SI n m ' llliiiSlI fTmjifjT^ o o OB 20-L3TNICI SAMOUPRAVLJANJA Dne 21. aprila poteče 20 let, ko je na kolelctiv že pred izidom zakona o delavskih svetih izvolil svo,' ~ rvi delavski svet. H tem je bil napravljen prvi korak • uresničitev zahteve "tovarne delavcem" in v tem je bil tv. etek samoupravljanja v naši tovarni, čeravno so bila pooblastila delavskega sveta na začetku še sorazmerno majhna, ker je takrat še obstojala glavna direkcija usnjarske industrije in pri njej delavski svet višjega gospodarskega ^liruženja, so člani delavskega sveta že takoj na začetku pokaza- L veliko zanimanje za gospodarjenje v tovarni. iT." ""at pa naš kolelctiv poleg pridnih rok in nove, tovarniške z grad ce ni imel skoraj nobene mehanizacije in ne lastnih trgovin. To stanje jo že takoj na začetku postavljalo delavski svet pred sko-j nerešljiv problem, ki pa ga je s pomočjo vztrajnosti celotnega kolektiva zadovoljivo rešil. In ko so dane3, po dvajsetih letih našega samoupravljanja, oziramo nazaj na prehojeno pot, lahko Jovoljstvom ugotavljamo, da smo tudi v primerjavi z drugimi s : Jlnimi podjetji kljub v začetku neenakemu startu, dosegli zel lepe uspehe. To pa tudi potrjuje, da je zaupanje, ki ga je dalo politično vodstvo našim delr,vnin kolektivom, ko jim je izročil > tovarne v upravljanje , opravičeno. MILOŠ MLINAR ISZULTATI PC3L07A1UA PIS/3G& TljQi > JjC J A Zaključili smo prvo tronasečje letošnjega leta in že lahko ugotavljamo . pz i"«5 rezultate našega dela. 7 prvem tromcsečju leta 1S70 smo pro Lzv.dli ?14.)612 parov, po vrednosti pa za 13,069.7o3,23 din. Vemo, da se j.» ar;ortiman naše proizvodnje po po- f sameznih grupah obutve v primerjali z lanskim prvim tromesečjem bisvve -no sp~em«5nil in sicer v prid smučar-f.k? in gojzer šivano izdelave. Po -?ebno klasična gojzer šivana izdelava terja, mnogo več vloženega dela in zato smo letos v istem obdobju pro -izvedli količinsko precej manj,dočim smo vrednostno dosegli boljši rezultat kot lani v istem obdobju. Ptav tako je bilo lani ob tem času proizvedenih cea 63.000 parov več ?an -dal predvsem za expert, kar je pove-,Čp.1o predvsem količinski doseg proizvodnje manj pa vrednost proizvodnje. Poglcjiro si primerjavo dosega pro -izvoenje za prve tri mer." ce*. v letu 1970 z letom 1969: Za proizvodnjo so že obdelani podatki za prvo tromesečje, finančni podatki o uspešnosti poslovanja pa sc znani le za januar in februar. Ker s prodajo obutve in ostalimi dohodki (razlike pri obračunu proizvodnje ) krijemo vse stroške proizvodnje in reži je v celoti (vse fiksno stroške), je prišlo ob koncu februarja do malenkost-i negativno razlike. Zaloge materiala, nedovršene proizvodnje in gotovih izdelkov oo za cca 95 milijonov nižje kot so bile v januar--"'v!, ker pa nam naši kupci kljub vsem ^očim posredovanjem ne plačajo kup -one obutve v dogovorjenem roku,tudi mi r/lsnio bili .v stanju plačati zapad-/,'h računov. Delno smo pomanjkanje lenih sredstev nadomestili s kratko -. očnimi krediti za y.aloge- za izvozno obutev. Pri poslovanju v Istu 197o bo bistveno vplival na rezultat obseg prodaje takih artiklov, ki i am dajo najugod -nejšo maso pokritja in višina vseh stroškov ter ostali finančni Činitelji, Poslovni rezultat vsakega moseca nam utegnejo zniževati -azng. znižanja cbn Lzdelava 1SS9- -parov 1970-parov 1939-N diii. 1970-N din Tožka obutev Mavadna obutev andal i. 21.627 145.442 74,064 44.285 153.444 11.303 2,466.467,87 0,563.176,12 3,884.636,15 5,563,640,01 lo,69'.275,59 5oC,78^,53 Okupa.i 241.933 214.61? 14,994.28o,15 16,8SS.7o3,23 reprodukcijskega materiala, ki ni več -uporaben za normalno proizvodnjo, na to vsako zniževanje cen obutvi in povečani režijski stroški.Zato bodo odločilni ukrepi strokovnih služb, ki skrbijo za material, za planiranje in za prodajo obutve.Od pravočasnih odprem obutve v trgovine bomo imeli lahko dvojno korist. Blago bo namreč v teku sezone n a razpolago kupcem. To bo zagotovilo večji promet. Ob tem pogoju pa je manj možnosti, da bi blago ostalo no zalogi in znižanje no bi bilo pot-ebno. l.er so nam čim ugodnejši poslovni rezultati in nova finančna sredstva zolo potrebna za financiranje in vesticij in razširjene proizvodnje, moremo v strokovnih službah s povečanim prizadevanjem stalno zasledovati navedene cilje. V naslednji številki pa bomo lahko podrobneje analizirali doseženo poslovno rezultate tovarne in prodajne mreže. T0IJ3 KLDMEHČIČ AL3INCA MOJIMA Resnični vir vseh pravic jo dolžnosti . Če izpolnjujemo dolžnosti,dosežemo, da codo tudi drugi spoštovali naše pravice. (llahatma Gandi ) : 'DA V ITALIJI '.V. 7. do .12. marca je bil v Bologni aakoletni tradicionalni sejem modne obutve. Ta.sejem ima velik odmev pri proizvajalcih obutve po vsej Evropi pa tudi izven nje. Obiskovalci vseh narodnosti si tukaj ogledajo najnovejše kreacije italijanskih modelirjev, katerim ves svet priznava vodilno me -sto na tem področju. Sejem ima velike razsežnosti. Razen obutve so tu raz -stavljene še torbice, materiali, pete, kopita, okrasi, stroji it d. Tukaj se sklepajo tudi velike kupčije in je pre cej živahno. V številnih peviljonih lahko vidiš vse - od najbolj običajnih do najbolj eks-tremnih modelov. Lfhko pa rečem, da evladujejo še vedno zelo, zelo širo-a kopita, ki so skoraj vedno pri prstih nekoliko dvignjena, največkrat -.'simetrično - pri palcu. To velja za enske kot za moške in celo otroške mo-ele. Tudi pete so zelo široke in masivne, navadno so spedaj nekoliko širše. Videli smo vse višine prav do ex-tremnih. Pri podplatni izdelavi je zelo zastopan oblečen plato, ki je vča -sih prav neuporabno fantazijski.Lepi pa so odlitki s preoej širokim, zaobljenim robom, ki imitira les. Pri športnih modelih je veliko bele krep gume, pri sandalah pa neoblečene plute. Pri zgornjem usnju je poudarek na ekso- tlSnilf'MieHalxh"~""0'gF6t2fo~'"je"^ krokodila, kače, noja in drugih prešan -cev. Iz njih so izdelani razni modeli, od elegantnih do športnih in celo škornji* Prav tako so ti materiali zastopani tudi pri moških modelih. 