GLASNIK OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORI UUBLJANA-OKOLICA IN MESTNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA LETO II. — ŠTEV. 30. LJUBLJANA, 19. APRILA 1955 MESTNI LJUDSKI ODBOR LJUBLJANA POROČILO SVETA ZA PROSVETO MLO LJUBLJANA ZA LETO 1954 ORGANIZACIJA SVETA ZA PROSVETO V prvi polovici leta 1854 je Predlagal Svet za prosveto in kulturo zaradi preobširnega delovnega področja reorganizacijo Sveta, ki je bila sprejeta na •kupni seji obeh zborov MLO 23. julija 1954. Na tej seji sta bila za poprej skupno področje formirana dva ločena Sveta: Svet za prosveto in Svet za kulturo. Reorganizirani Svet se je z večjo intenzivnostjo začel ukvarjati s problemi ožjega šolskega vzgojnega področja, vendar pa je Se vedno velik del svojega Prizadevanja moral posvečati materialni problematiki (proračun, investicijski plan itd.). Svet Je kot svoje pomožne organe formiral: odbor za predšolsko vzgojo, odbor za osnovne šole, odbor za gimnazije, odbor *a nižje strokovne šole, odbor za srednje strokovne šole, odbor za telesno vzgojo in odbor za pred-vojaško vzgojo. Odbor za mladinske domove In internate je skupen organ Sveta za prosveto in Sveta za *°c. varstvo. Odbori obravnavajo specifično Problematiko svojih področij, Svet pa nato sklepa in odloča o njihovih predlogih. Svet se je sestajal praviloma Vsak teden, v Izjemnih primerih ®a vsakih 14 dni. Pri razpravljanju o prosvetni dejavnosti v Ljubljani v letu 1954 moramo gledati na prosveto in njene realne osnove. Številčno bi lahko to realnost ugotovili takole: na območju mestnega ljudskega odbora Ljubljana je bilo vpisanih ob koncu leta 1954 v vseh šolah in zavodih 28.192 mladine. To se pravi, da je Svet za prosveto MLO Ljubljana moralno in materialno soodgovoren za rast in razvoj četrtine vseh ljubljanskih prebivalcev, praktično vse ljubljanske mladine. Ta mladina pa so naši bodoči delovni ljudje, bodoči državljani naše ljudske skupnosti. Gledano tako pa silno poraste družbena odgovornost in pomembnost prosvetne dejavnosti, ki mora v veliki meri prispevati svoj delež k oblikovanju osebnosti mladih ljudi. USTANOVE SVETA ZA PROSVETO MLO V prvi polovici 1. 1954 je bila v Svetu še združena prosveta in kultura. Ker pa je prišlo do ločitve že v začetku druge polovice in bo poročilo o kulturni dejavnosti podal Svet za kulturo MLO, se bomo omejili samo na podatke iz prosvetne dejavnosti. V začetku 1. 1954 je delovalo na področju prosvete 127 ustanov, med letom smo dobili 5 novih zavodov, ukinjeni pa so bili štirje. Tako, da imamo ob koncu leta 1954 124 ustanov. Od teh je 84 proračunskih ustanov, vse ostale pa so ustanove s samostojnim flnanslra- hišnim svetom, upraviteljem in lastnikom ZGRADB Svet za stanovanjske zadeve Svet za gradbene in komu-balne zadeve MLO glavnega biesta Ljubljane vabita hišne •Vete, upravitelje zgradb Sploš-bo ljudskega premoženja in za-•ubnc lastnike hiš, naj za dni, *<> bomo proslavljali 10-letnico Osvoboditve Ljubljane, urede in Primerno okrase vse zgradbe in Prostore v svoji upravi. Vabimo terenske organizacije S^£>L, ZB in ZKS, naj organi-*'rajo na svojem terenu p oseb-?®odbore, ki bodo poskrbeli, da pdtrebne ureditve in "krasitve izvršene pravočasno n Skladno z okolico, priporočamo hišnim svetom, upraviteljem zgradb In zaseb-lastnikom, naj sl oskrbe za-^vo, kolikor so sedanje lzpra-^ ali drugače poškodovane. r^Uina proti širini zastave naj j 4:1. Zastave naj bodo izve-ei>P v stročnice na fasadi. . ^a okrasitev oken bo Imela lu£ftna vrtnarlla na razpolago «5®* lesene zabojčke z vsaje-■041,11 cvetlicami, ki jih prodaja ^‘eresentom po li^^ročamo, da okrasite s cvet e. and v prvi vrsti okna I. nad-r°PJa po motnosti v vsej ulici zmerni ceni. zaradi lepšega Izgloda. Pri tem pa opozarjamo, da je treba do srede maja cvetlice še zavarovati pred mrazom. Ob tej priliki je potrebno, da se odstrani tudi vsa navlaka v raznih vogalih ob cestah in dvoriščih ter popravijo ograje, kjer so te poškodovane. Pri MLO Ljubljana je formirana posvetovalna pisarna, ki bo dajala posameznim terenskim odborom, hišnim svetom, hišnim upraviteljem nasvete, kako sc naj uredi cesta, ulica ali posamezna hiša. Posvetovalna pisarna ima prostore v starem magistratu I. nadstropje — poročni urad, in sicer vsak dan razen sobote od 8, do 14. ure. Svet ja stanovanjske zadeve in Svet za gradbene in komunalne zadeve pričakujeta, da bodo vsi prebivalci Ljubljane ob obletnici tako velikega dogodka, kot je bila osvoboditev Ljubljane, ukrenili vse, da bo mesto imelo čimbolj praznično podobo. SVET ZA STANOVANJSKE ZADEVE MLO SVET ZA GRADBENE IN KOMUNALNE ZADEVE MLO njem in so pod pedagoškim nadzorstvom Sveta. MLO plačuje v njih vzgojno osebje, skrbi za investicije in jim daje večje ali manjše dotacije. V vseh vzgojnih ustanovah-domovih je 5.614 gojencev; pretežna večina teh gojencev je izven Ljubljane, s čimer je Ljudski odbor prevzel veliko skrb tudi za mladino iz najrazličnejših krajev republike. ŠOLSKI PROSTORI IN OPREMA Od 74 šolskih ustanov imajo lastna poslopja: 22 osnovnih šol, 9 gimnazij, 5 nižjih strokovnih šol, 4 srednje strokovne šole, 3 posebne šole in 1 višja pedagoška šola. Ostalih 30 šol gostuje ali po drugih šolah ali v lesenih provizorijih ali pa v zasebnih stavbah. Vse šolske ustanove imajo 518 učilnic za 807 oddelkov in 24.237 dijakov . Za vse šole Je torej primanjkovalo skupno že lani 289 učilnic. Najbolj prizadete so bile splošno izobraževalne t. J. osnovne šole in gimnazije, ki so imele skupno 530 oddelkov in samo 298 učilnic. Ce upoštevamo, da so okgllške t. j. periferne osnovne VABILO na 62. skupno se|o mestnega zbora in zbora proizvajalcev MLO Na podlagi 89. Člena Zakona o ljudskih odborih mest mestnih občin sklicujem 62. skupno sejo mestnega zbora in zbora proizvajalcev Mestnega ljudskega odbora glavnega mesta Ljubljane, ki bo v petek dne 22. aprila 1955 ob 18.30 uri v sejni dvorani Magistrata Ljubljana. Predlagan Je naslednji dnevni red: 1. Poročilo Sveta za prosveto MLO o dedu v letu 1954. 