglosti (zagoltnosti), trsha torej pred vrenjem ločiti peclje od ta-šek, da ne postane vino prezateglo.
Ker je to vino tako zelo fino, prodaja se navadno samo v botelijah. Najceneje se prodaja botelija rizleca po goldinarji. Pa tudi na 5 in celo na 20 goldinarjev se vzdigne cena ene botelje!! Ta mora pač biti drugačen kerlec, nego je naša revica, ka-li? Po 30—50 veder se navadno prideljuje' rizleca na oralu, iu ako botelijo le po goldinarji račuuimo, pa dubimo za vino enega orala 2400 do 4000 goldinarjev. To je nekoliko, kaj ne? Slovenci! ali bodemo še v bodočnosti hvalili tisto neumao zeleniko, belino idr??
(Dalje prih.)
—	Železnice v Istri. Ker je pomanjkanje na Istrijanskem letos veliko, začeli so podvzetniki na več krajih dela za tamošnje železnice uže 1. decembra pr. 1. Sledeča delovališča prek železniške proge so zdaj istrijanskim prebivalcem odprta: pet urez v pazenskem okraji, štiri med Lupogla-vom in Borutom, dve med Paznom in Kanfanarom, potem štacijski kraji Pulj in Rovinj. Trgovinski minister je dalje voditeljstvu del naročil, naj se pripravlja v okraji Buzet sipa, in s tem je Istrijanom dana nova priložnost za zaslužek. Voditelji del morajo, ako se to da, najemati domače ljudi, ne pa tujih.
Razne stvari.
* (Redka starost.) V Pulji na Istri-janskem je umrl 7. t. m. starec, rojen leta 1769, tedaj 104 leta star. Več let je služil kot vojak pod Napoleonom I. Ko je bil 83 star se je oženil v drugič in ima vsega skupaj 19 otrok. Kot Napoleonov vojak je nosil medaljo, katero je dal kovati Napoleon III. v spomin na svojega velikega strijca.
* (Koliko k o št a kolera.) Lanska kolera je koštala mesto Trst, kakor se čita v izvestji mestne oblasti, 59.280 gld. 85 kr. ki so se potrosili, da bi se ta kužua pošast odvrnila.
* (Velik ropot za nič.) Mirno mesto Mans na Francoskem je bilo zadnje dni po noči, na enkrat zbujeno. Karmelitarice so plat zvona bile. Vse mesto je bilo po konci in je letelo proti samostanu. Samostanska vratarica je trdila, da je videla štiri roparje na strehi. Ko so ljudje bolje na tanko pogledali, so videli, da so na strehi le štirje mački, ki so prišli kloštersko muco snubit. Ko se je to videlo, so se vsi ljudje začeli smejati. Vratarica pa je dobila povelje, da ne sme več plat zvona biti, ako pridejo še mački snubit.
* (Trojni umor.) V Ameriki so se v neki vasi blizu Plimuta zgodili trije umori. Čevljar Lul je hotel obiskati svojega soseda Sturtevanta. A ko pride k njemu, ga najde v veži mrtvega. Glavo je imel v dve polovici preklano. Ko pride v hišo, najde tam na tleh truplo Sturtevantove gospodarice. Ves preplašen leti to naznanit bratu Sturtevau-tovemu, a ko pride v njegovo sobo, ga najde v tri dele razsekanega. Ljudje so precej sodili, da je moral neki ropar to storiti. Pa kdo je bil ta ropar? Sodniki so ga našli: bil je stričnik od Sturtevantov. Umorjena brata Sturtevanta sta bila čez 80 let stara, gospodarica čez 70.
Tržna poročila.
