Protestno zborovanje Po nedavni noti nove italijanske vlade, po kateri naj bi bili nekateri deli jugoslovanskega ozemlja še italijanski, prejemajo vodstva slovenskih družbenopolitičnih organizacij, skupščina SR Slovenije in izvršni svet še naprej protestna pisma in brzojavke, ki jih naslavljajo delovni ljudje in občani s protestnih zborovanj. V širok val ogorčenja in protesta smo se vključili tudi No-voteksovi delavci. V petek, 21. marca ob 14. uri smo se zbrali na tovarniškem dvorišču. Pred številnimi delavci je spregovoril in ostro kritiziral sedanjo iredentistično in revanšistično politiko Italije predsednik Novo-teksove sindikalne organizacije Franc Pavlin. Od podpisa mirovne pogodbe z Italijo je minilo že več kot četrt stoletja, dvajset let pa je tudi že mimo, ko smo z londonskim sporazumom rešili tako im. „tržaško vprašanje41. Vsa ta leta do danes pa so v Italiji neo- virano delovale določene fašistične sile, ki so odkrito zahtevale revizijo omenjenih sporazumov in priključitev nekaterih delov SFR Jugoslavije Italiji. V najnovejši noti je bilo izrecno poudarjeno, da se Jugoslovanska suverenost ni razširila na italijansko ozemlje, označeno kot cona B propadlega svobodnega tržaškega ozemlja (STO)“. ,.Italijanskim izpadom se bomo vsi postavili po robu, kajti nikomur ne bomo dovolili, da bi oviral naš notranji demokratični socialistični razvoj in nikomur ne bomo dovolili, da bi deloval proti naši neodvisnosti, ozemeljski celovitosti in svobodi, kajti vsi ostajamo zvesti Titovemu geslu: Tujega nočemo — svojega ne damo!44 S takimi mislimi smo zaključili naše kratko zborovanje, s katerega smo nato poslali protestni pismi italijanskemu generalnemu konzulatu v Zagreb in izvršnemu svetu SR Slovenije. Predsednik sindikalne organizacije Franc Pavlin je prebral na protestnem zborovanju pismi, ki smo ju napisali v znak protesta proti sedanji italijanski politiki. ( LANSKI POSLOVNI REZULTATI ) (nadaljevanje iz prejšnje številke) Celotni dohodek V letu 1973 je bil dosežen celotni dohodek v znesku 311,074.243 dinarjev, ali za 24 odst. več kot v letu 1972. Na porast celotnega dohodka je vplival povečani obseg prodaje, zvišanje cen in ostali dohodki. Od skupnega celotnega dohodka odpa- de: — na realizacijo proizvodov in storitev 90,6 % — na realizacijo trg. blaga, mater, in odp. 7,9 % — na dohodke od obresti 0,4 % — na izredne dohodke 0,7 % — na ostalo realizacijo . , 0,4 % Stroške poslovanja dehmo na variabilne in na fiksne stroške. V primerjavi s preteklim letom so se povečali fiksni stroški, prav tako pa se je spremenila struktura finančnega rezultata, in sicer ( v 000 din): 1972 % 1973 % indeks Celotni doh» 241.695 100 311.160 100 129 variabilni str. 118.907 49,2 160.658 51,7 135 fiksni stroški 89.925 37,2 126.078 40,5 140 izredni izdatki 5.323 2,2 1.356 0,4 25 DOBIČEK 27.540 11,4 23.068 7,4 84 Na porast variabilnih stroškov je vplival povečani obseg proizvodnje zaradi vključitve novih obratov, podražitev izdelavnega materiala in porast osebnih dohodkov. Indeksi nekaterih najvažnejših fiksnih stroškov kažejo na to, da so na razmeroma visok porast vplivale razmere na tržišču materiala in storitev ter spremembe nekaterih zakonskih predpisov, kar je vplivalo na porast prispevkov iz osebnih dohodkov. indeks porabljeni material 179 proizvodne storitve drugih 98 neproizvodne storitve 166 reprezentančni izdatki 92 amortizacija 132 