2. Odločba o spremembi in dopolnitvi odločbe o številu delovnih mest In določitvi nazivov v upravi MLO Ljubljana. 3. Odlok o spremembi In dopolnitvi odloka o dopolnilnih plačah, osebnih in položajnih dodatkih v upravi MLO Ljub • ljana. 4. Odločba o dodelitvi parcel v trajno uporabo Glavni zadružni zvezi LRS. 5. Odločba o konstituiranju Stavbno obrtnega podjetja »Šiška«, Knezova ul. 28. 6. Personalne zadeve. Vsak ljudski odbornik Ima pravico pismeno predlagati spremembo ali dopolnitev dnevnega reda. Morebitno odsotnost javite skupščinski pisarni MLO — telefon 21-343, Kresija, soba št. 8. Predsednik MI.O: dr. Marijan Dermastla L r. šole razmeroma normalno zasedene (imajo toliko učilnic, kolikor je oddelkov, torej samo dopoldanski pouk), vidimo, da so zaradi tega toliko bolj obremenjene osnovne šole in gimnazije v samem središču mesta, kjer imajo vse skoraj v celoti dopoldanski in popoldanski pouk. Ker pa bo dotok novincev v naslednjih treh letih številčno še vedno porastel, bo že letos in v naslednjih letih s prostori še težje (Moste. Ježica). Po statističnih podatkih bi splošno izobraževalno šolstvo na sedanjem območju MLO potrebovalo v prihodnjih 5 letih vsega okoli 400 učilnic za normalni pouk. V gradnji pa je 48 učilnic. Za normalno delo v osnovnih šolah bi bile v naslednjih letih nujno potrebne še naslednje novogradnje: na Vrhovcih, Sne-brju, Trnovem, Rožni dolini, Jaršah in za Bežigradom (vzhodna stran). Zlasti pa bo potrebna nova osnovna šola v središču mesta, če prosveta ne more več računati z vrnitvijo poslopja na Prešernovi cesti, kjer je sedaj vojna bolnišnica. Gimnazijskih poslopij pa bi potrebovali poleg teh dveh, ki sta v gradnji, še v Šiški in v Mostah. Načrti so že napravljeni za osnovno šolo Sne-brje, v delu pa so za osnovno šolo Vrhovci, Trnovo in Stožice ter za gimnaziji v Šiški in Mostah. Tudi strokovno šolstvo Izkazuje pomanjkanje šolskih prostorov, saj je zaradi pomanjkanja prostorov bilo mnogo učencev odklonjenih in so sc morali šolati v posebnih tečajih. 37 učilnic, ki jih navajamo v priloženi statistiki, je v lesenih barakah, ki so ponekod v izredno slabem stanju (Vajenska šola gradbincev ob Tomačevski cesti In Gozdarska srednja šola). Od srednjih strokovnih šol Imajo lastno zgradbo samo 3: Tehniška srednja šola. Učiteljišče In Ekonomska srednja šola, vse ostale gostujejo, 1 pa ima svoj lastni provizorij. Posebne šole imajo svoja poslopja, toda njihova kapaciteta je žal tako majhna, da ne morejo sprejeti vseh prosilcev. Izrazito ljubljanska šola je 1^ Zavod Janeza Levca, d očim ostali šoli (za glu- za gradnje (novogradnje in popravila za opremo...................... ta študij............................ za dotacije fizkulturnim gradnjam . he in slepe) sprejemata mladino iz vse republike. Zanimivo je tudi pogledati, kako stara so naša šolska poslopja: a) iz časov A. O. je 25 šolskih poslopij; b) iz časov med obema vojnama je 12 poslopij; c) zidana po osvoboditvi so tri šolska poslopja. Kot poseben problem moramo v tej zvezi navesti tudi dejstvo, da so po sili razmer morale skoraj vse šole zasesti za pouk veliko večino svojih kabinetov (kemičnih, prirodopisnih, fizikalnih, risalnlc). Kakšna škoda je to za kvaliteto pouka ni treba poudarjati, zlasti če vemo, da bi v današnjih pogojih in potrebah moral biti bolj politehničen kakor v preteklosti. Oprema naših učilnic Je bila in je še danes v veliki meri zastarela, zdravstveno higiensko neprimerna in pomanjkljiva. Šolske klopi datirajo ponekod še Iz časa pred prvo svetovno vojno, deloma iz bivše Jugoslavije. Uspelo pa nam je v zadnjih letih vendarle zamenjati večje število zastarele in razpadajoče opreme z novo. Čaka pa nas še veliko delo pri opremi naših ka- . blnetov. Učila v naših kabinetih so nesodobna — zastarela, deloma pa jih mnoge šole nimajo. Šolske delavnice, kolikor jih imamo na naših šolah, so opremljene skromno, čeprav smo v preteklem letu za delavnice dali na razpolago precejšnja sredstva. INVESTICIJE IN PRORAČUNSKI IZDATKI Svet za prosveto MLO v letih 1950, 1951 in 1952 ni imel odobrenih Investicijskih kreditov in so se nujna Investicijska vzdrževanja na številnih objektih krila v zelo skromnem obsegu iz odobrenih rednih proračunov. V letu 1953 Je bilo izkoriščenih 59,753.532 din od prvega odobrenega Investicijskega kredita. V letu 1954 je bil Svetu za prosveto odobren izdatnejši kredit, ki je znašal po rebalansu 193,450 000 din, po znižanju v mesecu decembru pa 154,683.825 din. Črpal pa se je ta kredit takole: din , , , . . 107,348.755 24.239.059 , « . . 6,511.832 ..... 6,400.000 Iz razlike v znesku ca. 10 milijonov din, ki Je nastala predvsem zaradi neizkoriščenega kredita za- novogradnjo gimnazije Polje, smo z virmanom odstopili Tajništvu za komunalne zadevo 3,500.000, Tajništvu za kulturo pa 1,752.000 din. Za redno poslovanje ustanov Sveta za prosveto so bila za 1. 