3e vedno je veliko napa laka in biantika, ki pa je komaj opazno brušen. Zelo lep je nekakšen mehek, zmečkan boks,ki ima pri vsem tem zelo lep sijaj. Snntopane so vse barve, največ pa je rjave in črne. Veliko je tudi kombinacij. Kroji so še vedno visoko zaprti z jeziki, vložki iz elastike itd.Zlas-ti lepe so visoko zaprte sandale,ki imajo lahko odprte prste in peto. Veliko izrezov je pri straneh. Zelo pogost detajl pa so vezalke. Zavezujejo se vsi tipi čevljev od škornjev do sandaj. Luknje - rinčice so kovir-ske in mnogokrat zelo velike. Lahko pa so vezalke pretaknjene tudi skozi usnjene zanke, ki nadomeščajo rinčice. Od kovinskih okrasov so najpogostejše zaponke, ki so večkrat bele kot rtricne. . V/ Čeprav je bilo na sejnu mnogo lepe-{ a,'zasledimo v strokovnih časopi -oih, da poznavalci niso zadovoljni. Pričakovali so nekaj novega, kar bi bilo prilagojeno novi maxi - modi,ki bo to jesen in zimo zelo aktualna, le oblike, ki so bile razstavljene V Bologni, pa so ustvarjene za hlačno modo, ki počasi že izgublja velja- vo' DUŠA MESEC ČEVLJARSKI POKLIC NEKOČ IN DANES Zgodovinarji trdijo na podlagi dokazov, da se je človeški rod na zemlji razvijal tisočletja in postopoma dosegel stopnjo razvoja, oziroma civilizacijo, v kateri živimo danes* Skoraj prav tako daleč nazaj v zgodovino sega izdelava obutve. Čeprav bi to sredstvo za zaščito nog, katero je bilo proizvod takratne divje narave in so ga ljudje uporabljali za zaščito le podpltanega dela noge, še ne bi mogli smatrati kot pravo obutev. Ilr.jprimitivnejša sredstva za zaščito nog so takratni ljudje pripravljali individualno, torej vsak za sebe.Razvoj človeštva je napredoval in s tem tudi potrebe po bolj udobni potrebne jši obutvi, katere ni znal več napraviti vsak zemljan in zato si se že takrat izoblikovali za takratni čas prvi specialisti, nastal je čevljarski poklic. Iz tega lahko sklepamo, kako daleč nazaj v zgodovino segajo prve kore - \s nine čevljarske industrije. Čevljar se je poleg krojača edini že stoletja boril z modnimi tendencami, kar je tudi pripomoglo do kompliciranosti in zahtevnosti proizvodnje obutve v drugi polovici XX. stoletja. Zakaj sem zapisal v drugi polovici XX. stoletja? Namreč, prav v tem obdobju so nastale bistvene spremembe v čevljar -s "-.en poklicu. 7oasih čevljar skoraj ni poznal stroja. Svoj izdelek je pestil in obdelo- val od prve do poslednje operaci- v je na lastnih kolenih. Ce je hotel čoseši na čevljih lesk, je upora -1-1 lastno 3lino in predpasnik,ker rugega sredstva ni poznal. Ni čud-.10, da so se takrat začeli ljudje bolj renomiranih poklicev obrega-ti ob čevljarje, ki so dišali po £.nol:i in so se jim svetile hlače na kolenih. Lahko pripomnim, da se je ta miselnost ravno v Žireh najbolj zakoreninila, čeprav povsem neupra-/ičeno, saj so prav ti čevljarji postavili Žiri na trdne noge, razvili sodobno čevljarsko industrijo in tudi nebi ter mlajši generaciji zagotovili lepo delo in primeren zaslužek v moderni proizvodnji obutve* v Ce danes primerjano čevljarski poklic z ostalimi, lahko v pretežni večini pri-nerov ugotovimo, da je čevljarski poklic fizično manj napol on, da delavec ni izpostavljen -..oazsniji, ne vremenskim rioprilikam in drugim zdravju Škodljivim vplivom, kar se često zasledi v drugih poklicih. Miselnost ljudi je danes že tudi drugačna, posebno v osta -lih krajih po svetu, kjer je močno razvita čevljarska industrija, so pričeli čevljarski poklic posebno seniti. V čevljarski poklic se ne vključujejo več samo tisti ljudje , ki niso sposobni za druge poklice , ampak' tudi inteligentni mladinci in mladinke, ker vidijo v čevljarski in dustriji prav tako dobre perspektive kot kje drugje. Nihče naj ne misli, da je prepameten za čevljarja, vso svojo pamet in inteligentnost bo lahko koristno porabil. Ker jo poklic čevljar kot en poje:, postal za našo zahteve industrijske proizvodnje preobsežen, je področje čevljarskega poklica danes razdeljeno na več posanez-..'h področij, oziroma specializiranih -o j, 2,azvoj in življenski standard v Zireh v največji meri odvisen od čevljarske industrije. Sigurno je želja vseh -.irovcev in bližnje okolice, da se kraj primerno razvija, da čevljarska industrija napreduje in nudi čiribolj-ši zaslužek žirovskin čevljarjem in s tem tudi boljše življenje prebivalcem žirovske kotline. To pa bomo do -segli oziroma obdržali le s kvalitetnim prilivom mladega kvalificiranega v in strokovnega kadra.Cesto si osmo -šolci skupno s starbi bolijo glave kakšnega poklica in šole naj 3e lotijo, ne pomislijo pa, da se tudi doma lahko izučijo primernega poklica in to še z manjšimi stroški. TONE ICLEM3NČIČ Svoboda je pravica, ki jo ima vsak člo v:k, da ohrani poštenje duha, mišljenja ' i izražanja brez hinavščine ... Na . "etu je potrebna mera svetlobe, pa tudi mera poštenja. (Jose Marti, Kuba, 1809) Vir podatkov: Zvezr.i zavod SFRJ za planiranje Savod SHS za planiranje. Splošne razvojne tendence: Letna rast družbenega produkta v SI3J od 197o do 1976 leta je 8$,v Sloveniji pa 7,5$. Predvidena je zamenjava 2'3tj opreme. Povečanje koriščenja industrij s kili kapacitet na 03,;. To povečanje pomeni, da je za l$~no zvečanje družbenega produkta potrebno 3$-no zvečanje kapacitet. Rast cen v SEaJ 1?, let pred xformo je bila 9$ letno. Hast cen v ti -stik letih v $ v drugih državah pa: - Japonska 3,9 - Zali. Nemčija 4,o - Izrael 8,2 - Nizozemska 3,3 - Italija 3,3 Projekcija Evropske gospodarske slcupnosti: plan 3$-ni letni porast cen v naslednjih 5 let:.x. PLan v SEESJ je 4 - 5$ porasta vsako leto, kar bi bil odličen rezultat. Tendenca v izenačevanju porasta družbenega produkta in porasta cen: Porast produktivnosti 8-7$ v tem razdobju, porast OD naj bi bil za l/3 manjši od porasta produktivnosti. Porasti v letih od 197o do 1975 v Sloveniji: -zaposlenost 2,5,- 3$ -produktivnost 5-6$ - izvoz 12 - 24$ - uvoz lo - 12$ - življenski stand. 7,5 - 8,5$ - bruto investicije 9 - lo$ - OD na zaposlenega 5,4$ OD 197o na zaposlenega 1.25o.- din, leta 1975 l.Soo.- din- Delež investicij v družbenem produktu v Sloveniji 15$, osebna potrošnja v družbenem produktu v- - 58$. -/ne sestavino osebne potrošnje: !::■ na obleka obutev 42$ 1963 11$ 19G6 3$ ItTo. 4o$ 197o 11,2$ 197o 3$ 1 <5 36$ 1975 12 $ 1975 2,9$ -vojna izhodišča v industriji SFRJ . produktivnost se veže na uvoz opreme 2. izkoriščanje komparativnih prednosti posameznih področij 3. povezanost trgovine in ekspanzija industrije 4. kvalitetnejše organiziranje proizvodnjo (zvečanje koriščenja kapacitet, 53$ potencialnih možnosti ni koriščeno), 5. 2/3 opreme je stare 10 let, menja -nje tehnologije 3-7 let, 6. izkoriščanje tehnološkega časa (35$ časa orodni stroji ne delajo). Nujno zboljševanje organizacije dela (ugotovitev, da se 2-3 ure efektivnega dela no dela), 7. znanost in izobraževanje. l/3 porasta družbenega-pndukta je rezultat intelektualnega dela« Vrednostna analiza proizvodnih postopkov in poslovnih odločitev na področju dejavnosti v podjetju. iskovalno delo JRJ se bo porabilo leta 197o 0,8$ d: ižbenega produkta za raziskovalna dr la, v'letu 1975 2$. V Zahodni Nemčiji se porabi za to sedaj 1,9$, v Ni-z emski pa 2,3$. L :a 1981 dohiti SFRJ povprečje Evro-■ s 3.000 r/> OD na prebivalca. SREDNJEROČNI RAZVOJ SLOVENIJE IN SFRJ ^ Trg kapitala Nelikvidnost - rešitev: banka postane vlagatelj oz. soudeleženec v investicijah. Povečanje koncentracije kapitala: Nosilci kreditiranja in akumulacije so banke in delovni kolektivi. Motiv koncentracije kapitala je v zagotovitvi surovin in energije.Pojavlja se potreba po znanstvenih raziskavah (tehnologije in trga ). Vlaganje prostih sredstev glede na stopnjo akumulativnosti. Selitev kapitala glede na lokacijo. P^azmerje med b»oto investicijami (amortiza -<» '.joka sredstva dobiček za investicijo - skladi) in kreditom je: i.to 193o 0:1. loto 1937 4: 1 leto 1977 2,8 : 1 Delitev akumulacije in potrošnje v okvim narodnega dohodka naj bi šla T' koiist povečevanja investicij. Sprejeli se bodo ukrepi za obdavčite. f-obička, ki ne bo namenjen za investicije. Izobraževanje TT nadaljnjem razdobju bo v našem gospodarstvu pomemben poudarek dan izobraževanju. Predvidevajo se kadrovske spremembe v podjetjih z namenom strokovno izobrazbe zaposle -nih v podjetju. Stalna praksa bo izobraževanje zaposlenih v podjetju in povezanost z izobraževalnimi zavo di in raziskovalnimi inštituti. Poudarek na timskem delu. Postavljanje pravilnikov podjetja, ki bodo u-poštevali mrežni plan posameznih funkcij v podjetju. Metode dela pri poslovnih odločitvah v Časovni kriteriji optimizacije naj bi zajemali študij ozkih grl. Planiranje dohodka in izbiranje najboljših variant za njegov doseg s pomočjo rangiranja proizvodnje. Ta zajema kombinacije proizvodov in proiz -vodnega časa. Primeri ozkega grla so pelug zastojev v proizvodnji še zastoji v nabavi in skladiščenju,prodaji, pojavi pri kreditiranju,in financiranju proizvoda. Osnovni pristop k p~oizvočnemu neonu naj bo sistemsko delos sistematično zbiranje podatkov (ureditev evidence zbiranja podat.) ^- r ziskave (trga,nove tehnologijo) 2 parametrično programiranje 4 metoda direktnih stroškov f optimalna nabava, skladiščni prostori . odstopanje planiranega proizvodnega programa od doseženega 7. sodelovanje mod podjetji 8. specializacija v administrativnih poslih in večja strokovnost (72$ vseh režijcev je pri nas žen3k,ki tipkajo in opravljajo še ostala pisarniška dela), 4,5 delavcev na enega uradnika je naj o razmerje, ki je po številu enako zapadnenu. Po urejenosti posameznih funkcij dola pri nas no moremo govoriti o :3peciali -zaciji dela. Prav tako zaostajamo po izobrazbi uradnikov. Primeri iz obutvene industrije Analiza razvoja v uporabi materialov kaže upadanje usnja na račun substi -tutov. Uporaba usnja sa podplate postaja samo pri luksuzni?'1 artiklih, uporaba gume in plastičnih materialov pa pri ostalih vrstah obutve nadomešča us- olatno usnje na l/par obutve v kg: SP?jJ o,42S Zah.Nemčija o, '.o3 Francija o,o58 Švedska o,133 Belgija 1,108 Avstrija o,12o Anglija o,lo7 ..oraba gume in plastičnih materialov v kg na l/par SFRJ o,3o5 Zah.Nemčija o,5oo Francija o,47o Rast količinskega obsega proizvodnje v usnjarski in obutveni industriji 1969/7o 8,5-9,5 1971/75 5,5 6,5 -v gumarski industriji 1969/7o 15-17 1971/75 9-11 F3AWC P2RT07T, dipl.oec. NOTICE IvADROVSKEGA ODDELKA PREDLOGI VZGOJNO VARSTVENEGA ZAVODA Ž I R I V nosecu marcu sno zaposlili 116 novih delavcev, največ v obratu v Zireh in nekaj v prodajni mreži. 7 obratu v Zireh so nastopili delo Ignac l.iožina, Anica Trnka, Pavla Gan tar, Milena Tratnik, Metod Nediževec, Prane Podobnik, Ivan Novak, Srečko Škroba, Stanislava Petrovčič, Alojzi- v ja Brence in Mirko Car, Delovno razmerje je prenehalo Nadi v Mele, Ljudmili Zakelj in Stanislavu Bajuko V obratu ALPINA v Gorenji vasi v preteklem mesecu ni bilo sprememb v Številu zaposlenih delavcev. V prodajni mreži je sicer bilo nekaj številčnih sprememb, vendar se šte -vilo zaposlenih ni povečalo. Delo so nastopili Wolf Jasna v Zireh, Sešel: Franc Ljubljana III, Kraj šel: v Draga Domžale, Mavrek Ivan Cakovec in Samuh Marija v prodajalni Mariboi. Z delom so prenehali sledeči: Feri Selihar Ljubljana I, Darko Kavčič v Zi.ri, Pavla Knego Dubrovnik, Marija Kcvuko Kranj, Zofija Kranjc Celje in Franc Sešek Ljubljana III. Upoštovgpč gornje spremenbe je kon -cem marca vseh zaposlenih v ALPINI 1258, od tega v obratu v Zireh 93o, v Gorenji vasi 162 in v prodajni mreži 166 delavcev. A* F. Predlog staršev, kateri so se udeležili roditeljskega sestanka dne 22/2 s/ 197o v Vzgojno varstvenem zavodu Ziri je bil, da je treba dati glavne iz -vlečke še tistim staršem, kateri se sestanka niso mogli udeležiti. V letu 1969 je bilo v zavod vpisanih 97 otrok. Razdeljeni so bili v tri skupine in sicer: skupina 2^otrok dojenčki - mal- starost od 8 mes.~3 let, '7. " 29 otrok mlajši sredinčki od 3 do 4 in pol leta, III. " 39 otrok starejša mešana skupina od 4 in pol do 7 letf t 3 šoloobveznih otrok, kateri so .riključeni k starejši mešani skupini. Od skupnega vpisa otrok je obiskovalo zavod redno vsak dan 29 otrok, 42 ot -rok vsak drugi teden, ali 14 dni mesečno, ostalih 16 otrok pa je zavod vodil skoraj samo evidenčno. Nekateri med njimi 30 redno plačevali mesečni pri -spevek, bili pa so tudi primeri, da so se oglasili takrat, ko so želeli otroka ponovno vključiti v vrtec, drugače pa pošiljajo otroke v vrtec takrat,kadar ni bilo mogoče dobiti drugega varstva. Vzgojno varstveni zavod pa je namenjen v prvi vrsti za tiste otroke, kateri so vsestransko potrebni in deležni varstva, prehrane in vzgoje.Zato je delovna skupnost WZ sklenila pismeno obvestiti vse starše, če mislijo še naprej redno pošiljati svoje ot-troke v vrtec, to se pravi vsak dan ali vsak drugi teden. Ce pa bi bil otrok v vrtcu le nekaj dni mesečno ali 2-3 mesece letno, naj odstopijo mesto 'olj potrebnemu otroku. Tudi vzgojni p- ogram poteka od meseca septembra do rredi junija. Zato le redno vpisani -troci lahko ustvarijo veliko svoje '"omišljije, se medsebojno spoznajo,razvijejo svo.ie telesne sposobnosti in tploh vswcTaoyko napredujejo v 6asu njihovega razvoja. D-jtvii red zavoda je sledeči ■3 5:3o do 8. ure sprejemanje otrok od 3 do 3,45 ure organizirana indi -vidualna zaposlitev od G,45 do 9»ure priprava malice od 9. do 9,3o ure malica, od lc,3o do 11 ure sprehodi od 11. do 11,3o ure prinrava na kosi- lo, od 11,3o do 12.ure kosilo, od 12,3o do 13.3o ure poČitek-spanje, od 13,3o.ure dal£ priprava za odhod domov. Zato naj otroci pridejo v vrtec najkasneje do 8 ure zjutraj. Pošiljanj otrok domov je od 13 ure dalje. Finančni obračun prispevkov in iz -datkov v letu 1909: -celoletni prispevek staršev 5o,459,45 din v Izdatki: -kuhinja 26.173,5o din -CD tehničnega osebja 24,23o,25 " - naimadni režijski izdatki planirani za 1. 1 i)29; računi prispali šele v januarju 197o 9.12o,oo din s k u p a j 8o.553,75 din ?azlika med prejemki in izdatki to -rej znaša v breme zavoda lo.o94,2o din. ■s Cena mesečnega prispevka je bila nespremenjena že od meseca avgusta leta 1988. Življenski strcški so se od leta 1938 dokaj zbišali. Po vseh vzgojne varstvenih zavodih je ukinjena mednarodna CA13 pomoč že od lota 1955. Tako je zavod imel še do avgusta 1969 v skladišču maslo, olje in mleko. Od 1.9.1969 pa smo morali to plačevati lastnimi sredstvi. Hrano moramo nab ljati vsakodnevno, ker ni primernega prostora za shranjevanje. V lota 1969 smo nabavili iz režijskih stroškov samo najnujnejše stvari (jedilni pribori otrok, kuhinjski pripomočki,otroške stole, ker so prej otroci sedeli na staiih solških klopeh, otroške posteljice, saj prej ni bilo mogoče organizirati primernoga počitka pa čep -rav 30 ga bili potrebni V3i otroci. V zavodu ni strokovnih in vzgojnih pripomočkov, raznih ponazoril, s katerim bi olajšali trud vzgojitelju in bolj-1 vpogled otroku. ?.ko bi lahko človek š • in še naštev? 