KATOLIŠK CKRKVEN LIST.
„Danica" izhaja vsak petek na celi poli, in velja po pošti za eelo leto 4 gl. 60 kr.. za pol leta 2 pl. 40 kr.. za četert le t a 1 el 30 kr. Vtiskarnici sprejemanj za eelo leto 4 gl., za pol leta 2 gl., za četert leta 1 gl, ako zadene na ta dan praznik.izide-Danica" dan poprej
Tečaj XL.	V Ljubljani, 19. vel. serpana 1887.	List 33.
od leta do leta množi število bratovskih udov. Do sedaj je že 42029 v našo bratovščino zapisanih. in samo od lanskega leta ji je H>2.} novih udov pristopilo.
Bratovščina naša k vrednemu počesčevanju presv. Rešnjega Telesa pripomore tudi s tem, da potrebnišim cerkvam, v katerih se taisto hrani, tudi oskerbljuje dostojnih bogoslužbenih oblačil. V ta namen so bratovski udje v preteklem letu s hvalevredno vnemo darovali veliko svoto 556'.) gld. 24 kr., in bratovščina je s pomočjo te miloščine napravila 16 pluvijalov (15 belih, 1 vijoličen i, 50 mašnih plaščev z vsem. kar gre zraven (15 belih, 13 rudečih, 12 vijoličnih. 7 černih, 3 zelene), 30 blazinic za mašne bukve (26 belo rudečih in 4 vijolično-zelenih), 20 velumov (ogrinjal pri blagoslovu z Najsvetejšim), 20 obhajilnilt burz s plaščiki, 12 obliajilnih in 9 pridigarskih štol, dve banderci pred izpostavljeno Najsvetejše, 100 korporalov, 100 pal, 200 rutic za lavabo. 400 purifikatorjev, 50 mašnih srajc. 50 prepasov, 150 liumeralov, 50 koretljev.
Razun teli cerkvenih paramentov, katerih očitna razstava v navadnih sobanah uršulinskega samostana je bila 5., 6. in 7. tega meseca, napravila je bratovščina tudi 50 prelepili plaščekov za ciborije, s pravim zlatom vtk&nih. in z zlatimi čipkami obrobljenih, kateri so pa namenjeni za vatikansko razstavo v Rimu, da se podarijo sv. Očetu Leonu XIII o priliki njegove zlate maše.
Obdarovanih je pa bilo letos 135 farnih in kuratnih cerkev naše škofije. Dobila je namreč:
1.	Šent-Jakobska cerkev v Ljubljani: 1 velum.
2.	Ternovaka cerkev v Ljubljani: 1 velum.
. 3. ŠpitaUka cerkev v Ljubljani: 1 vel
Poročilo bratovščine za vedno češčenje presv. Rešnjega Telesa in za opravo ubož-nih cerkev v Ljubljanski škofiji za leto
1886 87.
Vedno češčenje presv. Rešnj. Telesa vojsko-vavno cerkev na zemlji nekako podobno dela zmagovavni cerkvi v nebesih, katere naj više opravilo je, da neprenehoma slavo poje Jagnjetu, ki je bilo zaklano (skrivn. razod. 5, 12) in v čegar kervi je bila očiščena. Presrečni bi bili, ko bi vsaki izmed nas v tem mogel podoben biti zveličanim nebeščanom in neprenehoma peti hvalo božjemu Jagnjetu. Pa žali, da ovirajo nas opravila sedanjega življenja, in trudapolno delo, ki je naloženo vesoljnemu človeštvu zavoljo greha. Kar pa posameznemu ni mogoče, to se da vernikom doseči z združenimi močmi. V ta namen so se namreč po raznih škofijah vstanovile bratovščine vednega češčenja presv. Rešnj. Telesa, kakor je tudi naša bratovščina, da bi se njeni udje v določenih urah po dnevi in po noči ver-stili v češčenji in molitvenim preslavljanji naj svetejšega Zakramenta, in bi to češčenje kakor v nebesih tako tudi na zemlji nikoli ne prenehalo. Tako tedaj veže in zedinja serca bratovskih udov v vednem češčenji presv. Rešnjega Telesa zlata veriga žive vere, goreče ljubezni in prave pobožnosti. In tako se doseže, da neugasljivi plameni vernega počeščevanja vedno obdajajo najsvetejši Zakrament v tabernakeljnih naših altarjev, in se k njemu vedno vzdiguje sladka vonjava neprenehljivih in zveličavnih molitev in premišljevanj.
Zato nam je v veliko veselje in tolažbo to, -da se po prizadevanji skerbnih dušnih pastirjev

4.	Cerkev ua ljubljanskem gradu: 1 obhajilno burzo iu štolo, 2 mašni srajci, 6 humeralov,
2	prepasa.
5.	Kapela v Marijanišči: 1 zelen mašni
plašč.
6.	Kapela v dekliški sirotišnici: 1 bel pluvijal.
7.	Kapela v ljubljanski hiralnici: 1 velum
in 1 štolo za litanije.
Farna cerkev na Igu: 1 vijoličen mašni
plašč.
9. Polje: 1 čem mašni plašč. IU. Dobrova: 3 koretlje.
11.	Brez o vec: 1 bel pluvijal.
12.	So str o: 1 bel mašni plašč.
13.	Preska: 1 velum iu 1 štolo za litanije.
14.	Čeruuče: 1 čern mašni plašč.
15.	Šent-Jdkob pri Savi: 2 belo-rudeči blaži* niči /a mašne bukve.
1*». Rudnik: 2 belo-rudeči blazinici za mašne bukve.
17.	Želimlje: 2 belo-rudeči blazinici za mašne bukve.
18.	Stara loka: 1 rudečo pridigarsko štolo.
lil. Poljaue: 2 belo-rudeči blazinici za mašne
bukve
20.	Trata: 1 vijoličen mašni plašč.
21.	Železnike: 3 koretlje.
22.	So r i ca: 1 velum.
23 Lesko v ic a: l bel pluvijal.
24.	Reteče: 1 velum.
25.	Žab niča: 3 mašne srajce, 9 humeralov, 3 prepase.
2»i. Dražgoše: 3 koretlje.
27.	Šent-Lenarc: 6 korporalov, tj pal, 12 rutic za lavabo. 24 pritikatorjev.
28.	Bukovšica: 2 belo-rudeči blazinici za mašne bukve.
29.	Luč i ne: 3 mašue srajce, 9 humeralov, 3 prepase.
30.	Cerklje: 2 belo-rudeči blazinici za mašne bukve.
31.	Zalog pri Cerkljah: 1 rudeč mašni plašč.
32.	Teržič: 1 bel pluvijal.
33.	Križe pri Teržiču: 1 bel pluvijal.
34 Podbrezje: 3 mašne srajce, 9 humeralov,
3	preoase.
35.	Terstenik: 2 belo-rudeči blazinici za mašne bukve.
36.	Zapoge: 1 bel mašni plašč.
37.	Kokra: 2 belo-rudeči blazinici za mašne bukve.
3*. Begu je: 1 rudeč mašni plašč.