1954 dodeljena croračunska sredstva v znesku 558,i>!H.OOO din. Zaradi Izplačila splošnih 60*/( nagrad vsem uslužbencem ustanov Sveta pa je potrošnja na- Skupaj: din 144,499.640 rasla In znaša 581,197.754 din. Ta primanjkljaj je bil deloma krit z rebalansom, deloma pa iz sredstev proračunske rezerve. KADER V vseh ustanovah Sveta za prosveto je bilo v letu 1954 zaposleno 1273 učno-vzgojnih oseb, od tega 495 moških in 778 žensk. Slika je zelo zanimiva. Predvsem pade v oči dejstvo, da sa iz leta v leto poklic učitelja-vzgojitelja-prosvetnega delavca vse močneje feminizira. Vzroki I za to so različni. Nagel razvoj industrializacije močneje privlačuje v produkcijo moške moči. Razen tega pa moški iščejo pri izberi poklica tudi večjo materialno stimulacijo, ki v prosvetni službi ni takšna kakor v številnih poklicih v produkciji. Od skupnega števila prosvetnih delavcev je moških samo 39%, ženskih učnih ali vzgojnih moči pa 61%. Na gimnazijah je to razmerje 38% : 62%, v osnovnih šolah pa celo 12% : 88% v korist ženskih učnih moči. Pri-rodno in pozitivno je, da imamo na šolah ženske in moške učne moči. Nikakor pa ne moremo šteti za pozitivno dejstvo, da je pretežni del ženskih učnih moči prezaposlen, ker morajo poleg poklicnega dela vršiti tudi dolžnosti matere in gospodinje. Posledica tega je, da so mnoge prosvetne delavke živčno in fizično izčrpane in da se tudi ne morejo dovolj posvetiti nadaljnjemu študiju in poglabljanju v svoji stroki. Prosvetni delavci nameščenci na področju MLO Ljubljana so pretežno starejši pedagogi t. j. taki, ki imajo od 10 do 20 službenih let ali še več. Pri osnovnih šolah, kjer smo pred leti ugotavljali samo starejši kader, se je stanje popravilo, vendar je še vedno povprečna starost učitelja okrog 40 let. S takim stanjem moramo biti zadovoljni, ker kaže ,da imamo v Ljubljani pretežno kader z večjimi izkušnjami, ki je življenjsko dozorel in je zaradi tega tudi jamstvo za metodično kvaliteten pouk. Nasprotno pa so vzgojiteljice v pretežni večini mlade moči. To je tudi docela razumljivo, ker vzgojiteljic iz predaprilske Jugoslavije skoraj nimamo, saj takrat vrtci še zdaleka niso bili tako razširjeni kakor danes. Prejšnji vrtci so bili največ v rokah verskih organizacij. V strokovnem oziru moramo reči, da je ljubljanski kader sorazmerno dobro usposobljen. V vrtcih in osnovnih šolah skrbijo za nadaljnje izobraževanje kadra predvsem Društva prosvetnih delavcev, na gimnazijah pa so organizirani predmetni strokovni aktivi, ki skrbe za strokovno in metodsko izpopolnjevanje svojih članov. Vendar je pri slednjih opaziti, da se jih premalo poslužujejo zlasti mlajše učne moči, ki najbolj potrebujejo strokovni in metpdski razvoj. Velik del prosvetnih delavcev dela razen v šoli tudi izven nje (v Pionirski organizaciji, pri Društvu prijateljev mladine. Tabornikih, SZDL, Telesno-vzgojnih organizacijah in drugod). Precej srednješolskega kadra je zaposlenega pri strokovnem delu izven šole, bodisi v strokovnih ali v raznih tečajih, velik del strokovnega kadra na strokovnih šolah pa je angažiran tudi v operatlvi svoje stroke. Na številne prosvetne delavce slabo vplivajo tudi težke stanovanjske razmere, v katerih živijo. Svet za prosveto je v svoji kadrovski politiki vedno, pa tudi v letu 1954 stremel za tem, da bi ljubljanskim učno-vzgojnim zavodom zagotovil v vsakem oziru kvaliteten kader. Ce v tem svojem stremljenju ni uspel vedno, je razlog v tem, da je zadeval pri Izvajanju personalno politike na razne težkoče in ovire. Med drugim je Svet za prosveto moral često odkloniti premestitev v Ljubljano tovarišem, katerih odlične strokovne in moralno-poli-tične kvalitete je poznal, pa jim v Ljubljani ni mogel nuditi primernega stanovanja. Zaradi nuj- ne potrebe je namesto njih moral sprejeti take prosilce, ki so v Ljubljani imeli zagotovljeno stanovanje. Svet za prosveto je vedno stremel za tem, da bi v vseh svojih šolah zagotovil redno delo. Velika večina prosvetnih delavcev je bila zaposlena normalno ali celo preko predpisane učne obveznosti, le v izjemnih redkih primerih je bila poedincem učna obveznost "znižana, in sicer zato, da bi se jim s tem omogočilo delo na izvenšolskih, za družbo pomembnih in koristnih poslih ali pa iz zdravstvenih razlogov. Svet se zaveda, da je stanje v prosvetni službi zlasti v nekaterih obrobnih predelih republike težko in ponekod celo kritično. Zaradi tega je z razumevanjem skušal ustreči Republiškemu svetu za prosveto in kulturo oziroma njegovi kadrovski komisiji ter je konec leta 1954 razrešil službe v Ljubljani določeno število ljubljanskih profesorjev in predmetnih učiteljev ter jih dal na razpolago najbolj prizadetim okrajem. Vendar pa smatra, da s takimi ukrepi ne bo mogoče težke situacije bistveno izboljšati, še manj pa dokončno urediti, ampak bodo tudi tu potrebni drugačni prijemi, ki bodo zlasti mlade diplomante filozofske in prirodoslovno-matemalič-ne fakultete pripravili do tega, da se ne bodo izmikali zaposlitvi v tistih krajih, kjer je potreba največja. Svet za prosveto smatra, da je ta problem zelo važen in da se bo treba lotiti nejgovega reševanja smotrno in odločno. Obenem pa opozarja Svet za prosveto na drug problem, ki ni nič manj važen, t. j. na beg strokovnjakov iz strokovnih, zlasti srednjih strokovnih šol. Ze nekaj let, pa tudi v letu 1954 je dalo ostavko na šolsko službo nekaj najboljših Inženirjev, ki so jim podjetja pa tudi nekateri upravni organi nudili boljše delovne, še posebej pa boljše materialne pogoje kot so jih imeli v šoli. Če se bo to še nadaljevalo, preti nevarnost, da bodo šole ostale brez strokovnjakov za posamezne predmete. S tem pa seveda šola ne bo mogla več izpolnjevati svoje osnovne naloge. Tudi odlok Izvršnega sveta od oktobra lanskega leta, ki omogoča posebnim strokovnjakom posebne dodatke, tega problema ne bo mogel dokončno rešiti, ker so ti dodatki samo začasni in ne vplivajo na kasnejšo odmero pokojnine. Na novo je bilo opremljenih nekaj učilnic, uredile so se šolske kuhinje in delavnice. Posebej moramo tudi omeniti, da je bila v jeseni dograjena nova osnovna šola v Besnici. Tako je bil v letu 1954 storjen tudi v pogledu zadovoljevanja materialnih potreb šole velik korak naprej k izboljšanju. 