1 voje težave, s katerimi se srečujemo r3akodnevno. Zato nas tudi sedanji prispevek ne bo obogatil. začetku leta 197o je Zavod za pro -.vetno pedagoško službo Kranj zahteval ukinitev sprejemanja otrok v vrtec do 2 leti starosti z obrazložitvijo,da bi za sprejem dojenčkov zavod moral imeti potrdilo od zdravstvene in sanitarne službe. Krano bi morali kuhati ločeno 3amo za dojenčke in vsi otoeci bi mo -rali biti večkrat zdravniško pregledani, česar pa z našimi lastnimi sredstvi ni mogoče izvesti. Ker pa je zanimanje za sprejer v zavod za najmlajše izredno velik, bomo v nujnih primerih sprejemali otroke od 1 in pol lota starosti dalje. Ko hitimo graditi tovarne, cesto, nos reve, hiše in vanje vzidavano mil j one k- -sov opeke in metrov lesa, železa, betona - ali premišljujemo, za koga gradimo? Ali za človeka, ki naj bo sam iz betona, železa in opeke, a.li za človeka, ki bo sposoben graditi, čutiti in občudovati, ljubiti in biti srečen ?1 Ce hočemo takega,in za takega se mora-o boriti, ne moremo mino njegovega •irošstva in V3ega tistega, kar mu mo-imo nuditi, da bo tak. In to naj nam bo v premislek ! MARICA ALBHHZT Naši delavki iz lahke šivalnice tov. MILKI ŽAZOLJ želimo ob zgodnji upokojitvi_čimboIjšega zdravja,___________"" \ KAKČiE3 MALCGE ČAKAJO ZOiJJIJIO^l! V AL? IIII . Na o dp rt en sestanku aktiva Zveze komunistov, ki je bil v soboto 4, aprila, je po živahni razpravi vso" navzočih konunistov in ostalih članov delovne skupnosti prevladovalo □njenje, naj se aktiv Zveze konunistov v Alpini zavzena za hitrejši razvoj samoupravnih in ostalih odnosov v podjetju. V bodoče bo aktiv Z voze konunistov razpravljal o vseh nastalih probJonih v podjetju, zavzemal svoja stališča in vplival na druge družbeno politične organiza -cije ter organe upravljanja, da se bodo dosledno zavzenali za napredek in skupne cilje podjetja. V zvezi s teni nalogami jo aktiv Zveze konunistov sprejel naslednje sklepe: lr Aktiv Zveze komunistov bo v bo -doče razpravljal o vseh stvareh, ki so pomembne za poslovni uspeh, organizacijo in odnose ter o stališčih, pripombah in predlogih obveščal organe upravljanja kolektiv. 2, Prizadevanja za vsklajevanje samo-xipravnih odnosov s hitrim tenpon gospodarskega razvoja je ena od osnovnih nalog aktiva. 3. Posebno pozornost bo aktiv posvetil kadrovski politiki, kajti sodoben način dela zahteva priner -no usposobljene kadre. Prizadeval si bo tudi, da bi za sodelovanje pridobil čimveč predvsem donačih strokovnjakov na opravljanje vseh dejavnosti v podjetju. Potrebne pa so utemeljitve potrebnosti posameznih strokovnjakov. '. Aktiv ZK se bo zavzemal za razvoj podjetja in uvedbo vseh sodobnih oblik poslovanja in dela, kar omogo ča tudi uspeh delovne organizacije7 V skladu s tem bo aktiv organizi -ral še razgovore o principih teh sodobnih oblik. 5. Aktiv ZK se bo angažiral pri razpravah o tekočih problemih v "Delo, živ ljenje" kakor tudi v drugih težnjah za izpopolnitev sistema informira -nja. 6. Seje samoupravnih organov, ki so javne, morajo biti pripravijene,udeleženci pa morajo pravočasno dobiti gradivo, ki naj sloni na zakonitih načelih in interesih podjetja. 7. Da bi se povečala javnost dela in informiranost, bo aktiv ZK deloval na odprtih sestankih. 8. Aktiv mora v dobro podjetja in u-gleda ZK v Zireh urediti svoje vrste tako, da se vsa sporna vpraša • nja obdelajo in poenotijo stališča. 9. Aktiv bo* dosledno utrjeval sklepe samoupravnih organov in s pomočjo drugih druzbeno-politiynih organizacij vnašal v podjetje možnost za ustvarjalno razpravo v kolektivu. AKTIV ZK Tovarišu S 3 L I II A 3 P S P. I J U želimo ob odhodu v zasluženi pokoj dosti prijetnega počitka in trdnega zdrav ja. Istočasno so mu kot pionirju naše prodajne organizacijo zahvaljujemo za trdo delo in prizadevanje ob ustanov -ljanju in širjenju prodajne mreže ALPINA. BIL BI NAJNES3BČN3JŠI C OVEK NA SVET"T, KO NE BI U.3L PRED SEBOJ CILJA. L. N. TOLSTOJ PAZPPAVA O UVEDBI KRMEVNSGA SAMO -PRISPEVKA Težko bi bilo rešiti v enen letu vse probleme in želje, ki se že dolgo časa vlečejo vzporedno z dviganjem osebnega standarda. V razpravi osnovne organizacije ZK v Zireh 17/3 197o so nakazali predstavniki CtroŠV.ega vrtca in Osnovne šole potrebe za gradnjo novega otroškega vrtca in gradnjo dodatnih prostorov v osnovni šoli. Prostori, ki sedaj služijo za varstvo otrok so bili zgrajeni za stanovanjske namene in ne odgovarjajo namenu, kateremu sedaj služijo. Prostori ne odgovarjajo tudi za to, ker se je ptevilo otrok v zadnjih dveh letih nočno-povečalo« Obremenitev prostora je tako velika, da na 1'otroka v var- v stvu ne pride niti 1 n2 površine.Ce upoštevano tudi dejstva, da so sanitarne naprave pOvson neprimerne in da okrog sedanje stavbe ni ustreznih igrišč, pridemo do ugotovitve, da bo nujno potrebno pričeti z gradnjo novega otroškega vrtca. Poleg problenov v zvezi z otroškin varstven, se čedalje nočneje pojavlja vprašanje kako finansirati dodatno prostore v osnovni šoli. Osnovna čela nora dobiti centralno ogrevanje, telovadnico, garderobne prostore in prostore za nlečno kuhinjo. 7 obstoječih šolskih prostorih našip otrokon ni in ne bo več nogoče organizirati pouka po sodobnih netodah, pc^eg tega pa norajo otroci dobiti r.odobno telovadnico,zaradi higijen-skih razlogov pa novo garderobo. Člani ZK so na razširjenen sestanku razpravljali o nožno3tih finansiranja prepotrebnih investicij. V razpravi so vsi prisotni izrazili svoje nnenje, da ne bo nogoče potrebnih sredstev zbrati na drugi način kot z uvedbo krf s anoprispevka. Člani ZK in ostali so dali predlog, da bi zbirali sredstva za financiranje gradnje otroškega vrtca in dodatnih prostorov v osnovni šoli na ta način, da bi del sredstev prispeval vsak zaposleni občan in ostali, ki .ajo stalno dohodke, del sredstev pa "i prispevale delovne organizacije iz svojih skladov. Cb zaključim sestanka je bila imenovana konisija, ki naj bi pripravila okvirne podatke o stroških za navedene investicijo in podatke o nožnih načinih zbiranja sredstev. Navzoči so izrazili nnenje, da bi v bodoče norali več prispevati za družbene potrebe, ki jih nisno krili vzporedno z dvigon osebnega standarda. Sekretar 00 ZK Širi IVAN 2AKELJ POSLEDICA STAVK V FIATU Zaradi stavk v preklen letu je italijanska avtomobilska industrija FIAT proizvedla 277.000 vozil manj ter je bilo v primerjavi s predhodnim letom proizvedenih za 3$ nanj avtomobilov. Vir s Fr anlcf .Al 1 geme ine 21,26.1.197o RAZPIS ZA PRIJAVO LETOVANJ V POČIT-NlfeSM DOMU "ZLATOROG" V UMAGU V lotu 1970 se pričnejo letovanja v naselju ZLATOROG v Unagu 7. junija in zaključijo 15. septembra. V pri -meru lepega vremena in primernega števila interesentov se bo možnost letovanj po potrebi lahko tudi po -daljšala. Cena oskrbnega dno: sezona od 1.7 - 3o.8.197o odrasle osebo •člani kolektiva in ožji svojci 30,00 -ostali gotje 32,00 otroci do 10 let -Članov kolektiva 20,00 -tujih gostov 21,oo pred sezona in posezona od 7.6.