pogodbene obveznosti 124 zakonske obveznosti 162 režijski osebni dohodki 145 SKUPAJ 140 Osebni dohodki Osebni dohodki so se v letu 1973 delili po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. V primerjavi s sorodnimi tekstilnimi podjetji v SR Sloveniji so bili v našem podjetju izplačani skoraj največji osebni dohodki. MTT Maribor 1.768 Tekstilindus-Kranj 1.977 Novoteks 2.224 Dekorativna-Ljubljana 2.362 Metka-Celje 1.781 Gorenjka Škofja Loka 2.141 Tekstina-Ajdovščina 1.733 Induplati-Jarše 2.072 Volna-Laško 1.702 Bača-Podbrdo 1.944 Poprečni osebni dohodek na zaposlenega se je v letu 1973 povečal za 16 odstotkov. Ostanek dohodka V primeijavi z letom 1972 seje ostanek dohodka zmanjšal za 35 odst. ali od 27.540 din na 17.842 din (v 000). Na znižanje ostanka dohodka so vplivale višje cene surovin, porast fiksnih stroškov in vključitev novih kapacitet, ki so bile vezane na porast mase osebnih dohodkov in poslovnih stroškov. Kljub temu pa je ostanek dohodka za 29 odst. večji od planiranega ostanka. Obratna sredstva Poprečno angažirana obratna sredstva so se povečala od 119.683 din v letu 1972 na 133.393 din (v 000 din) v letu 1973, ali za 11,5 odst. Razveseljivo je tudi to, da se je koeficient obračanja povečal od 3,22 v letu 1972 na 3,48 v letu 1973. — Bruto akumulacija (ostanek dohodka + amortizacija) v 000 din 1972 1973 indeks ostanek dohodka 27.540 17.842 65 amortizacija 16.700 22.077 132 SKUPAJ 44.240 39.919 90 V primeijavi z letom 1972 se je bruto akumulacija zmanjšala za 10 odst., predvsem iz razlogov, ki so navedeni v tem poročilu. Bolje kot lansko leto Ker so nam že znani podatki o poslovanju TOZD Konfekcija za meseca januar in februar, bomo naredili primeijavo s poslovanjem v istih dveh mesecih v letu 1973. Najprej nas zanima, kako je bilo s fakturirano realizacijo. Področje jan. 73 jan. 74 feb. 73 feb 74 prodaje domači trg 1,569.359 9,421.782 3,928.512 9,034 429 izvoz 2,933.480 2,045.273 2,123.339 1,630.020 trgovme 203.251 392.113 340.854 675.979 SKUPAJ 4,706.090 11,859.168 6,402.705 11,340.428 Vidimo, da je letošnja fakturirana realizacija v januaiju za 152 % večja od lanske januarske, februarska pa je večja za 77 %. Zanimivo je, da je bilo lani in letos prodanega največ blaga v osrednjo Srbijo. Prodaja na tujem trgu se je v letošnjem letu nekoliko zmanjšala, zato pa je porasla na domačem trgu. Na drugi strani so plačila: Področje jan 73 jan 74 feb. 73 feb 74 prodaje domači trg 2,430.653 izvoz _ 6,456.353 1,809.293 8,037.744 2,077.430 2,848.950 3,251.484 SKUPAJ 2.430.653 8,533.783 4,658,243 11,289.228 Denarni priliv iz trgovin smo izpustili, ker še ni urejen interni žiro račun in še niso določena plačilna razmerja med posameznimi TOZD. Kupci so pri plačevanju faktur koristili skonte, in sicer (v ND): v januaiju 73 - 151.167, januaiju 74 - 395.827; v februarju 73 -177.996, febraiju 74 - 735.599. Skonto predstavlja za kupca čisti dohodek, za nas dobavitelje pa sredstvo, da čimprej pridemo do denaija. Skupne teijatve so znašale (v ND): vjanuaiju 73 - 11,884.937, v januaiju 74 - 27,374.254; v febmaiju 73 - 14,905305 in v februaiju 74 - 25,995.068 Vidimo, da so teijatve v letošnjem letu zelo poskočile, če pa jih primeijamo s porastom prometa, ta skok niti ni tako velik. Proizvodnja je predala skladišču (kom. konfekcijskih izdelkov): vjanuaiju 73 - 37.519, vjanuaiju 74 - 76.075 v februarju 73 -56.605, v februaiju 74 — 69.374 Vsi našteti podatki so zajeti v tem grafikonu: Iz vsega tega lahko zaključimo, da smo v teh dveh mesecih, glede na isto obdobje lani, dobro poslovali. Za razliko od lanskega leta. ko smo prodali največ blaga na območju osrednje Srbije in Slove- Se navdušujete za športne hlače in mladostne kroje? To se poda mladim dekletom. Model 056 je ukrojen iz pletenine JERA, v izbranih modnih barvah, z zanimivo rezano figuro v pasu. V prvih pomladnih dneh boste v teh hlačah še bolj mikavne. T. n*je, * je letos močno povečala prodaja v Vojvodini, južni Srbiji in BiH. Se vedno pa šepa prodaja v Makedoniji. Upamo, da se bo tudi tam stanje izboljšalo, ker smo dobili novega predstavnika za to področje. Prej je na celotnem področju od Kragujevca do Bitole prodajal en sam predstavnik, zato to področje nikakor ni moglo biti dobro obdelano. V našem interesu pa je, da prodajno mrežo čimbolj razvijemo na vseh področjih, da bodo Novoteksovi izdelki enako znani in priljubljeni v Sloveniji in v najjužnejšem delu Makedonije. POTUJOČE SKLADIŠČE V zadnjem mesecu smo Se konfekcijske izdelke. Za zdaj lahko že velikokrat opazili na vozi le po Jugoslaviji, na relaciji tovarniškem dvorišču ali pa m Novo mesto - Trebinje in na-cestah velik tovornjak, z ogrom zaj. Kmalu pa bo vozil še na Vi-nim modrim napisom „NOVO nico in Knin. TEKS“ Da je to vozilo zares veliko, . vam lahko pove podatek, da Kamion je last „Prevoza iz lahko vanj naenkrat naložimo Brežic, z njim pa razvažamo na- ^ jq qqq iwccir*rnwD^ffiVffr--r,-rr^i------- DA - ZA BGLJSI JUTRI vXVXXXXNVXXVNX\XXXXXXXXXXNXXXXXX\XVVS.NXXXVXVXXVVXXVVNXXVyVXXVVX\X\.VVVXXVVVSXX\XVVXXXXVVXX>tVXXX\XXXXXXXVXXVVVXVOvVVV\.VXXX\XVXXXXXXXXXXXXXXXVXNXXXXXXXXXXX'fcXXXVVXXXVWvXXXXVOOvXXXX\XXXXVX' Že v zadnji številki našega glasila smo se temeljito seznanili z delegatskim sistemom, v katerem bomo klasičnega odbornika zamenjali z neposredno izbranim delegatom, resničnim predstavnikom volje delovnih množic. Neposredno sodelovanje delovnih ljudi pri družbenem odločanju — ta velika želja vseh nas, začenja z volitvami, ki smo jih opravili v preteklem tednu, postajati stvarnost. Volitve delegacij temeljnih organizacij združenega dela Predilnica, Tkalnica, Konfekcija ter Strešnik in delovna skupnost skupnih služb, ki tvorijo skupaj z delavci TOZD Trgovine konferenco delegacij, so bile plod široke predvolilne aktivnosti, za katero smo se odločili zavestno in s prepričanjem, da glasujemo za boljši jutri. Delavci TOZD Predilnica so izvolili svojo delegacijo v Skupščino občine Metlika. Izmed 228 vpisanih upravičencev jih je svojo dolžnost opravilo 192 ali 84,2 %. Izvoljenih je bilo naslednjih 11 kandidatov izmed 14: Anton Gregorčič 153, Rezka Gregorčič 149, Branko Petkovič 141, Stane Jelenčič 131, Vida Brodarič 128, Lado Marentič 127, Anton Kočevar I 119, Jože Matjašič II 117, Anton Slobodnik 109, Danijel Starc 95, Katica Hribljan II 84. Delavci temeljne organizacije združenega dela Tkanina so se morali na petih voliščih odločiti za 15 delegatov izmed 17 predlaganih. V skupni volilni imenik je bilo vpisanih 1006 delavcev, na posameznih voliščih pa so volili takole: predilnica 181, priprava 157, tkalnica s pletilnico 190, oplemenitilnica 194 in skupne službe TOZD V novomeški konfekciji je volilo 411 ljudi izmed 476 upravičencev, kar je 86,34%. Izmed 7 kandidatov je dobilo največ glasov naslednjih 5: Martin Dolinar 346, Vlado Petrovič 323, Tončka Gačnik Volišče v TOZD Konfekcija. 