39.	Kropa: 1 rudeč mašui plašč.
40.	Ljubno: 3 koretlje.
41.	Fužine: 1 čern mašni plašč.
42.	Komenda: 2 obhajilni burzi in 2 štoli, G korporalov. 6 pal. 12 rutic za lavabo. 24 purifikatorjev.
43.	Goričica: 1 bel pluvijal.
44.	Vodice: 3 koretlje, 6 korporalov, 6 pal, 12 rutic za lavabo, 34 purifikatorjev.
45.	Dob: 1 bel mašni plašč.
40. Berdo: 1 belo pridigarsko štolo.
47.	Motni k: 1 velum, 3 koretlje.
48.	Spi tali č: 1 rudeč mašni plašč.
49.	Homec: 1 velum in 1 štolo za litanije.
50.	Rova: 1 bel mašni plašč.
51.	Sel a pri Kamniku: 1 bel m&šni plašč.
52.	Radomlje: 3 mašne srajce, 9 humeralov, 3 prepase, 4 korporale, 4 pale, 8 rutic za lavabo, 16 purifiiiatorjev.
53.	Spodnji Tuhinj: 3 koretlje.
54.	Tunjce: 6 korporalov, 6 pal, 12 rutic za lavabo, 24 purifiiiatorjev.
55.	Moravče: 1 vijoličen mašui plašč.
56.	Zagorje ob Savi: 1 rudeč mašni plašč.
57.	Čemšenik: 1 bel uiašui plašč.
(Konec prih.j
Jožef Lekso, Kitajski novinec.
(Acta Ord. Min. lbb?.)
Jožef Lekso (Lexo), po domaČe luieuovau Su-lvoau (sladki učenik), je bil sin pogauskih staršev. Lotu se je bil precej od otročjih let naukov io je v Kratkem tako napredoval, da je z bistrim umom iu spominom prekosil tudi znamenite učenike svoje okrajine. Umerje pa mil oče, ki je bil tudi sam edeu tistih učenjaaov, in bil je LeKso primorau študiranju slovo uati in poprijeti se svojih družinskih opravil, če tudi nerad. Rad pa se je zmeraj iu prav pogosto pridruževal kristjanom, zlasti misijonarjem; velikrat namreč je koga privabil v svojo hišo, da jih je za euo ali drugo kerščausao versko resnico opraševal.
In res je po Božji milosti 1. 1863 sprejel katoliško
vero.
Ko je bil pa obnovljen s kerstno vodo, je bilo vse njegovo prizadevanje obernjeno ua to, da je pridobival duše za zveličanje. Ravno zato je poisKal vsako lepo priliKO, da je pogane opomiujai iu jim svetoval, da naj zapuste poganstvo in začno pravega Boga moliti; zraven tega je z molitvami in s postom Boga živo prosil za niih spreobernienje. In res so se mnoge ter cele poganske družine tiste oarajine vsled tega daie zapisati v versto sprebemjencev in pristopile se po njegovem prizadevanji h katoliški veri.
Posebno goreč je bil za zveličanje svojih domačih, kar je pripomoglo, da je pridobil Kristusu svojo lastno mater, in potem tudi vse svoje brate, razun enega samega, kteri je z vso terdovratuostjo ostal nejevernik; pobrala ga je pa zgodnja smert, in precej za njim so tudi, kakor po božjem maščevanji, vsi iz njegove rodo-vine šli pod zemljo.
Svoje premoženje je obilno delil med ubožne; nikoli ni od njega šel nobedeu neobdarovan. Ljudje so le rekli potrebnim: ^Pojdite k Jožefu."
Ne da se pa dopovedati, s koliko miloserčuostjo je sprejemal vernike, ki so tudi od daljnih krajev hodili v cerkvico njegovega Kraja, da so bili pri božji službi in so verske dolžnosti spolnovali. Zares vsim so bile odperte duri njegovi hiše; vsim je njegova preradodarna roka delila jedi in pijače in kar jim je bilo treba.
KoliKor bolj radodaren pa je bil do druzih, toliko bolj terd bil je sam do sebe. Zadovoljen je bil .namreč s pičlim živežem, z vsednjo in ponošeno obleko. Svoje počutke je imel v strahu, in sploh so ljudje rekli, da Jožef Lekso se ne bo imel za kaj odgovarjati pred Bogom pri sodbi zastran zmernosti v jedi in varstva počutkov.
Na svoje stroške je verh tega nakupil njiv misijonarjem k živežu, pa hišo duhovnom za stanovanje in vernikom za molitvenico.
Poslednjič je bil bogat z zaaluženjem in zrel za nebesa. Čutil je, da se mu bliža poslednji dan. V veži svoje hiše je zapisal kratko spomenico, da bi se bolj pogosto spominjal na bližnjo smert. Ko pa ga je na«
padla poslednja bolezen, se je spravil v misijonarjevo hišo, da bi ondi imel tolažilo naše svete vere. Kadar je z veliko gorečnostjo in s ponižnim sercem že prejel ss. zakramente, se ni hotel več verniti v svoje lastno stanovanje, da bi s skerbmf in žalovanjem svoje družine ne bil odvračan od naj potrebnišega opravila svojega zveličanja. Hotel je torej, da ostane do smerti v misijonarjevi ' hiši. V sam dan svojega ločenja se je zopet spovedal in bil je poživljen s sveto Popotnico.
V poslednjih trenutkih mu je besedo zaperlo, bil je pa vedno pri zavednosti in je z znamnji zahteval papirja in pero, in zapisal je okrog stoječim z derhta-jočo roko te-le opomine:
rPreljubi sinovi! Ako ste bili vedno moji volji podložni, zahtevam toliko bolj to v poslednjih trenutkih, v kterih se nahajam; zakaj umirajočega glas je svčt, ne sme se zaničevati. Hočem tedaj, bodite stauovitoi v sprejeti resnici: bežite pred drušino spačenih poganov: bodite pokorni zapovedim svete matere Cerkve; in ljubite se sami med seboj: da v svetosveti veri Kristusovi in v ljubezni Bogu služite, ter bodete vredni varno priti v nebeško veselje, ktero sebi in vam narbolj želim." Kadar je to spisal in izročil, je podobo križanega Jezusa objel in z vso gorečnostjo poljubil, ter svete smerti umeri v 62. letu svojega življenja. (To je pisal č. o. Didaci Lera, misijonar v jutrovem Hou-pe, prečast. frančiškanskemu velikemu predniku vsega reda, P. Bernardinu Portu-Romatinskemu.)
Ogled po Slovenskem in dopisi.