-3o.G. in 1.0. - 15.-S.70 odrasle osebe -člani kolektiva in ožji svojci 25,00 -ostali gostje 28,00 otroci do 1C let -članov kolektiva 17,00 -ostalih gostov 18,00 V zgoraj navedeni ceni je upošteta tudi turistična taksa 2.- din. Prijavite se lahko v vložišču podjetja do. 10. maja. Do tega datuma bo -:::o -■pis oval i samo člane kolektiva in njihove ožje svojce, nato pa tudi ostale interesente. Člane kolektiva opozarjamo, da se o jrišČenju dopusta pred vpisom za le-rvanje pogovorijo z vodjem delovne onote ali službe. REGRESU, rednem in posebnem za letošnje v Zlatorogu pa vas obvešča na -lednji prispevek. Prečiti jte ! Majda JESENK0 REGRESI ZA LETNI DOPUST V LETU 1970. Delavski svet podjetja je na 10. in 11. rednem zasedanju razpravljal o koriščenju sredstev.skupne porabe. Med drugim je iz teh sredstev odobril tudi regrese za letni dopust in sklenili 1. Članom delovne skupnosti podjetja, ki imajo v lotu 1970 pravico do po^ -nega rednega letnega dopusta, se izplača regres in sicer: a) članom del.skup.tovarno 200.-din b) članom del.skup,prodajne mreže 250.-din 'stim, ki bodo imeli lo.7.197o pravi-do polnega rednega dopusta, se reg-s izplača 15.7.197o. Tistim, ki bodo ■o pravico pridobili do konca leta 197o, pa so regres izplača ob koncu leta. .nnon kolektiva, ki se prijavijo za letovanje v počitniškem domu Zlatorog, . e regres ne bo izplačal v gotovini, ompak bo nakazan neposredno po skupnosti na račun oskrbnine. 2. Počitniški skupnosti ZLATOROG se izplača dotacija za znižanje 7 dnevne oskrbe za - člane dol.skupnosti tovarne in IPM - z-kcnce in otroke članov del.skupnosti, če niso zaposleni - upokojence našega podjetja. Dotacija znača na osebo: -za odraslo in otroke na lo let 42.- -za otroke,mlajše od lo let 21.- Odločili sno se, da ponatisnemo zanimiv prispevek, ki je bil objavljen v časopisu "KOMUNIST" dne 27.norca 197o in govori o pridobivanju kadrov v "M33LU", 'iri. je znano kot zolc napred no podjetje. KAKO PRIDOBITI USTHSZN3 KA222 V novogoriški tovarni pohištvo "Meb-lo" je zdaj približno lioo delavcev. Pred desetimi leti jih je bilo 750 , leta 1975 pa predvidevajo, da jih bo že 1350, Med sedaj zaposlenimi jih je 47 z višjo strokovno izobrazbo, 90 s aredujo izobrazbo in 385 kvalificiranih delavcev. Leta 1975 predvidevajo, da l..- v podjetju že ICC strokovnjakov z viajo ali visoko izobrazbo, 180 do 20C l judi š srednjo izobrazbo ter 600. * vnl i.ficiranih in visoko kvalifici -ranj.il delavcev. Le slabo tretjino zaposlenih bodo predstavljali polkvali-ficirani in nekvalificirani delavci. Kako priti do tega kadra? v/ Le pred petini leti so začeli z večjo akcijo in spodbujanjen že zaposlenih delavcev, da si pridobijo srednjo ali višjo izobrazbo. Ti študirajo izredno na raznih srednjih šolah in višjih šolah. Znotraj podjetja pa so organizi fali delovodsko šolo. za katero je bi lo med dclavci veliko zanimanje. Služ ti a izobraževanja je pozorna tudi na minarje, posvetovanja, simpozije, k. jjih prirejajo sani ali se udeležuje takih posvetov zunaj podjetja. "Meblo" se tudi vodne bolj usmerja v perspektivno in načrtno pridobivanje kadrov n štipendiranjem, štipendija je zanje postala proizvodna investicija. Podjetje ima najvišje štipendijo na Goriškem. Višina štipendij se ravna pc letniku^študija in poprečni izpitni coeni. Študent, ki dosega poprečno jLeino izpitno oceno 2,8 do 3,2 dobi štipendijo od 37o do 43o din. Študent ki šoudira s poprečno izpitno oceno a,2 in 3.3 si prisluži za 15 odstotkov višjo štipendijo, če je pravdober zd 3o odstotkov, odličnjak pa za 45 odstotkov. Tako si lahko odličen štu- / / ont v četrten letniku pridobi kar 760 in nesečne štipendije. Štipendistu,ki ončtt študij še pred istekom absolvent :ega staža, pripada polovica vseh prihranjenih štipendij, štipendist, ki pa -osega poprečno izpitno oceno pod 2,5 izgubi pravico do štipendije. V "Meblu" imajo tudi izdelana nerila za pridobivanje štipendije. Štipendijo si lahko pridobi tisti, ki ina vsaj dober učni uspeh in doseže vsaj poprečen rezultat psihološkega testiranja. Tretje merilo za pridobitev Štipendije, ki pa ga v starem pravilnika o podeljevanju štipendij niso imeli, je socialno stanje prosilca. Zadnji, vendar lažji kriterij (ocenjen le z ono točko) je, če je proeilec otrok delavca iz podjetja. Študentom iz socialno ogroženih dru žin, ki bi se ne mogli preživljati le s štipendijo, a so aarljivi in sposobni, bo podjetje- ponudilo posebna posojilo. -jOIZVODNJA 2L3KTF.IČNIZ GOSPODINJSKE TROJT/ ZANUSSI tem letu predvidevajo, da bo itali-: nska industrijagospodinjskih strojev, •.radi znatnega povišanja proizvodnih stroškov in težav pri nabavi surovin, ;oviSala cene. Firma Zanussi izvaža električne gospodinjske stroje v 112 držav. Proizvodnja pralnih strojev in plinskih štedilnikov Zanussi bo v tem letu ostala nespremenjena (l,25o.ooo kom), nekoliko so bo povečala proizvodnja hladilnikov (l,c5o.ooo kom) in peči (5oo.ooo kom), ter strojev za pomivanje posode (35o.coo kom). Delež podjetja Zanussi na italijanskem tržišču znaša v prodaji hladilnikov 37,23$, pralnih strojev 31$, strojev za pomivanje posode 2o,71$, plinskih štedilnikov 34,92peči 2o,29$ in televizorjev 12,9o$. Vrednost celotne realizacije podjetja, ki je uvrščeno med 20 najve jih italijanskih podjetij, znaša preko ICO nlrd lir. /MS/, Virs II Sole - 24 Ord -S C.1.197o ZEL-ENICA XVIII, TRADICIONALNO PRVENSTVO USNJARJEV, ČEVLJARJEV in GUMAHJEV V VELESLALOMU "Resnično se veselimo, c.a bomo zopet, letos osemnajstič zaporedoma, gosti- ' telj i smučarjev-športnikov iz tovarniških kolektivov usnjarsko-predelo-valne in gumarske industrije. Lanr.ko leto, po zelo uspešnem in pi' jetnem tekmovanju smo si iskreno zaželeli "na-svidenje" m upamo, da se bonu letos zcpet zbrali v še večjem številu ter s tem "držali besedo". Zelenica je pripravljei ; , Snežna .odeja je zadosti bogata, upajmo, da nas tudi vreme ro bo razočaralo. Končno vam želimo vsem izreči dobro-došl i.co z željo, da bi se med nami dobpočutili, da bi dosegli čimbolj-?, če uokmcvalne uspehe ir.,, da bi se po. končanem. teknovanjiu zadovoljni s rečic vr lili. k svojemu vsakdanjemu de-\n'J. c co be3 3de PEKOVIH delavcev-3nučar-"■r/ (ki so organizatorji tega tekmo- anja) in organizacij si..: ga odbora, s katrrimi so nas povabili na tetoaovanjo usnjarjev, čevljarjev in gumar-jev dne 22, marca 197o, Vsako leto alpinski smučarji z nestrpnostjo čakamo toga tekmovanja. Vsi se ga prav radi udeležimo, saj je za nas v celi sezoni to tekmovanje najlepše. Ko smo dobili