129 volilcev — skupno torej 851 delavcev ali 84,59 odstotka! Delavci so se odločili za sledeče delegate zbora združenega dela: 1. Stane Hudoklin 735, 2. Franc Luzar 726, 3. Alojz Blažič 724, 4. Vlado Dular 723, 5. Mara Ponikvar 717, 6. Marjan Somrak 696, 7. Marinka Jaklič 691, 8. Bogdan Mali 681, 9. Rozi Sitar 680, 10 Justi Damjanovič 678, 11. Marjana Božič 677, 12. Rezka Žagar 674, 13. Boža Tekstor 644, 14. Živko Pitamic 643 in 15. Marija Červan 636 glasov. 309, Anica Resnik 306, in Alenka Zorko 265. Viniški obrat TOZD Konfekcija je volil svojo delegacijo v skupščino črnomaljske občine. V volilni imenik je bilo vpisanih 157 ljudi, od katerih jih je volilo 161 ali kar 96,4%! Od 6 predlaganih delavcev je dobilo največ glasov naslednjih 5: Mladen Radojčič 138, Anica Šterk 143, Franc Mukovec 137, Franc Fugina 135 in Ines Skočir 125. Podatkov o našem obratu v Trebinju nismo mogli dobiti, ker so bile volitve v petek, ko smo to številko glasila „NOVO-TEKS“ že zaključili. V TOZD Strešnik je volilo 83 delavcev od 91 vpisanih ali 91,2% Izmed 7 predlaganih je dobilo največ glasov naslednjih 5: Stane Komljanec 68, Alojz Luzar 63, Vlado Jalovec 60, Albin Debevc 62 in Drago Kro-šelj 55. V volilni imenik skupnih služb je bilo vpisanih 222 delavcev. Vsi so volili na enem volišču, volilni rezultati pa so bili sledeči: do 9 ure zjutraj je že velika večina opravila svojo državljansko dolžnost — 75,7 odstotno, ob 19 uri pa 90,54% volilnih upravičencev, Skupno je torej volil 201 delavec, od tega je bilo 8 glasovnic neveljavnih. Izmed 7 kandidatov so izbrali pet delegatov, ki so dobili naslednje število glasov: 1. Marija Konda 159, 2. Leopold Pečarič 150, 3. Vida Galič 143, 4. Pavel Mavsar 139 in Franc Ber-lan 127. Podatki, navedeni v tem poročilu niso uradni, ker v Novo mesto še ni prispelo nekaj glasovnic naših delavcev, ki služijo vojaški rok. Ker pa moramo nanje čakati še tri dni po koncu volitev, vas bomo o morebitnih spremembah obvestili v nasled- nji številki. G. P. Uspešna prodaja Lahko se pohvalimo, da smo že sedaj, preden je stekla proizvodnja nove jesensko-zimske kolekcije, prodali več kot milijon metrov blaga na domačem tržišču. Iz tega lahko sklepamo, da je bila kolekcija za jesen in zimo na tržišču zelo dobro sprejeta. Naši predstavniki, ki prodajajo blago na domačem tržišču, niso imeli problemov pri prodaji tkanin in veliko je še konfekcij, ki se zanimajo za naše tkanine. Po mesecih smo prodali jugoslovanskim konfekcijam naslednje količine blaga: Trgovski mreži na drobno pa smo prodali: mesec junij julij avgust september oktober v 000 m 1,3 50 175 206 122 mesec april maj junij julij avgust september oktober v 000 m 12 56,5 123 161 172 62 8 Malo težje je bilo pri prodaji jerseya. Prodaja je čedalje težja, ker je domači trg prenasičen in ker jersey ni več v modi; pa tudi proizvajalcev je veliko in je ponudba večja od povpraševanja. Tako smo na domačem trgu prodali približno 60.000 m, v Sovjetsko zvezo pa smo izvozili približno 37.000 m pletenin. Mim V četrtek smo delovni ljudje NOVOTEKSA volili svoje delegate v zbor združenega dela pri občinski skupščini. jj Odpravljeno ozko grlo l TATINSKA ROKA NA POHODU V mesecu marcu so do sedaj še neznani zlikovci kar dvakrat vlomili v zaklenjene omarice moške garderobe v zgradbi pod konfekcijo, kjer imajo svoje stvari delavci tkalnice, oplemenitilnice, IVS in priprave. 