Na Homcu *> pri Kamniku umeri je 14. avgusta t. 1. Jakob Zarnik (oče dveh učiteljev, Martina in Ivana Zamika.) O njem sme se reči: rBlagor jim, ki v Gospodu zaspijo. zakaj njih dela gredo za njimi!" Rodil se je pokoj/ii 1. 1806 na Homcu. Bil je že, kakor mladeneč pobožen. Nikdar ni bilo slišati nespametne besede iz njegovih ust. Naj večje veselje bilo mu je, ob nedeljah in praznikih brati svete bukve. Ranjki bil je poseben častilec Device Marije in je tudi svoje otroke prav po kerščansko izrejal. Vsaki dan molil je sv. rožni venec. Marija pa svojih častilcev nikdar ne zapusti. Skerbna jim je Mati v življeuju in posebno pa še ob smertni uri. Ranjki je že leto poprej pravil: „k velikemu Šmarnu bom umeri." Res je zatisnil svoje trudne oči v predpražnik vnebovzetja Marije Device. Za to njegovo napoved smerti govori več prič, ki so to slišale. „Ka-koršno življenje, taka smert." to obistinilo se je do dobrega pri ranjcem očetu Jakobu. Brez smertnega boja zapustil je revno solzno dolino in ležal je, kakor nespremenjen v praznik vnebovzetja Marijinega na mertva-škem odru.
„Ni sreče vidilo oko, Ni čulo je nikdar uho, Ni radosti serce čutilo, Ki zdaj ti jo deli nebo, Ki v roke bo ti jo delilo. Oj srečna, srečna duša ti, In s tabo vsak, ki v Bogu spi."
V Velikih Pečali v Št. Viški fari na Dolenjskem je 9. t. m. strašen ogenj hipoma upepelil 13 hiš — in zraven še 34 druzih poslopji, požgal je vso živinsko klajo, pridelke po shrambah in po kozelcih in vso obleko. Nič niso mogli rešiti, ker je ogenj silo naglo dalje segal. Zgorelo je tudi več živine, 10 prešičev. Celo en
Prošeni smo priobčiti naslednje verstice.
otrok je v ognji storil konec. Zarad pomaujkanja vode so prihitele tudi straže zastonj na pomoč. Le podružnica M. B. in 2 hiši ste ostali. Pogorelci živ. prosijo pomoči.
Z Dolenjskega. (Tretji red *e. Frančiška.) Povedala si. cenjena »Danica,*4 že nektereKrati. KaKo lepo se vsaja drevo tretjega reda sv. Frančiška j»rav po skrajnih krajih Gorenjskega. Vse to je lepo. veselo, še bolj pa koristno [— za duše človeške.
Na Dolenjskem to žlahtno drevo že prav krepko raste in ima že več prav čverstih verhov — recimo: podružnic.
Odkar so bili sv. Oče razposlali po svetu imenitno okrožnico o tretjem redu, poprijeli so ne po ne-kterih farah brez odloga tega imenitnega pomočita za zboljševanje duhovnega življenja.
Naj vam naštejem vsaj meni znane fare na Dolenjskem, kjer so vstanovili tretji red Frančiška. So pa: Št. Rupert, Trebelno, Šmarjeta, Koštauj. Št. Jan ž, Sv. Trojica, Žuženberk, Belacerkev, Škocijan pri Dobravi, Dole, Sel a pri Šumbregu. O s i 1 ni ca.
Nektere teh podružnic imajo že po -J90, 5<X). celo do 600 udov. Povsod se hvalijo, da donaša tretji red obilno dušnega sadu; duhovnom, faram pa je v veliko spodbudo.
Središče teh podružnic tretjega reda pa je frančiškanski samostan v Novem mestu. Zato pa hodijo tudi sedanji ondašnji velezaslužni gosp. gvardijan. preč. P. Hugolin Sattner. obiskavat zdaj euo, zaaj drugo teh podružnic, včasih celo peš. Povsod neutrudljivo spovedujejo, goreče pridigajo ob lOih in popoldan, zdaj to, zdaj ono o tretjem redu; povsod priporočajo njegovo obilno korist, neudom vstop, udom pa stanovitnost in zgledno življenje. — In kjer duhovni oznanijo to obiskovanje ljudem očitno že eno nedeljo ali še več popred: privre ljudstva od blizo in od daleč — iz ptujik fara cele množice. Razumno je sedaj, da se vest o tretjem redu in duh njegov razširja vedno bolj in bolj in da taka obiskovanja rode obilno sadu.
Za vse te milosti hvala Bogu in svetemu Frančišku Seraf., preč. P. gvardijanu pa za res velikanski in po-žertvovalni trud!
Za duhovno prerojenje fare pa nič boljšega ni, kakor napraviti temeljito sv. misijon, potem pa vpeljati tretji red sv. Frančiška.
Sv. misijon poravna doline in napake posebno za preteklost, tretji red sv. Frančiška pa dela za stanovitno prihodnost.
Poskusite, in prepričali se bote tega — sami
Hraše, v Hrenoviški fari, 8. avgusta. Zveličavna slovesnost obhajala se je včerajšnji dan v naši podružni cerkvi sv. Ane. Blagoslavljal se je namreč novi, ali prav za prav obnovljeni križev pot. Ginljivo je bilo viditi, ko se je sprevod s tablami križevega pota pomikal iz hiše g. Petra Krajgher-ja proti cerkvi med slovesnim donenjem zvonov in pokanjem iz možnarjev. Cerkev je bila znotraj vsa ozališana in od zunaj so jo obdajali krasni mlaji in razne zastave.
Ko so preč. pater gvardijan Placid Fabjani zveršili blagoslavljevanje, so se podali na prižnico in so nam prav podučljivo razkladali zgodovino in korist sv. križevega pota. Beseda pridigarjeva je vsem poslušalcem segla do serca in mislim, da je večinoma padala vsaj na pripravljena, če ne še ravno na rodovitna tla. in bo gotovo nekaj sadu rodila. Zlasti hočemo prav pridno križev pot moliti in v spominu na Kristusovo terpljenje se toliko skerbnejše greha varovati. Po dokončanem
govoru so imeli slovesno sv. mašo z azistenco naš preč. gosp. župnik Al. Puc.
Hrenovških pevcev mešani zbor pod vodstvom svojega pevovodja č. g. kaplana Mih. Arko-ta je opravljal petje. Po sv. maši sledila je zahvalna pesem. Vse lepo in ginljivo opravilo terpelo je do '/«!• Križev pot je jako lep. Bil je pred v farni Postoniski cerkvi, letos pa ga je naše cemveno predstojništvo kupilo za našo precej veliko cerkev. Zares lep je io čast bi delal vsaki brni cerkvi. Popoldne ob 5 se je enaka slovesnost obhajala v Strauah. Zares hvalo smo dolžni in jo izrekamo prečast. o. gvardijanu, našim domačim čč. gg. duhovnom, fantom, ki so nosili križev pot, dekletam. ki so skerbele, da je bila cerkev lepo s cvetlicami ovenčana, pevskemu zboru in vsim, ki so se potrudili včeraj v Hraše. — Sušo imamo tukaj veliko, letina bode revna, če se nas Bog kmalu ne usmili in nam ne pošlje dežja. Danes je bila procesija, jutri in še pojutrajšnjim bode zopet, v nameu, da bi nam Bog poslal pofebnega dežja. Z Bogom.	S. D. ▼ imenu Hrašanov.