razpis nam je sindikalna. podružnica ALPINE dala finančna sredstva, podjetje pa jo odobrilo izgubljeni delovni čas in kot vedno je Alpina dala tudi dve nagradi. Vedno,gremo na tekmovanje kakšen d<:. prej,',da malo trenirane in se navadimo na seleniško strmino. Zbrali smo se na Zelenici iz vseh koncev našo Slovenije - iz štirinajstih tovarn in le nismo bili medse--boj tujci.. Po večini so to stari znanci, ki prihajajo iz lota v leto na to tekmovanje. Vedno pa pride tudi nekaj mladih novih smučarjev, ki se / začetku bolj plašno ozirajo naokrog, vendar le za kratek čas. Hitro se vkljv Čijo v starejšo skupino in se z njimi r-nejijo raznim dovtipom in veselim do-iivščinam, ki jih prekaljeni smučar-tako radi opisujejo, likokrat je prav zanimivo prisluhni-. klepetu v koči. Ko sem čakal na ve-rjo, 3em prisedel k družbi in sem po . ■ zgovoru ugoiOiril, da sedim v družbi ubiteljev planin. Vneto so pripove -vali o raznih uspešnih vzponih v go-ih, povedali pa so tudi, da je marsi-:dqj bilo v nevarnosti njihovo življenje. Vendar si kljub temu vsi želijo po novnih vzponov in osvojitev vrhov. Zelo lep pogovor za nekoga, ki ima rad naše prelepe planine. Prišel je sobotni večer. Vedno je orga nizirana oddaja "Pokaži kaj znaš", h kateri prispeva vsaka ekipa po eno točko ali več. Zabavni večer že vrsto let vodi tov. Jože Bukovnik-"ravnate1j",ki zna odlično obdržati veselo' vzdušje cel večer. Vrstile so se razne točke: recitacije, akrobacije pod imenom "človek z gume", petje, požiranje jajc z lupi nami itd. Vsi, ki prisostvujemo temu programu že več let, pogrešamo točko "princeska". To točko je odlično izvedel pokojni Franci Sušnik,iz Tržiča,katerega.. je.snrt še zelo mladega iztrgala iz naše s rede' Po iztečenem programu počitek, da smo 3i nabrali novih moči za nedeljsko tek- .^or hitro je zjutraj posijalo sonce okrog koče oživelo. Vsi ao se trudi-z mazanjem smučk, da bi to čimbolje opravili in si s tem pridobili kakšno - kundo ali vsaj desetinko sekunde. Smuč so bile pripravljene, sledil je oglea oge, vsak po svoje si je zapomnil ne-:rna mesta in kje bi se lahko primerilo, .ta bi izpustil vratica. Nato Še malo povprašaš za nasvet ostale tekmovalce, da vidiš tudi njihovo mišljenje o ten. Proga je vedno odlično pripravijena.Ob straneh je označena z nalini trikotnimi zastavicami, na katerih piše "Peko". Vedno 3e spomnim, kako lepa bi bila v Zireh skakalnica, ko bi namesto smrekovih vejic potaknili barvane zastavice z napisom ALPINA. Tekmovanje se je začelo točno, saj je bilo treba spustiti po progi preko 110 teknovalcev. Ko čakaš na start si nalo nestrpen in si ni9liš:"Bo šlo brez snole?"Vsi obrazi, ce jih pogledaš,so kod v čakalnici pri zobozdravniku. Kljub nestrpnosti pa nismo njgli prezreti prelepega sončnega dne, Begunj-ščica pred nani se je vabljivo blišča-la v soncu. Na ri' ju. so bili sani veseli obrazi. Sledila je razprava o vožnji, kje je kdo napravil napako, narsikdc je vz-dihnii;"0h, kako sen se zanazal". To 1 :/ilc slišati tudi ned nani. azglasitev rezultatov je bila po kosilu na LJUBELJU. I-ajprej se podelijo pokali. Najlepši pck^l je za pokojnin Fracon Sušnikon, ki ga da zmagovalcu do 25 let,pokojnikova žena z otrokon. 7 ženski skupini sno ineli ni dve tekmovalki. BAJT SILVA je dos^la tretje ne s to, TUSEK MEJAM pa deveto. ' Pri veteranih nad 45 let še nimamo teknovalca. Sledijo starejši člani nad 35 let. V tej skupini nas je bilo kar šest.ALOJZ BUKNIK jo bil sedmi in tudi ostali smo bili kmalu za njim. Pri mlajših članih je startalo pet n<" ših tekmovalcev. SILVO T3ČEK in PET KOSMAČ sta si delila 13. in 14.mest Uspeh je zadovoljiv, saj je 3 to starostjo do petnajstega mesta le malo tehnovalcev. Ekipno smo bili 71. Vsak se je trudil za čin boljšo uvrstitev in z rezultati smo zadovoljni. Le eno slabo točko smo ugotovili. Ce cr.o sešteli svoja leta in jih potem delili, smo dobili povprečje Šez 3G let. Pogrešamo mlade smučar j e-tekmovales, Tačko podjetje da po nekaj nagrad in 3c jih je nabralo kar veliko. Tudi s Ta: moramo biti zadovoljnif saj smo ;.Lpinci, ko smo odhajali, ineli v kom-biju deset nagrad in le trije naši tekmovalci niso bili deležni nagrade. Z Zelenice smo odhajali vnseli in z željo, da se prihodnje leto zopet snidemo. Franc JESENKO NEKAJ MISLI 0 NASE 7PT07IH IN GAPAZAH Zirovci smo že od nekdaj znani po svoji delavnosti, zato ni čudno, da smo našo lepo dolino pozidali s svojimi hišami po dolgem in počez in še katero vmes. Spet se nam bliža nova sezona gradnje in garanja, zato ne bi bilo narobe, Či. bi malo razmislili, kaj delamo prav ir kaj ne. Spoštovani bralci, se vam ne zdi, da je okrog naših hiš vedno več t tonske mase in barakarstva ? To ni nit" lepo, niti poceni. Beton prav gotovo no daje domu nobene topline, barakarstvo okrog lepih novih hiš pa celo gr.-bo kvae izgled kraja, lejmo si še nopraktičnost betona, na mer pri. vhodu v garažo. Večina gra-ičeljev novih hiš si prej uredi novo £ .ražo kpt more kupiti svoj avto- Tak b' doči voznik prav gotovo no moro vede-1,i. za vse neprijetnosti, ki jih bo imel betonskimi škarpani okreg svoje hiše . pri vhodu v garažo. Skoraj večina hodov v garažo je speljanih v močnem zavoju iz glavne poti. Vemo tudi,da se kubatura in dolžina naših avtomobilov zelo hitro večata. Ni malo primerov, da vozniki prav pred garažo zbijejo svoj avto. Pozno zvečer se vrnemo do -mov. P«es, da nismo pijani od nekaj kozarcev pijače, pa vendar se nem včasih zdi, da je škarpa bolj oddaljena. Treba je še malo ledu, v utrujenosti brž pritisnemo na zavoro in že sno z dra -gin avtom v dragom betonu. Ali pa sredi noči neprijetno drgnemo naprej in nazaj in damo tudi sosedom vedeti, da sno prišli donov in se ogibamo svoje no -rodnosti. Torej škarpa pri vhodu v garažo naj ne bo višja od 15 centrinetrov, se pravi prav toliko, da gre stroj avtomobila nri zavijanju čez betonski rob. 7rt ob garaži pa ponižajno in položno poravnalno do roba povsen nizke škarpo: "ndi pri naših vrtovih je še vedno pre -: . betona, barak in drugih reči, ki i kaj več ne koristijo, levari jo pa '. o videz okrog naših donov. Da vso to . i najbolj potrebno, nam čcl&mge lepo urejeno dolarsko naselje v Valenju in drugod. Če pa pogledano So nalo izven naše domovine v tuje ali do -mačc revije "Naš don" in "Trt", nikjer ne bono zasledili okrog hiš betona in barakarstva. Dovoljene so le nizke okrasne škarpe iz nartrraega kamenja in terasne plošno, položene aed travo za najnujnejše steze. V bolj razvitih državah pa so si zaželi svoje vrtove urejati že v prave naravne parke z majhnimi bazeni in vodometi ter posajenimi z najrazličnejšim zelenjem, da dajejo okolju čimbolj naravni videz. Naravnega okolja nam Zirovcen še ne manjka in tudi nan ac no grozi,da bi nas kaj laalu potisnili v pravo as -faltno džunglo. Je pa poleti temveč prahu in bmjenja krog nas, tako da se bomo tudi mi kmalu radi stisnili v