Z Dunaja 21. marca. Kakor na vseh domačih in tujih trgih, je bila tudi na dunajskem mlačnost velika. Blaga nij bilo veliko, vendar več, kakor kupcev. Pšenice se je okoli 20000 coluih centov prodalo, bolje slaba po 5—10 kr. cenejše. Najslabša je bila po 6 gl. 90 kr., najlepša po 8 gl. 50 kr. lleži se je veliko ponujalo, in se je za 5—10 kr. ceneje puščala. Prodali so je okoli
11.000	vaganov, bolje slabo po 4 gl. 90 kr., boljšo po 5 gl. 35 kr. Ječmen ima malo kupcev. Prodalo se ga je 6000 vaganov po
4 gl. 85 kr. do 5 gl. 30 kr. Koruza ima sredenj sejm in stare cene. Ovsa je jako malo, in mora se dati zanj, kolikor prodajalci hočejo. Lepe moke nihče ne kupuje, črno pa prav močno.
, Iz Budapešte 21. marca. Blaga se je ta teden prav malo pripeljalo. Zraven tega pa malini tako malo potrebujejo, kupci tako neradi kupujejo, da se je le najboljša pšenica obdržala pri cenah preteklega tedna. Prodali so je komaj 70.000 centov. Z režjo nij bilo nič kupčije, ker je trgovci ne potrebujejo. Lepi ječmen je ostal pri starih cenah, srednji in slabši je pa izgubil 10—15 kr. proti pretečenemu tednu. Prodalo se ga je 10 000 vaganov, po 3 gld. 70 kr. do 3 gld. 90 kr. Koruza je imela od začetka tedna prav slab trg; ker se je je pa malo pripeljalo in ker so je potrebovali, se je prodanih 10.000 centov za 5 kr. dražje plačalo. Z o vse m je malo kupčije, pa le zato, ker ga je malo. Prodalo se ga je
10.000	vaganov po 10—15 kr. dražje. Sočivje ztnerom radi kupujejo. Beli fižol je po 5 gld. 50 kr., grah po 6 gld. 50 kr., proso po 5 gld. do 5 gld. 15 kr. Krompir 2 gld. 80 kr. dun. cent. Češplje, bos-niške, so se prodajale po 21 in pol gold., srbske po 20 gld. Po masti se je malo popraševalo, pa so se cene ipak obdržale. Bilo je mestno blago po 42—43 gold. ame-rikansko po 35—36 gld. Špeha domačega uže nij veliko, le amerikanskega je še zadosti. Ko bi ga kupci veliko potrebovali, bi čez nekaj časa samo amerikanskega lahko dobili. Novi Špeh je po 37—38 gld., stari po 3272 gld., amerikanski po 27—27 1/a gl. Volne se je okoli 300 centov prodalo bolje srednje.	
Tržno cene.
V Ljubljani 24. marca 1874.
Pšenica 7 gl. 30 kr.; — rež 4 gl. 80 kr.; — ječmen 4 gld. 20 kr.; — oves 2 gl. 50 kr.; — ajda 4 gl. 90 kr.; — pros6 4 gl. 90 kr.; — koruza 5 gl. 10 kr.; — krompir 3 gl. 40 kr.; — fižol 6 gl. GO kr.
— masla funt — gl. 54 kr.; — mast — gl. 42 kr.;
— Špeh frišen — gl. 38 kr.; — špoh povojen — gl. 42 kr.; — jajce po lJ/s kr.; — mleka bokal 10 kr.; govedine funt 2G kr.; — teletino funt 30 kr.; — svinjsko meso, funt 34 kr.; — sena cent 1 gld. 10 kr.; — slame cent — gl. 75 kr.; — drva trda 7 gld. 80 kr.; — mehka 5 gi. 30 kr.
Loterij ue srečke:
Na Dunaji 22. marca 31. 46. 39. 61. 24.
V	Gradci 22. marca 70. 81. 74. 40. 79.
Eu sreberui goldinar volja 1 gold. 6 kr. v
bankovcih.
Izdate^ “ uredništvo odgovoren Ivan Semen.
Tisk „Narodno tiskarne" v Ljubljani.