Iz Tersta, 1. avgusta. (Izložba preproge, razstava cerkvenih oprav). Te dni smo občudovali v veliki dvorani nove Lojdove palače v Terstu krasuo preprogo (tapet-arazzo). ktero so izdelale teržaške gospe iu gospodičine, da jo pošljejo v dar sv. Očetu papežu za njih zlato mašo. S tem delom smejo katoliški teržačani ponosni biti. Pravijo, da je ta umetni izdelek zahteval okolo 7GUO gld. stroškov. Zato ni bil vsem krogom po godu. Pri tem pomisleku vsilnje se nam za uteho častitim gospem evangeljski znani dogodek : Nekteri so se hudo-vali, rekoč: Čemu ta potrata?.. Jezus pa reče: pustite jo. kaj ste ji nadležni? Dobro delo je storila." (Mark. 14, 4. ti.) Ta preproga ima še po izložbi v Rimu vedno pričevati o navdušenem spoštovanji teržaških gospej do njih svetosti sv. Očeta papeža.
Kakšna pa je ta dragocena preproga? Preden jo natančueje opišemo, bodi nam dozvoljeuu nekoliko nazaj pogledati v zgodovino naše stolne cerkve sv. Justa. Ni je zgradbe v celem Terstu, niti v celi teržaški škofiji fastitljivšc in bolj starinske kot je cerkev sv. Justa. Predlansko leto se je slovesuo obhajala petstoletuica odkar ste bili druženi dve vštričue cerkvi Matere Božje in «v. Justa in Sergija v euo samo stolno cerkev sv. Justa. Zato se zdi ae svojimi peterimi ladijami nekako nepravilna in bolj široka kakor dolga. Najznamenitejši oddeleK je oni pred katerim stoji starinski sicer a mnogo pozneje zidani zvonik sv. Ju*ta. in v kterega derže vrata na levi strani glavnega sredujega vhoda. To je pervotna bazilika Matere Božje, ki je vzrastla za časa cesarja Theodizija —395) na razvalinah pogauskega templja kake boginje. Beržkone je tu za časa premembe častila se egiptovska malikinja Izida, kakor to sodimo po rimskem kamnu, najdenem v zidu zadi za altarjem: „Isidi sacrum." Tu je zdaj altar, kjer se v tabernakeljnu hrani Najsvetejše, in za altarjem je vbočen prostor — absida — ki se zgoraj končuje v kupulo, ves naslikan z mozaikom, t. j. s podobami umetno zloženimi iz samih malih raznobarvenih kamničkov in steklenih koščekov.
V	zgornjem prostorju na sredi je veličastna podoba Kraljice nebešKe. skoraj štiri metre (12V« stopinj) visoka. Kakor v jutranji zariji sedi Marija na bagreni (purpurnH blazini in okrašeni pisani preprogi, deržeča pred seboj nebeško Dete. ki desnico dviguje k blagoslovu in v levici derži knjigo. Na jedni (desni) strani tu je sv. Mihael arbangelj, na drugi pa sv. nadangelj Gabriel; visoka sta oba euako — po 73/4 stopinj (skoraj poltretji meter).
V	sredi pod Božjo porodnico in pod angelji in orna-mentalnim kinčem je na černi potezi zlati napis: »Digna coeli Regina____ te praestolantis miserere coetus ro-
gantis.u — (Vzvišena nebes Kraljica... bodi vsem pro-sečim te usmiljena pomočnica.)
Spodnja polovica abside, polkrožni ciliuderčasti obok 7'/t stopinj visok in 353/4 dolg, je zaradi tega znamenita, ker so na njej naslikani dvanajsteri aposteljni. Iu to sliko so teržaške gospe posnele popolnoma po isti velikosti in na omenjeno preprogo vvezle. V sredi ravno pod podobo Matere Božje je naslikano palmovo drevo, in na desno in levo po versti v enaki velikosti po šest aposteljnov.
Palmovo drevo se v sv. pismu velikokrat imenuje in ima svoj globoki pomen. Že starodavnim Egipčanom je bilo to drevo podoba vedoo ponavljajočega se življenja; kajti „beui* je v njih jeziku pomenjalo isto kar v gerškem qolrn (foiniks = foeniks) palmovo drevo, pa tudi ono čudovito ptico „feniks", ki je po njih mnenju sama se zažigala in iz pepela, kakor da od smerti vstane, zopet pomlajena se oživljala. V kerščanskem zmislu pomenja torej palma Kristusa, ki je rekel: „Jaz sem vstajenje in življenje." (Jan. 11, 25.) Iu ker iz palme vsak mesec ena nova veja izcimi, toraj v letu njih dvanajst, je v egiptovskih hieroglifih palma pome-njala leto in palmova veja mesec, zato beseda rrempe" pomenja palmo in leto. Palma — drevo življenja — je kaj primerno naslikana za altarjem, kjer se hrani Kruh večnega življenja: živi Kruh angeljski. „In pokazal mi je (angelj) čisto reko vode življenja, svetlo, kakor kristal, izhajočo iz prestola božjega in Jagnjetovega. Sredi ulic njegovih iu na straneh reke je drevo življenja, ki daja dvanajst sadov, vsak mesec rodeč svoj sad; in pčrje drevesno je v ozdravljenje narodov." (Razod. 22,1.2.) —
Palma pomenja tudi Marijo Devico, kakor sv. Cerkev obrača na njo besede sv. pisma: »Palmi si podobna" (Vis. pes. 7. 7.) in: ,Kakor palma v Kadesu sem po-vikšana." (Eccli. 24, 18.) Ako tudi silni viharji nad njo prihrume, palma se ne da izrovati z lepa, temuč ponosno se zopet dvigne. Pod silno težo ouih s križa donečih besedi se tudi Marija ni zgrudila, temveč „pod križem je stala in milo jokala." Palma nobenkrat ne zgubi zalega košatega perja, in Mati Božja je vsigdar milosti polna. Deblo palmovega drevesa je spodaj tanko io hrapavo, a više proti verhu razvija vso svojo lepoto. Tako je Marija glede svetnega, pozemeljskega bila neznatna. uboga, sploh terdo je živela; a glede na nje nebeške darove je lepša in plemenitejša mimo vseh drugih Adamovih in Evinih otrok. Kraljevega rodu je. Vse njene čednosti in prednosti so izverstne. Sleharna nje beseda pričuje njeno modrost. Kakor imajo posamni listi palmovi večinoma podobo meča, tako so posamne beseue najsvetejše Device ostro orožje proti glavnim grehom. Kadar je rekla: »Kako se bo to zgodilo," je obsodila našo vnemarnost; ko je dostavila: „Ker ne poznam moža," je poterla našo pohotnost; izgovarjajoč: „Glej, dekla sem Gospodova," maha po naši prevzetnosti; z besedami: „Zgodi se mi po tvoji volji," biča našo termoglavost in nepokorščino. Ko je rekla svojemu Sinu: „Kaj si nama tako storil?M premaguje jezo a pohlevno in krotko besedo; ko je zdihovala: »Tvoj oče in jaz sva te z žalostjo iskala," šiba našo slavohlepnost in nečimurne veselice posvetne. Ko je na ženitnini v Kani Galileji rekla: „Vina nimajo," je s svojo ljubez-njivostjo in pomilovanjem udarila našo zavidnost in brez8erčnost. Ko je zaklicala: „Moja duša poveličuje Gospoda," kaznuje našo nehvaležnost. (P. M. Faber.) — Kakor palma sladak sad rodi, pa samo visoko na verhu, da ga z rokami ne more doseči, kdor ne spleza na visočino, tako je Marija, mati Gospodova, rodila blaženi presladki sad. Kristusa, ki visoko na križu visi. Na lestvah dobrih del ali po klinih sv. zakramentov in
spoinovauji njegovih zapovedi se povzdignemo, da dosežemo ta žlahtni sad —Ker je toraj sv. Božja Porodnica resnično v mnogem oziru podobna drevesni kraljici palmi, zato ji je po sporočilu nekega cerkvenega pisatelja o njeni smerti angelj kakor slavni zmagovavki izročil palmovo vejo.