domačo senco in lepo okolje. J>rajset let je, ko sem med prvimi r -sadil nekaj okrasnega grmičevja, olr-svoje hiše. Seveda je v tistih čas. nekatere to bodlo v oči. V šali sem jim odgovoril: "Prišel som iz gnajne in prinesel seboj neka? domačnosti!" V tem so me sedaj drugi že zdavnaj prekosili. To je kar razveseljivo in moram reči, da imajo nekateri res vzoren red okrog svojih domov. Torej, zgledujmo se po tistih,ki ima^-jo največ smisla za lepoto, da bomo čir: lepše uredili okolje, v katerem živino, če zato nimajo posluha naši urbanisti in tisti, ki so za to od -govorni. Maj bo naše "sračjo gnezdo", kot '.jiri imenujejo nekateri urbanisti in ga še vedno delajo, vsaj po naši zaslugi čimlepše urejeno. Jože PETE3NEU PL/dJUTSIII IZLETI V LETOŠNJE!! LETU Planinsko društvo rii ri seznanja člane kolektiva s svojim letošnjim programom izletov. No noreno mimo lepih spominov, to j« časov, ko smo se vozili s tovarniškim tovornjakom izlete. Da ne bi mislili, da smo samo vozili, vsakokrat smo tudi malo pešačili. Saj to je za naš poklic zdravi, vene ga pomena. Dosti nas ni zadržalo niti slabo vreme, volja je bila na višku. Vodno smo se vračali d--mov vedrih obrazcv. Saj ima naša slovenska zemlja premnogo čudovitih naravnih lepot, naua napaka je ta, jih ne znano ceniti* To je res,da s:uo precej oddaljeni od višjih planin, al' to nam ne sme uiti v izgovor, ker jo prometnih zvez dovolj. Zato je društvo letos nanernjrmo izvosti precej izletov, pri katerih bi člani imeli več po- -pusta. v Srrejenano tudi nove člane. Članarina stane letno lqoo din in jo lahko plačate pri blagajniku tov. Francu Oblak, (dela v izdelovalnici gornjih delov-lahki). Izleti^., ki so predvideni v le-tošnjen letu: - za člana - v v Ziri - Golica - Ziri v v Ziri - Logarska dolina - Ziri v v Ziri - Grossglockner - Ziri v Ziri - Ratitovec - Ziri Žiri - Triglav 4- Žiri - za šolsko mladino -Ziri - Rofce - Ziri Ziri - Logarska dolina - Ziri Žiri - Slavnik - Ziri Ziri - Ratitovec-Iiri Datumi in cono prevoza bodo posebej določeni in objavljeni. Predsednik Ivan PEČELIN "DELO, Ž~/LJENJE" je glasilo ALPINE tovarne obutve Ziri Ureja ga uredniški odbor: SilvavKLEL33N-ČIČ, Jože PET32NELJ, Albinca IIOŽIHA,. Vladimir PIVIC, Alfonz ZAJEC, Anton ZA-IQU, Anton HRIBAR, Ivan CAPUDER-odgo-vomi ure dni, Lin j da JESEt EO-glavni urednik. Izhaja mesečno. Naklada 1200 izvodov. Ziri, 15. aprila 1570. VESELI DAN SLOVENSKIH ROJAKOV V TITOGRADU V naši nali sobici sno se zbrali Slovenci, vsi zagnani športniki. Trinajst nas jo 3edelo o liro g nojega tranzistorja., ki je s težavo lovil valove radia Zadar, kjer je bila odločilna tekma z .'njega kola košarkarskega prvenstva Jugoslavije med ljubljansko Climpijo in domačim Zadrom. Vedeli sno, da nora Glinpija znagati, če hoče postati državni prvak in tako prevzeti šanpion sko titulo od Crvene zvezde. Manjkalo je še deset ninut do prenosa drugega polčasa in ni sno si živčno prižigali cigareto za cigareto.Ko se je pričel prenos, sno vsi napeto po -slušali glas zadrskega konentatorja,ki je poudarjal, da Glinpija ne zasluži naslova državnega prvaka in da bi svetovno prvenstvo v košarki, ki bo v naju v Ljubljani bolje uspelo povsod drugje, kot pa v Ljubljani. Kritiziral je ljubljanske organizatorje, čeprav sne Slovenci znani po svetu kot odlični organizatorji in prijatelji. "Pot ninut pred koncem telane Olinpija nozasluženo vodi z rezultaton S9:62!" govori zadrski spiker po radiu. Mi sno bili besni nanj, saj jo ssno kritiziral Olinpijo, nanesto, da bi prenašal tekno. Tri ninute pred končen je vstopil v igro Daneu. Spiker pravi, da je to prilika za Zadar, ker je Daneu po-š ko do van in da bo onrtvil igro. - Mi sno vedeli, da to ni res. Daneu, čeprav po-šl jčovan je zaigral v zadnjih treh minutah. le za to, dabi umiril svoje ži.-čne soigralce. Se več. On jo dosegel osen sekund pred koncem tekne zna-gcviti zadetek za Olinpijo in tako je zmagala z rezultatom 78 : 77 ter postala novi državni prvak. Sedaj se bo zopet lahko pomerila z najboljšimi e.v-npskini eld.pani v tekmovanju za pokal evropskih prvakov. Mi sno se objenali in veselili te znage , kot bi vsi igrali. Začeli sno zbirati dinarje in nek do je odšel v nesto, seveda preko žice, po pijačo in nadaljevali smo naše veliko veselje še pozno v noč, saj smo Slovenci zopet dosegli lep uspeh v košarki. To je bil zares veseli dan slovenskih vojakov v Titogradu. Vse bralce in sodelavce lepo pozdravlja Adolf PECELIN, ml . .VPRAŠANJA - PRIPOMBE - ODGOVORI Uredništvu ! Ali odgovorni ljudje v tovarni kaj razmišljajo o ten, da bi uredili či -stilne naprave na dimniku saj saje pazijo kar v kosih po bližnji okolici, recejšnja škoda pa se dela tudi na parkiranih avtonobilih na tovamišken vorišču. Saje se dobesedno zažrejo v lak. A. HRIBAR ODGOVOR: Nabava in ugraditev čistilne naprave za saje v dinnik je zadeva,ki se je ne da urediti brez predhodnih raziskav, ki pa jih ne noreno sani opraviti. Za pravilno dinenzionirano čistilno napravo so nanreč potrebne predhodne neritve hitrosti gibanja zraka v dinniku (vlek), velikost delcev,saj in prahu črnine dina. Zato sno že pred čason naprosili Republiški Zavod za varstvo pri delu, da opravi te neritve in nam na podlagi rezultatov tudi svetuje, kakšna čistilna naprava bi bila primerna v naših pogojih. Upano, da bo do prihodnje zine čistilna naprava že ugrajena in da bo v okolici tovarne nanj saj. M. Kastelec Tov. urednik ! Ali lahko preskrbite odgovor na naslednje vprašanje: Z razvojen strojnega parka in izgradnjo novih proizvodnih prostorov se pojavlja vprašanje znogljivosti energetskih objektov za ogrevanje, električno energijo, konprinirani zrak in slično. Za ogrevanje inano sedaj dve enoti in siccr v kletnih prostorih skladišča gotovih izdelkov, kjer je kotlarna za kurjenje na težki mazut, ki je prirejena za avtomatsko delovanje, v stari stavbi pa so bile naprave za ogrevanje že od vsega začetka zgraje© .'■d nefunkcionalno. V tej stavbi sno kurilne naprave postopoma dopolnjevali in popravljali, vendar delajo kurjači še vedno v dokaj neugodnih de -lovnih pogojih. K temu problemu dajem naslednja vprf šanja: 1, Kakšne so perspektive v izgradnji nove energetske baze za pre3krbn= toplotno energije glede na to, da imamo na razpolago za kurjavo od -padko, premog, mazut in plin ? 2. Kako je rešeno vprašanje potreb po stisnjenem zraku ? P. Frcd iefci je bilo na delavskem sve-■ sklenjeno, da nabavimo nov električni agregat, ki se uporablja na la-.'ak; ki bi zadoščal za celotno pre-e" _bo z električno energijo. Kljub t*rxi smo nabavili rabljen agregat v Si fji Loki. Po mojem laičnem izračuO rv fro stroški popravil in izpadov obratovalnega časa že presogli nabavne stroške novega agregata. PETKIH IVAN ODGCVGlt: Vprašanje, ki ste ga postavili i, je.zelo umestno in prav je, da se tudi delavci zanimajo za probleme energetike. ki lahko mnogo vplivajo na obratovanje in nadaljno rast podjetja. Prav je,'da tudi temu problemu posvetimo vso pozornost, sicer lahko nastopijo težave, ki jih ne bu mogoče hitro rešiti, lahko pa povzročijo zastoje in.