12. marca popoldne med 17. in 18. uro je nekdo na silo odprl pet omaric, v katerih pa je na srečo lastnikov našel le moško zapestno uro, last Jožeta Špeha iz strojne delavnice. Na kraj zločina so prišli organi UJV; našli so nekaj prstnih odtisov, fotografirali pa so tudi vlomljene omarice. 18. marca med nočno izmeno je bilo vlomljeno v garderobno omarico št. 2, kjer sta imela spravljene svoje stvari Stane Hrovat in Anton Iler, oba iz tkalnice. Tat jima je odnesel okoli 450 dinarjev. Za storilcem že poizvedujejo miličniki. Ker se pojavljajo kraje tudi po drugih oddelkih, in to predvsem v nočnih izmenah, opozarjamo Novoteksove delavce, naj ne prinašajo na delo vrednejših predmetov in večjih zneskov. Omarice so namenjene predvsem za shranjevanje oblek, zaščitnih sredstev, obutve it., vrednejše predmete pa imejte vedno pri sebi! Ob zaključku številke smo na UJV izvedeli, da so kraje ufe osumili Stanka Kri-žanoviča, ki pa je že pred tem samovoljno zapustil No-voteks. \_________________________S Pred dvema mesecema so pričeli v oplemenitilnici montirati sušilno-termofiksirni stroj. Novi stroj, ki bo sedaj pričel poskusno obratovati, je izdelala angleška tovarna „Mathor in Platt“. Stari sušilni stroj že dve leti dela v štirih izmenah, z obratovanjem novega pa bo odpravljeno eno izmed ozkih grl v oplemenitilnici. Do sedaj smo imeli namreč zelo velike težave pri sušenju pletenin iz 100-odstotnega tekstilnega poliestra, ker so morale dalj časa čakati na sušenje. Stroj je bil maksimalno izkoriščen, saj se je ustavil samo enkrat na teden ob generalnem čiščenju. Prav tako so bili zastoji tudi pri termofiksiranju, ker tudi ta stroj dela v štirih izmenah. Z montažo novega sušilno-termofiksimega stroja bo pro- izvodnja stekla normalno, poleg tega pa bomo ukinili 4-izmen-sko delo. Ugodno je tudi to, da ima novi stroj napravo za rezanje krajcev pri pleteninah, s tem pa bodo imele le-te lepši videz in se bodo lažje adjustirale. Prednost novega stroja je tudi avtomatsko reguliranje vlaž- Hlače vsako postavo! nosti tkanin pri izhodu. Poleg tega je stroj zelo lahko čistiti; tako se bomo izognili večjim madežem. Novi stroj ogreva olje, kar je zelo ugodno, saj bo ob morebitnih redukcijah električnega toka lahko vseeno obratoval, medtem ko smo morali ob zadnjih redukcijah staro termofiksirko večkrat izključiti. Lahko trdimo, da bodo z delovanjem tega stroja rezultati dela v oplemenitilnici mnogo boljši. ts Iznajdljivost v sili Vsi vemo, kaj pomeni izpolnjen proizvodni plan, ki si ga zastavimo vsako leto. V veliki meri pa je le-ta odvisen tudi od smotrnega izkoristka vseh strojnih zmogljivosti. Da bi vse to dosegli, je potrebno vsakodnevno vzdrževanje in kontrola delovanja strojev in nabava rezervnih delov. Pri nabavi rezervnih delov pa so dobavni roki iz leta v leto daljši. Včasih smo dobili od dobavitelja rezervne dele že v nekaj mesecih, sedaj pa se zgodi, da traja dobava tudi po celo leto in dalj. V novomeški predilnici imamo nekaj strojev italijanske tovarne „Sant‘Andrea“, med njimi sta tudi dva tako imenovana „finišeija“. Na njih izdelujemo predprejo. V mehanizmu stroja, ki poganja frotir, je naprava za svalkanje predpreje, tako imenovani selenski blok. Če tega ne bi bilo, bi stroj povzročal velik ropot. Zaradi dolgega čakanja na rezervne dele nam je zmanjkalo tudi teh selenskih blo- kov. Da bi le-ti