Palma raste v južnih toplih (tropičnih) pokrajinah v AfHki. Aziji, Ameriki, in samo v najskrajnijih delih na jugu Evrope. Arabi imajo lažujivo misel, da njih dateljnova palma, od ktere se v nekih krajih celo leto prežive, raste samo tam. kamor se je razširila mohame-danska vera.
Se ve, to je prazna vera. Veliko bolj smemo mi katoličani terditi. da le tam je prava vera Kristusova, kjer se po svetu časti Marija. Isto tako je po arabskem sporočilu Mohamed dal zapoved svojim vercem: „spo-štujte dateljnovo palmo, kajti ona vam je mati!" Se ve, pravi potovalec angleški Palgrave (Reise in Arabien I. 46 ), da je Mohamed svoje preroško zakonodajstvo prekoračil, ko je četerto zapoved Božjo tudi na dateljnovko palmo razširil. Res, da je ta palma, ki raste v suhih peščenih tropičnih pokrajinah, zlasti v Arabiji jako važna, in je večkrat sladek nje sad na dolgočasnih potovanjih po puščavi jedilna hrana za ljudi (Beduinom) in živali. A ker je presladka, se je človek naveliča, in kdor vedno le suhe sladke dateljne zavživa, si naposled želodec pokvari. O Mariji pa veljajo besede: „Spoštuj svojo mater, da boš dolgo živel in da ti bo dobro na zemlji," in se ne smemo naveličati na potovanji skoz puščavo zemeljsko v obljubljeno večno deželo jo na pomoč klicati: o milostljiva, o dobrotljiva, o sladka Devica Marija!
V drugih krajih je tako imenovana sago-palma neprecenljive vrednosti, kakor na malajiških in avstralskih otokih, kier se celo leto žive z moko dobljeuo iz debla razkosanega. Na moluških otokih (Molukken) si napravljajo bajte iz kosov skorje one palme, ter jih z velikim nje listjem •) pokrivajo. Tako jim daje palma hrano in stanovanje. Jako znamenita je koko-palma. Ta je ena najlepših, najvišjih in najkoristniših palm. Na velikem otoku Cejlonu je, pravijo, gozd od 10 milijonov kokopalnovih dreves, in stari pregovor ondi pravi, „da so ljudje iznašli to drevo koristno za 99 potreb in eno gotovo še dobo, da jih bo sto." (Mohnike: Blicke auf das Pflauzen- u. Thierleben auf aen malayschen Inseln). Tako so tudi slavitelji Marije D. v nji iznašli že veliko število lepih lastnosti, in najlepšo bomo našli, ako v nebesa v nje društvo pridemo. Debele bukve so napisali naravoslovci o palmah, kterih štejejo 475 raznih verst; a tudi o slavi Marijini so že debele bukve in stotina bukev napisanih, in se dalje pišejo in bodo pisane. Da navedem le krasno delo kanonika francoskega Iv. Jak. Bourasse-a, ki je pred dvajset leti izdal kniigo: „Summa aurea de laudibus B. M. V.u (Zlati zbornik o slavi B. D. M.) v 13 bukvah, ki se prodajajo za 72 gld. (Linzer Quartalschrift 1886. p. 530.) Ako ni moč s podrobnim raziskovanjem in premišljevanjem razklati sago-palme, ali visoko splezati na kokopalmo, saj hrano pri* prostega ljudstva na jugu sladke dateljne dobimo od palme Marije 8 pobožno molitvijo sv. Roženveuca.
(Dalje nasl.)
C ASUS CONSCIENTIAE.
DE SPIRITISMO.
Titius sacerdos cum in Angliam venerit a quodam audit, familiare cum defunctorum spiritibus commercium
*) Listje je suho perje. V spomladi in poleti zeleni pčrje na drevji, v jeseni odpada listje, ter se napravljajo za steljo po zimi.
inire quemque pro lubitu posse. Itemq<ie asserit. se plures viros et mulieres agnoscere medium nuncupatas, quae quibuscumque propositis quaestionibus exactissima responsa praebent: quare eum ad experiendum invitat. Titius rei veritatem probandi cupidus ad aedes sibi designatas accurrit: non sine aliquo conscientiae remorsu. quo tamen se liberat secum ammo statuens nihil actu-rum esse. quod divinae legi contrarium sit; et eo fine tantum id velle, ut iu fraude versari huiusmodi pvthones demonstret. Accedit igitur ad medium et significat se in primis cupere parentibus suis defunctis colloqui. Tuuc quaestiones varias medio proponit, et ex responsis quac dantur, minime dubitare potest, se vere cum defunctis caris8imi8 sermonem habere. Isti enim plura referunt aliis prorsus ignota: imo ipso eorum stvlo responsa eduntur. Interrogati autem defuncti specialiter de statu suo, esse beatos iespondeut, ei postea filium ad virtu-tem colendam adhortantur, maxime vero ad beneficen-tiam erga pauperes, siquidem haec. inquiuut, perfecta religio est. Haec audiens miratus est Titius, et cum non posset denegare ficta quaerit de ratione qua haec tam nira perficiantur. Naturaliter, reponit dux ejus; et in promptu habeo argumenta, quae si tu admittes catho licam fiiem et ipse profitebor. Titium propterea ad disceptationem hac suoer re ineundam, et ad novas expenentias invitat. Hic vaide dubitaus utrum haec omnia sibi agere fas sit, Romam statim sibi redeundum esse respondet: alter autem per epistolas hanc doctri-nam posse pertractari proponit. Anuuit Titius; verum cum Romae esset virum theologum convenit a quo quaerit:
I.	An avocatio spirituum defunctorum ullo modo cum doctrina catholica conciliari possit.
II.	An qui8 huiusmodi consultationibus adesse possit vel mere passive se habendo. vel excludendo ab mente sua omnem diabolicam interventiouem, vel ad daemonis confusionem scilicet ad ipsius interventum ignaris probandum.
III.	Quid sibi agendum.
SOLUTIO.