škodo v proizvodnih oddelkih, k: jih ne bo mogoče opravičiti. 1, Za ogrevanje in prezračevanje obstoječih prostorov upoštevajoč tudi novo halo je sedaj, ko je bila v »ia-sken letu dokupljena še ena peč na mazut, na razpolago dovolj toplotne energije- V letošnjem letu pa predvidevano še z menjavo dotrajanega cevne© gc: omrožja in grelnih te'!es v stari stavbi, s čimer bi dosegli tudi boljšo funkcionalnost stare kotlarne.Perspektive v izgradnji energetske baze, v kateri bi bila zajeta modernejša kot-" —lica, zaenkrat še ni jasna, v urbani-,:ni ureditvi tovarne pa je to potreb /sekakor upoštevati. V primeru, da jomo zopet odločili za gradnjo novih c -atov, bo tudi ta zadeva aktualna.Go-r - a, ki bodo v bodoče prišla upoštev, s sdpadki in težki mazut, katerega ener-[• i je še vudno cenejša od premoga ali Preskrba s stisnjenim zrakom je začasno rešena. Tlačni rezervar in obstoječe instalirano omrežje je zadostno dimenzi-onirano in bo dogvarjalo tudi, če se poraba poveča. Vprašanje je samo zmogljivost kompresorjev. Vse kaže, da bo v prihodnjem letu potrebno nabaviti nov kompresor, za katerega je že predviden prostor v kompresorski postaji. Tudi,da se poraba stisnjenega zraka ne poveča, bi bila nabava upravičena, če 3e hočemo izogniti riziku zastoja. Namreč prvi kompresor je že precej časa v pogonu in je verjetna možnost okvare, rezerve pa nimamo. 3. Vprašanju, preskrbe tovarne z električno energijo moramo posvečati posebno pozornost. Glede lastne električne centrale je res, da je bil pred leti sklep delavskega sveta, da se nabavi nov ele-ktrodiesel agregat moči 25o KVA, ki bi J"''rat poganjal celo tovarno. Vendar se d takrat pa do danes poraba električ-energije toliko povečala, da danes ta ne bi odgovarjal. Ekonomska ra-č. Lca nam je takrat pokazala, da bi bi-1 investicija v nov agregat neupravi -če i in tudi proizvedena Klv bi bila z • draga. Z oziron na stanje s preskr-t. z eleletrično energijo smo se zavestno oČili, da te težave samo začasno pre-stimo z nakupom rabljenega agregata _Lite moči 250 KVA, po drugi strani pa da napnemo vso sile, da se kvaliteta do-baljane električne energije izboljša. Verjetno bi bil velik greh in nesmisel, da bi ni to vprašanje reševali individualno, z večjimi stroški, ostala žirovska industrija in gospodinjstva pa bi se morala zadovoljiti z električno energijo slabe kvalitete. Hes pa je, da smo di-esel motor agregata dali v generalni remont, vendar nabavna cena in stroški remonta do danes niso višji od l/5 cene, ki bibila takrat za nov agregat. Kdor se želi o temu prepričati, so mu še ved- no na voljo takratne uradne ponudbe, ker je bilo na račun tega že veliko šušljanja in neupravičenih cbtožb. Verjetno pa ne bono nikoli dočakali, da bono ineli nov agregat, ki bi poganjal celo tovarno, ker je to zelo .raga stvar, kar si lahko privoščijo le :vpr. procesne industrije, v lea teli" /:>noni izpad električne energije neizmerno škodo, ali bolnico, kjer so vprašanja človeška življenja, ne pa -evl;;arska industrija, kjer jo vpra -anje le znnuda časa. V naši veji in-13 trije no zasledimo toga. Za izrec-/..o nujne pogone strojev in za razsvetljavo, pa non bo tudi stari agregat služil, če ga bono vestno uporabljali. Kolikšni so stroški zaradi izpadov v času popravila, no bi nogol reči, ker niso izračunani, imano pa vso pravico od distributerja električne enorgije do povrnitve škode, če lahko to računsko dokažemo. Precej bolj so zaskrbljujoče rezervne noči našega transformatorja. Po zadnjih ugotovitvah teh skoraj ni več. Iz tega nesta in s soočonjen s ten problenon bi tudi prosil vse, ki lahko vplivajo na porabo električne energije, da izklapljajo elektronotorje luči, ki so priklopijnni ali prižge po nepotrebnen. Da bi se izognili ten težavan, bono takoj nabavili konden-zatorsko napravo, s katero bomo iz -boljšali delovno noč transformatorja. To nas bo veljalo preko 5 nilj. S din. Istočasno bo potrebno preštudirati tudi perspektivno rešitev, ki bo verjetno zahtevala izgradnjo nove trafo postajo, ki pa naj bi bila locirana nd§3; kjer bi v primeru nadaljne širitve obratov locirali tudi Ostale e-•icrgotske objekte. G ten bi ineli tu-. možnost O 5 j ne ga napajanja z električno energijo, s činer odpade nož- izpada električne energije zaradi ''varov na visokonapetostnem kablu, kabelskih glavah cli kje drugje. P„ef. za investicije Ernest 1/1LAK1R REŠITEV KRIŽANKE iz prejšnje številke Vodoravno: l.ADAM, 5. IEVIHA, 11.JETER 13. TELSTAB, 15. KENT, lo. DETE, 17.RA-NA, 18. ATAXIA, 2o. 33, 21. ODA, 22.KVA-RA, 23„ Ita, 24. SA, 25.MARŠI,26.SKET, 27. Aero, 23. HEOI J,29.TJUKAHA,32^OJUA?, 34. ATAMAN, 35. ŽARA. PREIZKUSITE ZNANJE HI SREČO - nagradni quiz - 3 1. vprašanje V katercn letnon času se nora sekati • i ki je nanenjen zr. izdslavo kopit in *zr 2. vprašanja _ Letos bono praznovali 2o. obletnico c lavskega samoupravljanja v naši socia stični družbi. Has kolektiv ko že 21 195o izvolil prvi delavski svet, ki jo bil posvetovalnega značaja. Katero; datuma pa jo kolektiv prevzel dejane!".. podjetja v upravljanje po svojih so: upravnih organih, t* j« delavskemu s v:; in upravnemu odboru. '. vprašanje ^rva poštna znanka na svetu jo izšla naja 134o. lota. To je bila črna znan ka za 1 peni, znana kot "črni peni"v kateri državi jo izšla ta prva znanka a svetu? PRAVILNE REŠITVE PREJŠNJIH QUIZOV - št. 1 - PETHUS CAMPER - SARAJEVO, leta 1953 -' Char.ionir, lota 1937 št. 2 = FRIG03IFIC0 - LUDBREG, PRI JE? CUE, VIME07CI, TCL SKOPJE, - 29. SEPTEMBER 1023. QUIZ št. 2 JE PRAVILNO REŠIL IN BIL IZŽREBAN SLAVKO K ~l ISTA .Z UREDNIŠTVA: ovarišico, ki na-:: jo poslala prispevek <:0. APRIL vabino, da pošlje svoj naslov, ker anoninnih pisen ne objavljano. Lahko-1 a bono pri objavi vpisali sano začet-ice ali šifro, čo bo to želela. SPORED V KIND SVOBODASIM ' ..ožflSi-^v 15.5. 197®' : . ;fi • -l- ."'"X "———— JjJvrs.c'tiirs.h'i.--, i .< fci^ r,; 15. T/! 40 UR DO SLCTI* aneriSka tem 18.-19. SCS3RAK0LCM 17. oneriška komedija 22. IV. SEDIiA ŽRTEV " nenški kriminalni 25.-2S. Iff FAIR LADY IV. aneriški glasbeni 28.IV. ZAKONSKI ŠTIRJE VOGALI nen.ljubez. drama * Dve pesni TONETA KUNTNERJA PE3EL1 PADLEGA PARTIZANA Brat, ne prihajaj na grob, s : r.c že zdavnaj ni več, cd nrtvini :' zdavnaj sen že odsanjal ■ svoj lepi sen o tebi, brat. Takrat si govoril: proletariat, pravica ... Ločila sva se. Ti si šel živ od-tod - in ponosen si nane, IrnrlA-r se. .voziš- v črnem nercedesu brat. l.V. . 2EKČEVEJEA3S • , .......... slovenski nkdinski v ARIZONA KOKC ■ • " ■ • <■'•■■ . . francoski veatern "■" •'■■•' ' "i," ' PO(xAta'lZ'"KUMEaOVA • nemški nladinski č . V. , DALEČ CD PODIVJANE. MNOŽICE angleška drana 1 V. ODKRITJE LJUBEZNI danski ljubavni