zdržali toliko časa, dokler ne bi dobili novih, smo v začetku marca zmanjšali celo hitrost obratovanja stroja. Ko mi je mehanik Pavlin dejal, da je eden izmed selenskih blokov pokvarjen, smo morali hitro ukrepati, da ne bi bilo večjih zastojev. Edina rešitev je bila, da prosimo Metličane za ta del. Ker pa ga tudi oni niso imeli, smo se znašli v zares neprijetnem položaju. Rekel sem, naj selenski blok naredimo sami. Vzeli smo gumirani valj, ki se uporablja v razte-zalu (teh je nekaj v rezervi), ter pričeli delo. V eni uri smo blok v strojni delavnici naredili. Ko smo ga montirali v stroj, se je odlično obnesel. To sem takoj sporočil vodji predilnice tov. Pešiču, ki je naročil, naj naredimo še enega, ker nas plan zelo v priganja in se moramo boriti za vsako uro. Trenutno oba pri nas narejena selenska bloka odlično delujeta. Problem je bil tako rešen zelo hitro, in to z minimalnimi izdatki. Prepričan sem, da to ni bil osamljen primer pri reševanju takšnih in podobnih težav, čeprav mi o ,,izumiteljih'1 in njihovih uspehih le malokrat izvemo, ker so največkrat preskromni ... Vodja vzdrževanja v predilnici F. ŽIDANIK Tekmovanje v Črmošnjicah V nedeljo, 10. marca, so bile v Črmošnjicah DŠI v smučanju Med 29 ženami* in 100 moškimi so tekmovali tudi nekateri No-voteksovi delavci. Pri ženskah je bila v kategoriji B Branka Jedlovčnik s časom 1.06,5 šesta. Pri moških je bil v skupini A 6. Miha Legan (38,3) 8. Boris Ilovar (40,9) in 13. Bogdan Zupančič (1.00,1). V skupini B sta bila 13. Zvone Peterlin (49,7) in 18. Vinko Opalk (1.37.7), v skupini C pa je dobil bronasto medaljo Viktor Cujnik (1,43.5). Končni vrstni red moških ekipno: 1. Krka, 2. Pionir, 3. Novoteks (3,11.5) itd. Klubsko prvenstvo posameznikov V soboto se je začelo klubsko prvenstvo Novoteksovih delavcev v kegljanju. Prijavilo se je 44 tekmovalcev, kar kaže na veliko zanimanje. Do sedaj jih je tekmovalo že 29. Nekateri boljši rezultati: moški: Istenič 427, Lužar 413, I. Dravinec 409, Klobučar 391, Bojane 388 itd. Vsak tekmovalec vrže 2 x 100 lučajev, 12 4534 PODRTIH KEGLJEV V tekmovanju v dolenjski zimski ligi je ekipa Novoteksa v konkurenci 6 x 200 lučajev na kegljišču v Mirni peči podrla 4534 kegljev. Rezultati posameznikov: Istenič 767, Klobučar 765, Rolih 720, I. Dravinec 782, Vesel 724 in Zupančič 776 podrtih kegljev. Na podobnem tekmovanju v Sevnici pa so naši fantje podrli 4354 kegljev. Rezultati: Istenič 744, Rolih 748, Vesel 715, Klobučar 724, S. Dravinec 728 in 1. Dravinec 695 kegljev. Pri tem je treba upoštevati, da vsi tekmovalci dosegajo slabše rezultate, ker sevniško avtomatsko kegljišče deluje na brezvrvni sistem. najboljših pa nato še 2 x 200 lučajev. Rezultati ženske: Kacin 336, Zupančič 334 in Koprivnik 334. Ženske mečejo 4 x 100 lučajev. Nadaljnji razporedi in rezultati bodo objavljeni na oglasni deski kegljaškega kluba (na stari vratarnici). Obvestilo V kratkem bo v Novem mestu (na Loki) odprto štiri-stezno avtomatsko kegljišče. Kegljači Novoteksa bomo takrat začeli trening. Vse ljubitelje kegljanja, predvsem pa ženske in mlade vabimo, naj se včlanijo v klub. Za konfekcijo zbira prijave Joži Zupančič, za ostale obrate pa Mari Kacin, lahko pa se prijavite pri kateremkoli članu novega odbora. Prav po zaslugi Petra so Novo-teksovi košarkaiji v zadnjem času nekajkrat zmagali doma in na gostovanjih. OBČNI ZBOR ZLATA PUŠČICA Na letošnjem strelskem tekmovanju