Ad I. Minime sane Certum est enim nihil a Deo in Scripturis apertius damnari quam hanc curiositatem, quae homines in terris degentes ad mortuos consulendos movet. „Nec inveniatur in te qui hariolos scitatur, et observet somuia atquae auguria. Non sit incantator qui pythone8 consulat, uec divinos. aut quarat a mortuis veritatem. Omnia haec abominabitur Dominus." (Deut. 18,20.) Et revera nonnisi Deo promittente animae, quae in altera vita manent interrogantibus inter vivos respou-dere possent. Verum blasphemum est supponere divinam maiestatem vanae hominum curiositati adeo facile con-nivere, et eorum insulsae voluntati serviliter obtemperare. Putasne, optime ait Gores, Deum summum et sapien-tissimum arcana ordinis supernaturalis. et occultissima secreta aeternitatis suae, quibuslibet obviis homuncioni-bus, vel mulierculis, ad nutum eorum manifestare, vel permittere, ut indiscriminatim prodautur, cum ipsis Sanctis amicis suis paucissima revelaverit?
Unum Samuelem a Saule per pvthonissam suscitari permisit, si tamen qui loquebatur ipse Samuel fuerit. sed ad puniendum Saulem. facta eidem a Samuele ex-probratiooe, quare eum inquietasset ut suscitaretur. Quod autem non animae defuuctorum sed potius daemo-nes sint, qui in huiusmodi superstitionibus propositis interrogationibus respodent ex natura revelatiouum, quae in iis consultationibus manifestantur liquido apparet: multa enim reperiuntur falsa, impia, ridicula. quae meu-dacis spiritus seu daemonis praesentiam arguunt. Et revera ea quae talia suut, impia praesertim, utpote
dogmatibus Fidei catholicae oppoaita a špiritu bono repeti nequeunt. lam vero baec passim a spiritibus edocentur: scilicet poeoas ioferui non esse aeternas, veram religionem non consistere. nisi quadam religione naturali, quae generali et vago nomine virtutis et bene-ficentiae appellatur, ita ut tota ferme religio revelata destrui et penitus evelii necesse sit. Pessimum igitur boc superstitionis genus a Theologis proclamatum est, ab ipsa idololatria non multum dissimile. Et proinde merito ab Ecclesia damnatum ut ex S. Officii decreto in solutione antecedentis casus relato.
Ad II. Negative in omnibus casibus. Etenim prae-dicta consultatio spirituum est impia, utpote mandatis Dei, et ipsi religioni ab ipso revelatae opposita, atque superstitiooe plena. Ergo non licet huiusmodi consul-tatioui connivere, plaudere, et cooperari. Atqui assi-stentia etiam passiva ex cupidine vanae curiositatis satiandae est conniventia, plausus, et indirecta coope-ratio ad rem in se malam; ergo illa assistentia est graviter illicita. Ita Gury.
Neque excusat in mente excludere omnem diaboli-cam interventionem, quia cum res sit mala, corrigi nequit per intentionem qua malum excluderetur. Nequ^ tandem excusat animus experiendi rem, ut alii admo-neantur: nam si agnoscitur et admittitur daemonis ope haec fieri, quae experientiae necessitas? Uno tantum in času perspicacem, et prudentem virum interesse posse puto, si is suo animo reputat omnia in ioco consistere ut praestigiatoris artem detegat ad deceptionem simpli-cium impedieudam.
Sed nemo facile ita esse sibi suadeat attentis verbis quibus huiusmodi praestigiatores alios invitant: cum serio declarent se per MEDITJM verum habere cum defunctis commercium, et attentis etfectibus, qui saepe habentur, quique nonnisi diabolico interventui adscribi possunt.
Ad III. Titio. quidquid sit de peccato quod supra-dictis consultationibus adsistendo admittere potuit, juxta dictamen conscientiae, quod sibi efformavit, permitti potest ut epistolare commercium cum suo amico ineat, ut falsa principia quibus ille innititur agnoscat. eumque confutet et corrigat. Quaecumque enim theoretica per-tractatio recto fine. et bona fide, suscepta a viro ad id idoneo licite haberi potest.
(Ephemer. Parochorum.)
Pogrebnice.
I. Pogrebnica mladenča.
Dišeče rožice cvetijo,
V	nebo vzdigujejo obraz; Miloto svojo pa zgubijo, Ko jih popali hudi mraz.
Tak rana smert je pokosila Cvetečo mlado rožico; To božja roka je stoi.la, Mladenča vzela je v nebo.
Nebeški Oča, si mladenča Obranil zapeljivosti, Naj tam ga zlata krona venča Med tvojimi služabniki.
Usmiljen Jezus, ti dodeli Nedolžni duši večni raj; Pa tudi milostno pripelji
V	kraljestvo svoje nas kedaj. G.
II. Pogrebnica mladenča ali deklice.
O mladenči, in dekleta! Vsa lepota tega sveta Se ko pena razkadi; Kakor rože omedlijo, Tak vam leta odletijo Nikdar več nazaj jih ni.
Kar na svet se je rodilo, Bo v pepel se spremenilo, Nas že čaka grob odpert. Mlade, stare in ubožne, Grešnike in pa pobožne Pokosi nemila smert.
Ne obupamo kristjani, Ko odpre se grob prerani, Kadar vsejejo telo. Neumerjoča naša duša Smerti pa nikdar ne skuša; K Bogu vzdigne se v nebo.
Tudi naše mertvo telo
Vstalo bo nekdaj veselo
Na mogočni božji glas.
Da vsi nekdaj bomo vstali
Bogu večno čast dajali:
Vera zagotovi nas!	S. G.
III. Pogrebnica „splošna.u
Alj kdo na celem sveti Zamore razumeti, Ka] zadnji dan se bo zgodilo, Ko telo bo se sprebudilo; Ah bridek je ločitvo čas, Pa vera potolaži nas:
V	nebesih bomo Jezusa častili.
Alj kdo na celem sveti Zamore razumeti Kak ure, dnevi in pa leta Nam hitro zginejo iz sveta, In v morje večnosti teko, Jih nikdar več nazaj ne bo!
V	nebesih bomo Jezusa imeli.
Alj kdo na celem sveti Zamore razumeti Nad zvezdami radost nebeško, Veselje za serce človeško, Ki ni oko ga videlo, Ga ni serce občutilo?
V	nebesih celega serca Vživali bomo Jezusa.
Simon Gaberc.
Nas pravi dom.
Ozri v nebo se. človek moj, Le gori pravi dom je tvoj; Ta svet za nas je pusti prod, Iščimo sreče si drugod!
Ta svet za nas je tužni dol, Tu tare nas bolezen, bol; Tam najdemo presrečni kraj: Naš pravi dom je sveti raj!
V	ta dom pa pelje ozua pot,
Io v vanj se pride le brez zmot; Če tukaj čisto živel bom, Tam čaka mene srečni dom.
V	nebo se pride le skoz križ, Le križ odpre nam paradiž; Okleni križa se, kristjan,
In tam nebeški boš mestjan !
Tu delati imamo čas, Da v neba pridemo kdaj kras; Nabirajmo si dobrih del, In Stvarnik nas v nebo bo vzel.
Če StvarniKU sem tukaj zvest, Če hranim čisto svojo vest: Zaupam, srečen bom kedaj
V	nebesih gori vekomaj!	L Z.
Razgled po svetu.