3. Gimnazije Skupno s Klasično gimnazijo ima Ljubljana 15 gimnazij z 8555 dijaki. 4 gimnazije so nižje, ostale pa popolne. Samo dopoldanski ali pa pretežno samo dopoldanski pouk imajo le 3 gimnazije, vse ostale pa imajo pouk v dveh izmenah. Posebno težko je stanje na V. gimnaziji, kjer zaseda polovico zgradbe Akademija za upodabljajočo umetnost in na I. gimnaziji, kjer ima svoje prostore tudi univerza. Zaradi tega sta ta dva zavoda prenapolnjena, posamezni razredi, zlasti nižji pa imajo tudi do 50 učencev. Učni uspehi ob koncu šolskega leta 1953-54 so bili zadovoljivi. Od vseh dijakov je izdelalo z uspehom razred 87,34%. Ce primerjamo končni uspeh z uspehom v I. polletju in zlasti ob posameznih konferencah, dobimo razliko 40 oziroma 30 odstotkov. Tak odnos dijakov do učenja med šolskim letom pa na naših gimnazijah vsekakor ni zdrav pojav. O učnih načrtih in predmetnikih na gimnazijah se je razpravljalo že mnogo. V lanskem šolskem letu se je znižalo število učnih ur. S tem se je obremenitev učencev v šoli zmanjšala, resnična obremenitev pa samo v majhni meri ali pa sploh ne, ker še ni urejeno vprašanje učnih načrtov. Tudi v letu 1954 ni Svet za prosveto Imel inšpektorja za srednje šole, ker se za to mesto po razpisu ni prijavil noben kandidat, ki bi imel vse potrebne moralno - politične in strokovne kvalifikacije. Svet za prosveto si je pomagal tako, da je za inšpekcijo imenoval pomožne inšpektorje (13). Inšpektorji so bili iz vrst najboljših pedagoških delavcev - profesorjev na srednjih šolah ali Višji pedagoški šoli. Sv6je delo so vršili skrbno in z odgovornostjo ter so Svetu zn prosveto močno pomagali. Vendar pa so bili to samo predmetni inšpektorji, ki niso gledali šole kompleksno, ampak prvenstveno v večini primerov samo s stališča svoje ožje stroke in je Svet za prosveto šele po pregledu vseh njihovih poročil dobil neko skupno sliko, ki pa je tudi zajela šolo kot celoto le deloma, največkrat pomanjkljivo. 4. Strokovne Sole Delimo jih v srednje strokovne šole, ki Jih je bilo v šolskem letu 1953-54 10 s 3507 učenci in v nižje strokovne šole, ki jih je bilo 20 s 3980 učenci. Njihova problematika in uspehi so tako barviti, da jih ne bi moglo zajeti nobeno krajše poročilo, ker bi zarodi jasnosti in preglednosti morali obravnavati vsako šolo zase. Družbeno so te šole izredno važne, ker usposabljajo in pripravljajo mladino za poklicno delo — za produkcijo. Zaradi tega Je tudi razumljivo, da so potrebna za njihov nemoten razvoj in potek dela zelo visoka materialna sredstva. Ker so pa mnoge med njimi pri nas nastale Sele po osvoboditvi brez prejšnjih Izkušenj in tradicij ter morajo usposabljati naraščaj zn industrijo in dvig produkcije, je potrebno, da Jim posvečamo posebno skrb. Pereče pa je vprašanje proračunskih sredstev za njihovo vzdrževanje. V večini vu- PR0BLEMATIKA USTANOV SVETA ZA PROSVETO 1. Otroški vrtci V letu 1954 je v Ljubljani delovalo skupno 15 vrtcev, od tega 11 s prehrano in 4 brez prehrane. Od teh so trije priključeni osnovnim šolam. V vrtcih je 752 predšolskih in 450 šolskih otrok. Od preko 10.000 otrok v starosti od 3. do 7. let je zajetih v vrtcih komaj 7%. Kljub temu pa so vrtci prenapolnjeni, saj njihova normalna kapaciteta znaša samo 615 otrok. Večje število otrok, ki ga vrtci izkazujejo, gre deloma na račun zdravstvenih predpisov, deloma pa so v vrtcih morali ukiniti oziroma spremeniti spalnice in jedilnice v dnevne sobe. Najbolj pereče je pomanjkanje vrtcev v centru mesta, kjer sta za območje, na katerem živi Približno 2000 predšolskih otrok, komaj dva vrtca z zmogljivostjo po 00 otrok. V obeh so le otroci zaposlenih staršev. Zaradi pomanjkanja prostorov je bilo odklonjenih 45 nujnih prošenj za sprejem. Tako se vrtci ne morejo razviti v ustanove, ki bi zajele čimvečje število predšolskih otrok. Zaradi prevelikega števila otrok nivo vzgojnega dela ne more biti na takšni višini, kot bi to bilo zaželeno. Z zakonom o socialnih zavodih so vrtci s prehrano postali socialno vzgojni zavodi z družbenim upravljanjem. Oskrbnina otrok je znašala za prehrano (kosilo in dve malici) 1.500 din. Zaradi podražitve prehrane so vrtci s 1. Jan. 1955 zvišali prehrano na 1.700 din, tako da skupno s prispevkom za vzgojno delo znaša tedaj oskrbnina 2.000 din mesečno. Primanjkljaji se krijejo z dotacijo Sveta za zdravstvo in soc. politiko LRS iz fonda za prekrške. Število vrtcev bo potrebno v Ljubljani člmprej močno povečati, če bomo hoteli zajeti večje število otrok. Odbor za predšolsko vzgojo pri Svetu za prosveto MLO je že Izdelal načrt vrtcev za prihodnjih nekaj let. Pri novih osnovnih šolah bi bilo po tem načrtu 12 vrtcev, poleg tega pa bi zgradili še 14 novih vrtcev. Toko bi zajeli lahko okoli 30% predšolskih otrok. 