Nemška pravica na Štajarskem. (Govor dež. poslanea dr. Ivana Dečko dne 20. aprila t. 1. v deželnem zboru štajarskem, s katerim je uteme- Ijeval osnovanje meščanske šole s slovenskim učnim jezikom v Št. Jurju na južni železnici.) Na Štajarskem imamo sedaj 13 javnih meščanskih šol, in sicer jih }e v Gradci 9, v Brucku 1 dvojna meščanska šola, v Ljubnem jedna meščanska šola za dekleta in v Mariboru po jedna meščanska šola za dečke in jedna za dekleta. — Razun tega imamo na Štajarskem še 6 deželnih meščanskih Sol, in sicer v Judenburgu, Fiirstenfeldu, Hartbergu, Radgoni, Voitsbergu in Celju. V deželi nahaja se toraj vsega skupaj 19 meSčanskih šol. Ze imena krajev, kjer se nahajajo te meščanske šole, kažejo nam, da je v tem oziru Gornje Štaiarsko proti Spodnjem Štajarskem neprimerno na boljSem; kajti od 19 meSčanskih šol jih je nič manj kot 16 v gorniem delu Štajarske in samo 3 na Spodnjem Stajarskem. Koliko da znašajo letne potrebščine za javne meščanske šole, o tem nimam na razpolago podatkov, ali proračun štajarskega deželnega zaklada kaže, da znašajo potrebščine za deželne meščanske šole na leto 44.533 gld. Od te svote pride pa nič manj kot 35.035 gld. na meščanske šole na Gornjem Štajarskem, tako da se izda za meSčansko §olo v Celju samo svota po 9498 gld. Ako se prevdari, da povprek treba za javne meščanske šole iste potrebščine, kakor za deželne meščanske šole, in če uvažujem, da je treba poprek za deželne meščanske šole za vsako leto po 7422 gld., znašala bi potrebščina za vse meščanske šole v deželi 141.018 gld. Od te svote pride pa na 16 meSčanskih šol na Gornjem Štajarskem nič manj kot 118.752 gld., mej tem ko se izda za tri meščanske šole na Spodnjem Štajarskem samo znesek po 22.266 gld. Te številke so sicer le aproksimativne, pa prepričan sem, da bi Stevilke v resničnih izdatkih nam pokazale še neugodniše razmere za Spodnje Štajarsko, kajti menim, da je za meSčanske šole v Gradci treba za vsako povprek gotovo več, kot 7422 gld. Istotako kaže obiskovanje teh meščanskih §ol za Spodnje Štajarsko jako neugoden procent. — Vse meščanske šole obiskovalo je v šolskem letu 1897./98. 2657 dijakov, in sicer meščanske šole na Gornjem Štajarskem 2220 učencev in le 437 učencev meščanske šole na Spodnjem Štajarskem. — Po procentih kaže to, da od obiskovalcev meščanskih šol na Štajarskem jih pride na Gornje Štajarsko nič manj kot 84%, na Spodnje Štajarsko pa le 16%. Ge se že pri razdelitvi meščanskih šol na Gornje in Spodnje Štajarsko kaže, kako prednost ima Gornje Štajarsko, opazujemo še bolj kričeče razmere, ako vzamemo v poštev, kako so razdeljene meščanske šole mej oba naroda na Štajarskem: Od teh 19 meščanskih šol je vseh 19 nemških, slovenska pa niti jedna! Ta način razdelitve meščanskih šol na oba naroda ni storjen ne po načelu pravice, niti po načelu navadne pravilnosti, ampak zadržuje bridko krivico, storjeno slovenskemu narodu. — Slovenci morajo plačati k potrebščinam meščanskih šol svoj celi in popolni donesek, ne da bi jim dežela za to le najmanj kaj dala. Tako ravnanje proti Slovencem je toliko bolj krivično in občutljivo, ker so ravno meSčanske šole silno velikega pomena za praktično življenje. § 1. organičnega štatuta za štajarske deželne meščanske šole pravi: »Meščanske deželne šole imajo namen z rednim poukom dajati priliko učencem, da si pridobč splošno omiko, katera presega učni smoter splošnih ljudskih Sol, in da zadobč isti večjo izobrazbo, katera je potrebna, da se moreio koj po dovršenem obisku teh šol izučiti kako obrt, ali se posvetiti poljedelstvu ali trgovini. — Te šole dajejo tudi potrebno veCjo izobrazbo za strokovne šole.« Takovih Sol, katere dajejo učencem splošno izobrazbo, presegajočo učni smoter spIoSnih ljudskih šol ter dajejo posebno večjo izobrazbo za obrt, industrijo in trgovino, potrebuje ravno slovensko prebivalstvo na Spodnjem Štajarskem še prav posebno. — Zemljišča na Spodnjem Štajarskem so, kakor je sploh znano, prav malo rodovitna. Vsled velikega obljudenja so ista v tako mala posestva razcepljena, da zemlia kmeta in njegove večkrat mnogoštevilne obitelji nikakor ne more rediti, dasi je naše prebivalstvo zelo pridno in z malitn zadovoljno. Ker je obrti in industrije le malo, je za Spodnje Štajarsko životno vprašanje, da se poljedelstvo, obrt in industrija povzdignejo, oziroma deloma šele vstvarijo. K temu je pa potrebno pred vsem, da se ustvarijo za to potrebni pogoji, to je, potrebne šole. Meščanske šole v Mariboru in Celji tega namena nikakor ne morejo izpolnjevati in to toliko manj, ker določuje § 3. organičnega štatuta za deželne meSčanske šole na Stajarskem, kateri zadržuje pogoje za vzprejem učencev, izrečno: »V I. razred deželnih meščanskih šol sprejemajo se dečki, kateri so dosegli 11. leto ter dokazali pri vzprejemnem izpitu zadostno izobrazbo v nemškem jeziku in računstvu.« Ta določba provzročuie, da mora le prav malo slovenskih otrok izpolniti pogoje za vzprejem v meščanske šole, da je temu res tako, kaže najbolj poročilo deželnega odbora o obiskovanju deželnih meščanskih 8ol, kjer se na strani 126 pravi: da je od učencev, kateri so na koncu šolskega leta 1897./98. deželne meščanske šole obiskovali, nemške narodnosti 79-3%, slovenske narodnosti pa 18-5%- To velja glede deželnih mešfianskih šol. Ce pa vzamemo zraven tudi v poštev javne meščanske šole, pokazalo se bode še neugodnejše pereentualno razmerje. — Vidimo, da je obiskovalo deželno meščansko §olo v Celji 43 učencev slovenske narodnosti. Ravno toliko jih je morebiti obiskovalo meščansko šolo v Mariboru. Visoko računjeno smemo toraj reči, da je obiskovalo meščanske šole koraaj 100 učencev slovenske narodnosti, tako da ostane učencev na meščanskih šolah nemške narodnosti 2557, kar daje razmerie v procentih, nemških učencev 96-24°/? in slovenske narodnosti 3-76%¦ To razmerje je zares kričeče, če se pomisli, da narodnostne številke ne kažejo tega razmerja, kajti od vsega prebivalstva na Štajarskem je nemške narodnosti 68%, slovenske naroduosti pa 32%. (Konec prih.)