za „Zlato puščico" je nasto-ilo 18 strelcev. Najboljši so si pri-onli pravico do nastopa na republiškem tekmovanju. Zmagal je Zupančič s 484 krogi (SD Pionir), naši strelci pa so se uvrstili takole: 8. Šepetave (421), 9. Kafrle (413), 10. Aš (413) in 13. Sančanin (395). Kegljaški klub „NOVO-TEKS“ je imel 7. februarja svoj redni letni občni zbor. Glavna tema je bila tokrat množičnost. To naj bi bila predvsem naloga novega odbora, ki naj bi pritegnil v svoje vrste čim več žena in mladine. Zato sta bila v novi odbor izvoljena tudi predstavnika mladinske organizacije in sindikata. Sicer pa so na občnem zboru ocenili delo preteklega leta kot uspešno, tako v tekmovalnem kot rekreativnem pomenu. Novi program dela obsega več internih tekmovanj in zagotavlja večjo udeležbo članov na tekmovanjih v občinskem in dolenjskem merilu. Na koncu so bili v novi odbor izvoljeni: Franjo Švent, predsednik, Slavko Dravinec, tehnični referent, Vinko Istenič, blagajnik, Jože Udovič, gospodar, Božo Čavlovič, Joži Zupančič in Mari Kacin, člani, ter predstavnika mladine in sindikata. Počastitev 8. marca Ob Dnevu žena je bilo v domu JLA strelsko tekmovanje, na katerem je nastopilo 16 SD, med njimi tudi naša. S 499 krogi je bila Novoteksova prva ekipa druga, zmagal pa je Pionir. Rezultati: Šepetave 152, Pirc 150, Brezovar 114 in Sančanin 83. Druga ekipa je bila tokrat precej slabša. 395 krogov so dosegli: Kafrle (119), Kobe (113), Mihina (94) in Peterlin (69). Naša koča ta Veliki planini je bila letos dobro obiskana, saj je bilo dovolj snega in sonca .. . Beti - NOVOTEKS 77:82 V derbiju dveh najboljših tekstilnih ekip, Novoteksa in metliške Beti, so Novomeščani prikazali proti koncu srečanja nekoliko zrelejšo igro, ki jim je prinesla tudi zasluženo zmago. Tekma se je v regularnem delu sicer končala brez zmagovalca (74:74), v podaljšku pa so bili Novoteksovci boljši, tako da sta točki zasluženo ostali doma. Najboljši igralec je bil Ivančič. Tokrat sp bili uspešni: Splichal 4, Ž. Kovačevič 14, Kopač 7, S. Kovačevič 8, Ivančič 23, Poljšak 13, Blažič 4, Piletič 3, Počrvina 1 in Seni-čar 5. NOVOTEKS - Maribor 64:53 Pred okoli 300 gledalci si v prvem polčasu nobeno moštvo ni moglo pridobiti kakšne odlo-čilnejše prednosti. V drugem delu pa so odlično zaigrali Počrvina in Ivančič v obrambi ter Slavko Kovačevič v napadu, tako da nova Novoteksova zmaga ni bila več v nevarnosti. Koše za domače moštvo so dali: Splichal 9, Ž. Kovačevič 4, S. Kovačevič 22, Ivančič 10, Poljšak 17 in Počrvina 2. Marles - NOVOTEKS 70:84 V zadnjem kolu zimskega prvenstva SRS v košarki so igralci Novoteksa gostovali v Mariboru, kjer so se pomerili z Marlesom. Domačini so bili nekoliko boljši le v prvem polčasu, po odmoru pa so Novoteksovci prikazali svojo pravo vrednost in zasluženo zmagali. Najboljša igralca srečanja sta bila S. Kovačevič in Ivančič. Koše za goste so dali: Ž. Kovačevič 11, S. Kovačevič 22, Ivančič 21, Poljšak 14, Kopač 10, Pirc 4 in Seničar 2. NOVOTEKS je glasilo tekstilne tovarne Novo mesto. Izhaja vsako prvo sredo v mesecu v nakladi 2600 izvodov. Urejuje ga izdajateljski svet: Franc Pavlin, Teodora Kovačič, Konrad Mehle, Marinka Miklič, Anton Pezdirc, Andrej Počrvina, Slavko Polak in Miran Simič. Odgovorni urednik: Miha Gošnik. Uredništvo in uprava: Novoteks, Novo mesto, Foersterjeva 10. Stavek, filmi in prelom: ČZP Dolenjski list, tiska Knjigo-tisk Novo mesto.