2. Osnovne šole V letu 1954 je delovalo 25 osnovnih šol z 9351 učenci v pro- storih z dvojno izmeno pouka. Pripomniti pa je treba, da smo se trojni izmeni pouka na osnovni šoli Ježica in Moste izognili le s tem, da smo našli povsod po eno učilnico izven šolskega poslopja, na Ledini pa s tem, da smo v Domu Anice Cernejeve dobili 4 učilnice, v kateri dela 8 oddelkov. Ti oddelki so osnova za novo ustanovljeno šolo na Poljanah. V tem letu so bile osnovne šole tudi nekako sredi svojega povojnega porasta. V zadnjih dveh letih Izkazujejo namreč porast otrok za 3.0081 kar pomeni hkrati tudi ustrezen porast oddelkov in število učnih moči. Zaradi splošnega pomanjkanja učnega kadra smo morali v letu 1954 honorarno zaposliti na osnovnih šolah še 27 starostnih upokojencev. Učni uspehi ob zaključku šol. leta 1953-54 izkazujejo v osnovnih šolah, da je od vseh učencev Izdelalo z uspehom razred 92.2% in je najboljši v Sloveniji. Da je pa tudi realen, nam potrjuje dejstvo, da učenci naših osnovnih šol v gimnazijah sorazmerno dobro napredujejo in da so na mnogih gimnazijah prav prvi razredi med najboljšimi na šoli. S tem Je problem prehoda iz osnovne šole na gimnazijo, ki je bil še pred nekaj leti zelo pereč, izgubil svojo ostrino in se zlil v organsko celoto kompleksnega problema: reforme splošnega Izobraževalnega šolstva. Največji problem glede učnih in vzgojnih uspehov je danes na osnovnih šolah vprašanje umsko nerazvite ali zaostale mladine ter vprašanje socialno ali moralno ogrožene mladine, ki pa številčno ni tako visok, da ga ne bi bilo mogoče rešiti vsaj do neke mere ob pomoči širše okolice,-t. J. Društva prijateljev mladine, šolskih odborov, SZDL in drugih. Številni rpdlteljskl sestanki, množični in razredni, so starše in učitelje zbližali in mnogo koristili pri skupnih prizadevanjih za napredek otroka. V glavnih šolskih počitnicah so mnoge šole s sredstvi iz rednih proračunov ali iz investicij polepšale svoje notranje in zunanje lice. Dobile so kulturnejši, svetlejši obraz, zato so postale v vzgojnem pogledu privlačnejše za otroka, t. J. vzgojno pozitivne. jenskih, zlasti pa v srednjih strokovnih šolah je največ mladine, ki ni iz Ljubljane, temveč iz drugih krajev republike, deloma pa celo iz vse države. Težišče problematike teh šol je bilo in bo verjetno še nekaj časa na vprašanju, kako dvigniti pouk na sodobno višino in ga modernizirati, t. j. preskrbeti tem šolam sodobna učila in druga pomagala, da bodo lahko svoje učence temeljito strokovno Izobrazile in pripravile za delo v poklicih. Prav tako je težko vprašanje, kako ustvariti dijakom teh šol primerne šolske in internatske prostore, ki bodo odgovarjali pedagoškim in higijen-sko-zdravstvenemu pogledu. 5. Vzgojni domovi V letu 1954 je bilo v Ljubljani 24 vajenskih in dijaških domov, 4 domovi višjih šol, 2 mladinska domova in 3 posebni vzgojni zavodi s 5614 gojenci. V vajenskih in dijaških domovih je bilo cca. 6% ljubljanskih otrok in še to večinoma otroci, ki so bili poslani v zavode zaradi neurejenih domačih razmer. Le mladinski domovi in Dom Janeza Levca so bili zasedeni z malo Izjemo izključno z ljubljansko mladino. Večina domov je zasedena preko svoje normalne kapacitete. Kljub sklepu upravnikov, da ne bodo sprejemali več mladine, kakor je normalno, so morali od sklepa odstopiti in ^prejemati mladino, ker sicer ne bi imela kam iti. Velik problem domov je vzgojno osebje. Vzgojitelji so v vseh domovih prezaposleni, njihova zaposlitev traja tudi ob nedeljah in ostalih dela prostih dnevih. Zaradi tega je zelo malo reflek-tantov za mesta vzgojiteljev. Stanje se je nekoliko zboljšalo v drugi polovici leta, ko je bil priznan vzgojiteljem poseben dodatek za nadurno delo. V vseh domovih je zaposlenih 76 kvalificiranih in 44 nekvalificiranih vzgojnih moči. Čeprav so domovi prenapolnjeni, da večinoma niso sodobno sodobno urejeni, da ne odgovarjajo nekaterim zdravstveni111 zahtevam, so bili učni uspehi dijakov oz. učencev za 5 do 19 odstotkov višji od povprečne^9 uspeha na šolah, ki jih obiskujejo. Gojenci teh domov so bil* vključeni v mladinskih in drugih organizacijah, ki zajemaj mladino. Oskrbnina v domovih se je preteklem letu gibala med 360” In 4200 din. Po novem letu pa s |c dvignila do 5300 din, ker * odpadle dotacije Mestnega ljudskega odbora domovom, in marajo kriti vse izdatke sedaj 6°' lonci somi. 6. Dijaške kuhinje V začetku leta 1954 so delovale 4 dijaške kuhinje, ki so izdajale no Viču 80 kosil In 30 večerij dnevno, v Mostah 70 kos dnevno, v Šentvidu 55 kosil- Centralna dijaška kuhinjo 9 kosil In 350 večerij. .. Študentska menza je Izdaja' 1000 kosil dnevno. Cena kos je bila 45 din, večerji pa 35 a ’ Razliko so krile kuhinje s su vencljo MLO, ki je znašala v tu 1954 1,480.000 din. .,e S 30. aprilom so se zdruz ^ študentska menza na Trgu 1 voluclje, Centralna dijaška k hinja in menza Študentskega 1 ma I. Mojzefja v Osrednjo • ^ dentsko menzo s kapaciteto J do 2000 abonentov dnevno. 7. Socialno pomoč ^ Kot podporo za šolanje so Pr jeli v letu 1954 : a) otroci padlih borcev j6 žrtev fašističnega terorja pet 'n|lijonov; *>) siromašni iz Ljubljane pet "“lijonov; c) sirote iz drugih republik (iz "BUbliškega fonda 3,500.000. — 6ltuPaj: 13,500.000 dinarjev. Pri reševanju podpor za šola-Je se je komisija za podeljeva-lc Podpor ozirala na starost rosilca, na šolo, ki jo obiskuje, 6 n* Uspeh, dohodke družine in Politično zadržanje prosilca ''roma njegove družine, komisija je določila lestvico, kateri naj bi bil potrebni mi-jaum dohodkov za osnovo šol-^e8a učenca od 4000 do 5000 din, .srednješolce in vajence od "0 do 6000 din, za visokošolce 6500 din. Višina podpore se je 6i °fevala na podlagi razlike . 