Euo liberalno prerokovanje. Eden liberalnih mla-dolaških listov v Rimu ima pomenljiv vvodni članek z naslovom: »Klerikalni in liberalni," v kterem napoveduje, kako bode katoličanstvo prišlo do zmage na Laškem. Med tem, pravi, ko se snuje za spravo, se klerikalni zdaj po glavnih mestih pripravljajo na vojsko in na zmago, pozneje bodo ravno tako po manjših mestih. Od srenjskega volitvenega lonca do politiškega je lahka stopinja, in zgodilo se bo.
Dalje popisuje, kako se bo to veršilo, namreč: srenjska nova postava bo znamenito razširila glasovanje administrativno iu bo zlajšala zmago klerikalcem, in to toliko ložej, ker se liberalci med seboj ujedajo in raz-delujejo, ter si bodo klerikalni, ko dospe do znatne večine, iskali pridobiti gospostvo. Potem bodo razglasili svoj politiški program, iskali zmago dobiti vsim svojim osnovam, ter prostomišijake djati na suho ...
Tako se bo sprava (s Cerkvijo) razvijala sama po gladkem in djanskem potu dokazovali bodo dalje klerikalni, da njihova stranka je prava in resnično narodna stranka, ker odpravlja razpor med Cerkvijo in deržavo. Potem bersne psovko na Cerkev, opominja liberalne samosilnike k edinosti in napoveduje bližnje gorke vojske, češ, da klerikalna stranka je močna in delavna. (Kako bi ne bila, ker je ves narod z njo razun framasonov in najete ali strahovane derhali! Vr.), da je torej liberalcem potrebno vsestranko iti na delo.
Prerokuje dalje, da mnogi, ki so zdaj na liberalni strani, bodo prestopili v nasprotni tabor. (Gotovo, berž ko jenja samosilstvo)... Mislilo se bode na konkordat med Cerkvijo in vlado po stari šegi... Se ve, da Vatikan bode kazal se nespremenljivega, prijazen pa bo tej narodno-katoliški stranki in cenil jo bo za svojo pod-pornjo.
Vse to se prostomišljaškemu listu verjetno zdi in boji se zmage katoličanov. Mogoče pa, da kovač tega spisa *e sam prestopi h katoličanom, ko bo vidil, da se pri framasonih več kruh ne peče za njega.
Rim. Papeževa zlata maša, kakor se naznanja, bode h tim poveličana, da se ima o tisti priliki deset služabnikov Božjih slovesno prišteti med svetnike. Preiskave njih življenja so že dognane. Ti so: Sedmeri vstanovniki servitovskega reda, pa trije jezuiti: Janez Berhmans, Rodriguez in Peter Klaver. — Drugi bodo prišteti med zveličane, kterih preiskave so tudi dover-šene; ti so: Častitljivi služabnik Božji Klemen Hofbauer,
redemtorist; — alkantarec Egidij; — časti vredni Ines z Benigamin-a, in časti vredni kapucin Feliks iz Niko-lazije na Siciljskem. — Blizo doveršenja so preiskave: Janeza Kerst. Salle, vstanovnika reda šolskih bratov; Janeza iz A vile; oratorijanc-a in škofa Juvenal a An-cina iz Saluzza, prijatelja sv. Frančiška Salezija in tovarša sv. Filipa Nerija; dalje francoskega misijonarja Perboyre-a, ki je bil v Kini za sv. vero usmerten; pa Alojzija Chanel-a ki je v Oceaniji (Avstraliji) umeri kot mučenec; in Pompilio-Pirotta iz Benevcnta, reda sv. Jožefa Kalasankci-ja.
Iz Neapola, ktero mesto je dobilo zdaj konservativno večino v srenjski odbor, ima »Opinione" dopis, ki pravi med drugim prav pomenljivo, kako dežela želi, da bi bila že rešena tistih oseb, tistih službolovcev, tistih vozičkov, ki plešejo kakor vedenci (fate morgane) pred očmi nekterih. Dežela, ki plačuje... tistim ki vedno govore o patrijotizmu. pečajo se pa le s svojimi lastnimi žepi, vidi, da so že dosti raztergani, in da bi bil poslednjič že čas konec storiti fari/ejstvu.
Tako je muogotero tudi drugod, kakor uaznanjajo časniki: torej ni čudo, da so se jeli dramiti tudi psevdo-liberalci.
II. Bratovske zadeve N. lj. Gospč presv. Jezusov. Serca.
V molitev priporočeni:
Na milostljive priprošnje N. lj. G. presv. Jezusovega Serca, sv. Jožefa, sv. Nikolaja, ss. Hermagora in Fortunata, naših angeljev varhov iu vsih naših patronov Bog dobrotno odverni od naše dežele poboje, umore in samomore, odpad in brezverstvo, prešest' anje in vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanja in vse pošastne pregrehe in velike nesreče. — Dva mladenča za izvolitev pravega stanu.
Zahvale.
Otroka, ki je imel malo veselja do šole in se mu nič prav ni hotlo pospeševati z nauki, smo priporočili Lurški Mariji D., in ko je tudi vžil nektere kaplje lur-škega studenca, se mu je obernilo ua bolje ter je šolo dobro izdelal. To pripisujemo priproš-iji Lurške M. D. in Njej očitno zahvalo naznanjamo z zaupanjem in s prošnjo, da bode se tudi v daljnih šolskih naukih njene pomoči vdeleževal.
Na Gorenjskem.	Družina K.
Preserčno zahvalo naznanjam Naši ljubi Gospej presvetega Jezusovega Serca za prejeto zdravje, ktero sem zadobila na prošnjo Njeno in sv. Jožefa z obljubo, da hočem zahvalo po »Zgodnji Danici" razglasiti.
Marija Klemenec.
Po priprošnji preblažeue Marije Device, sv. Jožefa, sv. Antona in najžalostniše duše v vicah zadobila sem od ljubega Boga več milosti, za katere bodi tu izrečena moja najpriserčniša zahvala, kakor sem bila obljubila.
Učiteljica.
Listek za raznoterosti.
Slovstvo. Die t under von Lourdes. Popolna zgodovina vednih čudežev do današnjega časa. Spisal A. Schott 1886. Poterdil škof Rotenburški. Glavni viri so: Lasser, Segiir, dr. Dozous, Annalen von Lourdes. Velika prekrasna kniiga z mnogimi podobami obsega pervi in drugi del. Cena v rudečem vezku 5 gld. 58 kr. Slabovercem ali tudi brezvercem naj se ne smilijo ti »ranjški", — ako jih neso v »katol. bukvarno," utegnejo z omenjeno zalo knjigo kaj boljšega za nje dobiti.
Iz Ljubljane. Včeraj ob 10 80 premilostni gospod knez in škof pričo deželnega namestnika bar. Viuklerja in druzih vradnih načelnikov, med azistencijo opravili slovesno pontifikalno sv. mašo z zahvalno pesmijo za N j i h Ve 1 i č a n a t v o našega preavitlega cesarja Frančiška Jožefa, kterega Bog (hrani še prav mnoga leta!