1 dohodki prosilca oz. nje-ve družine in določeno lestvici v 61 bH dohodek na člana ij. žine nad 7000 din, je komi-.? Podporo odklonila. r°ci padlih borcev iz NOV jJ^stičnega terorja so v glav-Pri podporah zajeti (546 alt padlih borcev in 173 sirovih otrok). Wr°keben Problem je plačevanje ,/uin otrokom, ki so jih j. Jouiški organi oddali v naše •nove in za katere starši niso ^Pravljeni skrbeti. Uprave do-, v imajo samo možnost, da za-tjo otroške doklade, ni pa deis katero bi lahko zasegli le njihovih plač. Na ta način boi ni otresejo vsake skrbi za (g.]e otroke in svoj zaslužek sa-Potrošijo, včasih tudi zapijejo. ePrav je bilo že v poročilu e rteta za soc. varstvo poročano hi ®*°'vanju šolskih mlečnih ku-^ i. smatra Svet za prosveto za Va# 0bn°, da še enkrat predoči *°lah>St takih kuhinj na naših De a za šolsko mladino. Tako Cii °^ki delavci kot starši so wenia> da bi bilo treba še po- k. ®‘i krog otrok, ki koristijo te jhJe. Zlasti je važno v naših ČDBh' ki imajo dopoldanski in Medanski pouk, da otroci do-fjjjr redno in ob istem času topel Iti 'j iirane. Delovna sposobnost 6 JPornost naših otrok se s tem &aVlJa" te lie®h6 kuhinje so organlzira- 17 osnovnih šolah (4355 na 13 gimnazijah (3210 "kok? ln 3 strokovnih šolah (585 dofZ1'- Stremeti bo treba v bo-hiaj Za tem, da se mlečne ku-V|]p Urbanizirajo zlasti na vseh %ih ^*h *n ostalih strokovnih !e t*etu 1954 je bilo porabljenih tli*6 Prečne kuhinje iz prora-tri ® MLO 10,123.614 dinarjev, iz Vovkov staršev pa 6,985.160 l),ln/ev- vsega skupaj torej "4 <74 din. Predvojaška vzgoja kve,Vs°h srednjih šolah se je ,edh.a j118 razPola8° PO dva dne-v^i:,vedbo praktičnih taktlč- * ' 8 ""Bsta Ljubljane je vklju- . --praktičnih V, aJ' ^id delavska mladina na ob- '*i v 9 delavskih centrov. V \e*ynt""lb je zajetih 1225 mlaji6 bi^ilndlrjev centrov In vodov > $t4vn 19, ki 80 vsl honorarno rt 6ta,3eni' Predavateljski kader V $!° Izpopolnjuje In se tru-,, ,rn boljše uspehe pri po-wed ■ vojaške vzgoje. Težave pri pouku predvojaške vzgoje v delavskih centrih so bile v letu 1954 v glavnem zaradi pomanjkanja razumevanja nekaterih podjetij za pouk predvojaške vzgoje. Podjetja niso vodila dovoljne evidence nad mladinci, ki so dolžni obiskovati pouk predvojaške vzgoje. Prav tako podjetja ne izpolnjujejo finančne in materialne obveznosti z ozirom na Uredbo o predvoja-ški vzgoji. Podjetja tudi niso dosti storila, da bi uredila prostore in primerna vežbališča za pouk. Tako delavska središča nimajo lastnih prostorov za Izvajanje pouka v slabem vremenu. Vežbališča so razmeroma precej oddaljena od zbornega mesta centra ter se porabi precej časa za odhod z zbornega mesta na vežbališče in nazaj. Kljub vsem pomanjkljivostim, ki smo jih skušali zmanjšati, je bil pri pouku predvojaške vzgoje dosežen sorazmerno dober uspeh. V decembru 1954 je bil formiran strokovni odbor za izvenar-madno vzgojo ljudstva, ki bo imel svoj sedež v bivši kavarni Tabor. Odbor je začel s pripravljalnimi deli. Ko bo investicijski kredit odobren, bo takoj pričel z delom. 9. Telesna vzgoja Splošno pravilo je, če hočemo Imeti narod zdrav in proti boleznim odporen ter pripravljen za obrambo svoje domovine, se mora predvsem mladina krepiti v športu in telesni vzgoji. Zato pa morajo biti dani predvsem materialni pogoji, t. j. telovadnice in telovadišča, oziroma športna igrišča. Ker pa je teh prostorov mnogo premalo, se je odbor za telesno vzgojo pri svetu za prosveto MLO predvsem bavil s temi problemi. Odbor je ugotovil: a) da je od osvoboditve do danes ogromno poraslo število mladine, ki se vzgaja in krepi v partizanskih in športnih društvih; b) da so zaprti In odprti fiz-kulturni prostori premalo številni in da so naprave nepopolno urejene; d) da je vsa ostala socialistična rast naše domovine močno prerasla telesno vzgojo. Omeniti je treba, da je MLO Ljubljana v letih 1953 in 1954 dal znatnejša sredstva za Investicijsko izgradnjo; d) da v društvih ni dovolj starejših ljudi, kl bi mladino vzgajali; e) da smo zanemarili predvsem one športe, ki so bili pri nas pred vojno-na visoki ravni, danes pa razen v smučanju ne dosegamo niti državnega povprečja. Ti športi so bili naši nacionalni športi, t. j. predvsem telovadba, plavanje, lahka atletika, sankanje, kolesarjenje in seveda tudi smučanje; f) da imajo šole premalo telovadnic in letnih telovadišč in še ta so zelo kritično opremljena; g) da se še mnoga podjetja, predvsem upravni odbori in delavski sveti ne zavedajo pomembnosti fizkulture in jo smatrajo kot nepotrebno zlo ter je zato ne podpirajo po svojih možnostih. V podkrepitev gornjih ugotovitev naj navedemo še, da ima Ljubljana danes 145.000 prebivalcev, od katerih je sposobno gojiti telesne vaje 33°/o. V resnici pa se udejstvuje le 17,55Ve prebivalstva v fizkulturl, in sicer pri Partizanu 4,35°/», v planinstvu 7,30*/*, pri ostalih športih pn 5.9‘/«. Ce računamo pri tem. do «-e doln*e« odstotek prebivalstva udejstvuje 1 v Partizanu 1 v planinstvu i v športu, bomo videli, da se od vseh Ljubljančanov bavl s telesno vzgojo aktivno kvečjemu le 10 odstotkov. Ta številka je pa za Ljubljano porazna. Iz statistike vidimo, da se udejstvuje v fizkulturl 44 odstotkov dijakov in študentov, 20 odstotkov nameščencev, 12,8 odstotkov delavcev in l,3°/o kmetov. Ta statistika kaže, da se bavi s fizkulturo predvsem šolska mladina, da pa je zelo majhen odstotek našega delavstva udeležen pri telesno-vzgojnih organizacijah aktivno. Vseh šolskih igrišč, letnih telovadišč Partizana in športnih Igrišč je v Ljubljani 213.100 m8 ali 1,47 m1 na prebivalca ali 4,38 kvadratnih metrov na osebo, sposobno gojiti telesne vaje. Vseh telovadnic v Ljubljani je 36 s skupno površino 7740 m2. Na prebivalca odpade 0.053 m8, odnosno 0.159 m2 na osebo, sposobno gojiti telesne vaje. Iz tega sledi, da bo treba postopoma v Ljubljani graditi športne naprave In igrišča. Ljubljana ima več partizanskih telesno-vzgojnih in športnih društev raznih panog. Delo v njih se je v dobi tega leta močno po-jačalo, disciplina utrdila ter povečal interes ljudstva in družbenih organizacij za te dejavnosti. Vendar pa je treba pripomniti, da šibkejša društva marsikdaj ne morejo razviti uspešnejše dejavnosti zaradi skromnih materialnih sredstev. 10. Problemi prosvetnih ustanov republiškega pomena Do konca leta 1952 so bile pod vodstvom in nadzorom MLO in v njegovem proračunu po veliki večini le tiste učno vzgojne ustanove, kl služijo v prvi vrsti potrebam ljubljanskega prebivalstva: vrtci, osnovne šole, gimnazije in nekaj vajenskih šol. Z reorganizacijo državne uprave in njeno decentralizacijo pa je ob koncu 1952 in z novim proračunskim letom 1953 prešlo v pristojnost mestnega ljudskega odbora veliko število do tedaj republiških ustanov (nižjih in srednjih strokovnih šol, internatov, študentovskih domov, VPS). Skupna oznaka vseh teh ustanov je, da služijo ne le potrebam ljubljanskega prebivalstva, ampak v pretežni meri, nekatere pa v celoti — potrebam vse republike oz. tudi drugih republik. S tem je MLO prevzel nase veliko odgovornost za nadaljnji razvoj teh ustanov, hkrati pa tudi veliko finančno breme za njihovo vzdrževanje in redno delo. V proračunskem letu 1953 je bilo v učno - vzgojnih ustanovah od skupnega števila 22.745 učencev in dijakov 11.042 neljubljančanov (48,54°/*). Na njihovo šolanje oziroma vzgojo odpade v tem letu 165,402.000 ali 55,12»/« skupnih sredstev, ki jih je MLO v svojem proračunu iz svojih investicijskih kreditov odobril Svetu za prosveto. Svet za prosveto je o tem problemu razpravljal na nekaj svojih sejah in na to vprašanje opozoril tudi republiške organe, vendar pa je položaj ostal tudi v letu 1954 nespremenjen z edino Izjemo, da so tri medicinske šole prešle v tem letu pod nadzor Sveta za zdravstvo in soc. politiko LRS. Svet za prosveto smatra, da se to dejstvo, da namreč Ljubljana vzdržuje veliko število pretežno ali popolnoma republiških institucij, premalo upošteva in da zaradi tega trpe oziroma so premalo dotirane prav tiste učno-vzgojne ustanove, za katere je MLO v prvi vrsti dolžan skrbeti (vrtci, osnovne šole, večina gimnazij in tiste vajenske šole, v katerih se šolajo vajenci ljubljanskih podjetij). Posebno obremenjujejo ljubljanski proračun zadnji dve leti tiste od nekdaj republiške ustanove, ki so nastanjene v povsem neustreznih, že davno dotrajanih poslopjih oziroma pro-vizorijih. Vzdrževanje teh zgradb terja nesorazmerno visoka finančna sredstva, ki se poleg tega še neekonomično trošijo, ker poslopja sploh niso več vredna popravil (šola in internat Gozdarske srednje šole ob Milčinskega ulici, Internat Železniške industrijske šole v Šiški, Internat vajenske šole za čevljarsko stroko ob Povšetovi ulici). Med drugim smatra Svet za prosveto, da bi bilo treba ponovno proučiti sistem oziroma način usposabljanja vajencev v takozvanih periodičnih vajenskih šolah, od katerih so kar tri v Ljubljani in v katerih se šolajo vajenci iz cele republike (čevljarska, gradbena in avtomehanska šola). 11. Družbeno upravljanje V letu 1954 je Svet za prosveto in kulturo LRS sprejel odlok, da naj se družbeno upravljanje v splošno izobraževalnih in strokovnih šolah čimprej vpelje v vse tovrstne šole. Na podlagi tega je Svet za prosveto MLO takoj začel z organizacijskimi pripravami za volitve članov šolskih odborov. Delo je bilo do konca leta v glavnem zaključeno, novi odbori so začeli praktično delovati konec, oziroma v začetku novega leta. Njihov sestav je takšen, da zavzemajo dve tretjini odborniških mest izvoljeni državljani, eno tretjino pa zastopniki staršev in vzgojiteljev. Ti šolski odbori so za svoje delo odgovorni volivcem in pa družbenim organizacijam, ki so jih izvolile oz. deligirale. Šolski odbori delajo skoraj povsod po sekcijah: pedagoško-vzgojni, so-cialno-zdravstveni in gospodarski. Največjo dejavnost razvijajo šolski odbori pri reševanju gospodarskih in socialno-zdravstve-nih vprašanj, vendar tudi pedagoško vzgojno niso potisnjeni v stran. Ker imajo šolski odbori že dobre tradicije in izkustva Iz preteklih let, bodo lahko razvili živahno in bogato dejavnost na vseh področjih v korist mladine ln za napredek našega šolstva. V vseh šolskih odborih je udeleženo pri upravljanju šol 828 državljanov. 12. Reforma šolstva Klic po reformi šolstva je skoraj istočasno izšel iz vrst pedagoških delavcev in naše celotne javnosti. Pavšalno se je klic utemeljil s kratko ugotovitvijo, da je današnja šola preveč odmaknjena od resničnega življenja in da ne daje otroku življenjsko koristnega in uporabnega znanja. Ta ugotovitev prav gotovo drži do neke mere, četudi ne v enaki meri za vse vrste splošno izobraževalnih šol, t. j. za osnovno šolo in gimnazijo. V največji meri je najbolj upravičena za srednjo stopnjo, t. J. za nižjo gimnazijo, ki je danes v Ljubljani sestavni del obveznega šolanja. Kot taka bi morala biti naravno in logično nadaljevanje osnovne šole ter skupno z njo tvoriti zaokroženo celoto, ki bi omogočala slehernemu mlademu človeku, da si v njej pridobi, seveda v skladu s svojo marljivostjo in sposobnostjo, osnovno Izobrazbo in vzgojenost. V resnici pa je naša nižja gimnazija, tako po vsebini, kakor po načinu in metodi dela, pripravljalnica za študij na višji gimnaziji. Napačno pa bi bilo seveda, če bi na kratko skušali valiti vso krivdo na nižjo gimnazijo ali pa tudi obenem na osnovno šolo, o kateri vemo, da se je njeno delo v