Bogoslovcev novih, kakor se sliši, je že veliko, želi se pa, da bi jih bilo sprejetih prav veliko, ker je pomanjkanje duhovnov silno. Dva novinca, gg. J. Koren in Ušečnik, sta sprejeta v Collegium germanicum et hungaricum v Rimu.
Pet nedelj, posvečenih peterim ranam sv. Frančiška. V Rudolfovem. Založil III. red. Drugi natis 1887. Cena IG kr. S tim opravilom se dosegajo popolni odpustki po načinu kakor s 6nedeljno pobožnostjo k sv. Alojziju. Dostavljene so še nektere molitve, sv. maša, za spoved in sv. Obhajilo, litanije k sv. Frančišku, frančiškanski križev pot.
Vodilo svetovnega 3. reda sv. Frančiška. Mala knjižica ravno tam.
Dandanes je polno veselic! Na kaj je vdeleže-valcem gledati? — Odgov.: 1. Na to, da o taki priliki ne prelomiš cerkvene zapovedi oziroma na sv. mašo v nedeljo ali praznik, ali da ne grešiš zoper postno zapoved, ako je post ali petek. 2. Da ti kaka huda strast serca ne vklene, ter se potem ne vesel, ampak klaveren domu verneš; to je velikrat začetek verske vnemarnosti ali pa celo nejevere. 3. Da veselici herbet in pete pokažeš. ako je pregrešna. — Sapienti sat.
Prav koristna družba. V Angers-u na Francoskem so lansko leto vstanovili lepo „družbo katoliške mladine francoske." Prav za prav so jo na dan spravile katoliške delavske družbe, in ima namen: mlade ljudi zbirati in voditi v veliki meddružbinski borbi in jih s pomočjo zložnih in primernih nauaov zmožne storiti za pravo katoliško vojsko.
Posebna priprava za pervo sv. Obhajilo v letn 1888. Neki duh«»vn: pastir je pervo-obhajance bele nedelje prihodujega leta že letos mesca majnika popisal, raz-verstil. med njimi vstanovil „živi rožni venec®; peljal jih je v cerkev in naučil, kako se je treba tam priklanjati. kako se obnašati; imel je ž njimi male vaje, priporočil jim je vsakomesečno spoved itd. (Take djanske vaje pri otrocih gotovo pomagaio, ker brez tega se tudi odraščeni dostikrat tako nerodno obnašajo, da jih je dolgočasno gledati.) In glej! otroci se čutijo veseli kot pervo-obhajanci in se vestno derže tega, kar jim je bilo svetovano.
Katoliška družba prijateljev malih v Solnogradu ima že 9755 družnikov in dotični časniček „Kinder-freund" 6300 naročnikov. Ta družba ima namen: skerbeti za domače zanemarjene otroke; z njeno pomočjo je bilo že 200 zapuščenih in v nevarnosti biva-jočih otrok iz raznih avstrijanskih okrajin spravljenih v verska odgojališča.
Molitvica za mladino.
Gospod Jezus Kristus, ki si rekel: Pustite male priti k Meni, tacih namreč je nebeško kraljestvo, dodeli — prosimo, naj bodo naša serca z rano Tvoje ljubezni tako presunjena, da si bodeino z besedo in z djanjem ob enem bolj goreče prizadevali jih k Tebi pripeljati. Stori tudi, da mi sami v svetosti in pravici bolj in bolj rastemo in po kraljevem potu križa ž njimi vred v večno veselje dozpemo. Amen. („Ambr.")
Spoštovanje duhovskega stanu. V Nemškem grade u v cerkvi redovnic obhajal je svojo novo mašo
mladi grof Žiga Ledochovski, nečak znanega kardinala tega imena. Vse brate in sestre iz Galicije, iz Češkega itd.; je ta dan bil pervikrat v življenji skupaj zvabil. En princ Hohenlohe, en grof Colloredo, en ple-menitnik Riccabona, ki zdaj študirajo v Inomostu, so novoposvečencu pri sv. maši stregli in več gospodov iz Gradca mu je azistiralo, kakor semen, vodja kanonik Griessl... Tudi to, da se duhovski stan pri visokih plemenitih stanovih začenja spodobno spoštovati, kaže dosti očitno, da se časi na boljše obračajo.
V Londonu je anglikat ski pastor, spoznavši resnico, zapustil krivoverstvo in se je z družino vred veroil v katoliško Cerkev. Ime mu je Msr. Karol Wellesley Jowel in bil je župnik v Curtonu.
Sonet.
Zatečem k Tebi mila se Devica, Ti vari vbožeca me v vsaki sili; Oberui v grešnika obraz svoj mili, Mu bodi vedno mila Pomočnica!
Razsvetli pota, Zgodnja mi Danica, Naj srečni čini vsi bi moji bili, Naj vedno k Tebi le bi me vodili, Le k Jezusu, ki pot je in resnica!
Pod Tvojim varstvom meni ni se bati, Da zginili kreposti kdaj bi cveti, — Saj vedno novo rast jim hočeš dati.
Pod Tvojim varstvom srečno je živeti, O bodi meni vedno skerboa Mati — O sveti Zgodnja mi Danica, sveti!
/. Z
Dobrotni darovi.
Za študentovsko kuhinjo: „Vesela družba ua Rožniku 8. avgusta" 11 gld. po čast. g. m. kapi. Andr. Karlinu.
—	G. L. Ravnik 2 gld.Jzak.).
Za sv. Detinstvo: C. g. Janez Nemanič iz Grajske župnije 10 gld.
Za sv. Očeta: Čast. gosp. Prim. Peterlin 6 gld. (za kelihe). — Č. g. Mat. Jereb Javorski 5 gld. (za kelihe).
—	„Minimu8w 5 gld.
Za uboge s točo poškodovane Dolenjce: Od sv. Lenarta po čast. gosp. Prim. Peterlinu 8 gld.
Za afrikanski misijon: Čast. gosp. župnik A. Puc
1 eld-
Za pogorelce v Vel. Pecah v St. Viški jan: „Bis dat, qui cito dat" 1 gld.
Za opravo ubožnih cerkev naše Škofije: Iz Hrenovic 5 gld. 50 kr čast. g. župnik Al. Puc. — Iz Černomlja 30 gld. — Z Borovnice 7 gld. — Z Zalega loga 12 gld. 50 kr. — Baronovka Ana Lazarinijeva 7 gld. — S Sent-Jošta nad Polhovim Gradcem 33 gld. 40 kr. — Z Vinice 19 gld. 85 kr. — Iz Javorja pri Litiji 8 gld. 40 kr. — Lenka Velkaverh 1 gld. — Po ČČ. gg. Uršulinaricah 18 gld. 12 kr. — S Tople rebri 4 gld. 40 kr.
Pogovori z gg. dopisovalci.
G. —1—: Prejeli — sa vse prepozno, zato pa prib. drugo. Lepa hvala. G. —1: Precej prib. Hvala in pozdrav! — G. —ar—: Bomo poskusili. Ave! — G. —br.—: Dobro vse zlagoma po Vaii misli. Hvala!
Odgovorni vrednik: Lnka Jeran.
— Tiskarji in založniki: Jožet Blaznikovi nasledniki v Ljubljani