zadnjih letih močno izboljšalo ter na višjo gimnazijo, ki nas prav tako ne zadovoljuje, ker je toga in zastarela. Ta problem je mnogo širši, korenine pa ima tudi: a) v slabih ali premalo urejenih gmotnih razmerah, v katerih se nahajajo naše šole; b) v premajhnem poznavanju in razumevanju naših življenjskih potreb danes in jutri, ki bi nam dokazale pojem splošne izobrazbe; c) v premajhni pomoči šoli pri reševanju težkih in lažjih problemov, kakor je n. pr. vprašanje sodobne ureditve šole in pouka, vprašanje učil, učbenikov itd. Vse to moramo oceniti in upoštevati, ko vodimo boj za reformo našega šolstva, za življenjsko šolo. Prvi koraki k izboljšanju so že storjeni, učni načrti za osnovne šole, ki so osnovno šolo zbližali z življenjem in upoštevajo v večji meri kakor prejšnji tudi otroka, nadalje uvajanje ročnega dela v šole itd. Svet za prosveto smatra za potrebno, da poda zvezi za reformo šole nekatere predloge; 1. določiti je treba najprej obseg in vsebino znanja, ki ga naj da otrokom obvezno osemletno šolanje; 2. zaradi določitve tega znanja naj podajo svoja mnenja in predloge o potrebah splošne izobrazbe poleg pedagoških delavcev tudi družbene organizacije in gospodarske ustanove, ki sprejemajo učence po dovršeni osemletni obvezni šoli v uk oziroma zaposlitev; 3. po ugotovitvi potreb je treba pristopiti čimprej k organizaciji sodobne življenjske šole s tem, da pripravimo odgovarjajoče učne načrte, materialne in druge pogoje za uspešno delo v šoli; 4. novi učni načrti, kakor tudi novi načini in metode dela, naj se ne uvedejo hkrati na vseh šolah, temveč naj najprej preizkusijo na nekaterih izbranih šolah. Delo v teh šolah pa naj vestno in stalno spremljajo najboljši pedagoški delavci, ga kritično ocenjujejo ln šele po ugotovitvi, da je uspešno, predlagajo njegovo postopno razširitev za vse ostale šole; 5. ker je osnova za izboljšanje dela v naših šolah dvig učftelje-ve-profesorjeve izobrazbe in poglobitev njihovega strokovnega znanja ln dela, je treba v prvi vrsti podpreti razvoj in delovanje Pedagoškega izobraževalnega centra LRS, ki je bil v tem letu ustanovljen pri Svetu za prosveto in kulturo LRS. 6. hkrati naj se v Ljubljani formira ogledna šola, ki bo Pe-dugoško-lzobraževalnemu centru služila kot pomoč pri praktičnem ln teoretičnem izpopolnjevanju prosvetnih delavcev. Kot zametek za tako šolo pa naj bi bili v prvi fazi hospitacijski razredi na raznih šolah, v katerih delujejo najboljši učitelji-profe-sorjl. 7. Nova osnovna šola Poljane naj bi postala eksperimentalna šola, v kateri bi učitelji ob pomoči komisije za proučevanje šolstvo. Psihološkega instituta in Centralnega higijenskega zavoda sistematično proučevali otroka, njegov fizični in duševni razvoj, zmogljivosti in sposobnosti, pa tudi najrazličnejše metode in načine delu, uporabo sodobnih učil, učbenikov itd. Izkustva in dognanja take šole bi lahko v ve- liki meri pomagala vsem šolam v Ljubljani in v celotni republi- j ki pri kvalitetnem in vsebinskem dvigu pouka. Število mladine, vpisane ob koncu Šolskega leta 1954 V LJUBLJANSKE SOLE IN DOMOVE mladina 1 S št. oddelkov O 3 % s Osnovne šole 9292 25 279 173 Srednje šole 8551 15 252 125 Srednje strokovne šole 3507 10 144 105 Nižje strokovne Sole 1968 20 154 83 Višja pedagoška šola 266 1 — — Predšolski vrtci 752 15 — — Domovi višjih šol 1469 4 — — 28.192 98 829 518 USTANOVE SVETA ZA PRO- SVETO MLO OB KONCU LETA 1954 Vrtci 15 Stalni gospodinjski tečaji 1 Osnovne šole 25 Center za Izvenarmadno Gimnazije 15 vzgojo 1 Srednje strokovne šole 10 Vzgojni domovi 22 Nižje strokovne šole 20 Študentski domovi 2 Posebni vzgojni zavodi 8 Dijaške kuhinje 4 Vzgojna posvetovalnica 1 Učne delavnice B PREGLED KADRA PO LETIH SLUŽBOVANJA do 10 let do 20 let do 30 let ln m »L. službe službe več službe Osnovne šole 37 265 302 107 81 114 Gimnazije 148 238 386 133 152 101 Srednje 109 94 283 83 97 103 Nižje strok. 72 30 102 27 40 35 Vrtci 83 83 56 17 10 Domovi 32 20 52 23 18 11 Pos. vzgojni zavodi 17 48 65 17 28 20 Skupaj: 495 778 1273 446 433 394 POVPREČJE OSKRBNIN V DOMOVIH l. Prehrana: a) vrednost živil 3300 din b) kurivo 140 din c) voda 9 din č) razsvetljava 12 din d) osebni izdatki 349 din 3810 din 2. Stanovanje: a) razsvetljava 42 din b) kurivo 118 din c) čiščenje 56 din č) pranje posteljnine ln osebnega perila 91 din d) osebni Izdatki 279 din 589 din 8. Razvedrilo gojencem: (radio, časopis, knjižnica) 24 din 4. Zdravila — osebna hlgijena (kopanje) 8 din 6. Upravni strošl t a) bančni 6 din b) PTT 10 din c) Pisarniški material 44 din č) osebni Izdatki 90 din 150 din 6. Vzdrževanje Inventarja 35 din 7. Vzdrževanje zgradbe 94 din 8. Zavarovalnina 10 din 0. Najemnina 50 din H: 10 •/# amort 4720 din 472 din Skupaj 5192 din IZ ZAPISNIKA 29. SEJE ZBORA PROIZVAJALCEV MESTNEGA LJUDSKEGA ODBORA GLAVNEGA MESTA LJUBLJANE DNE 14. MARCA 1955 Sejo Je vodil odbornik Zdravko Rakušček, predsednik zbora proizvajalcev. Zapisnik seje Je vodil Gvldon Planinšek, višji referent Uprav-no-pravnega odseka Tajništva za gospodarstvo MLO. Za overltelja zapisnika sta bila Izvoljena odbornika Franc D! Batista ln Karl Bizjak. Zapisnik 28. seje zbora pro- izvajalcev Je btl soglasno odobren. Seja Je bila sklepčna, ker Je bilo od 59. odbornikov prisotnih 39. Predlagan Je bil naslednji dnevni red: 1. Poročilo komisije za plače ln sklepanje o povišanju obračunskega sklada za plače. 2. Razno. Predlagan dnevni red je bil soglasno sprejet. POROČILO KOMISIJE ZA PLAČE IN SKLEPANJE O POVIŠANJU OBRAČUNSKEGA SKLADA ZA PLAČE Odbornik Franc Plazar, član Sveta za gospodarstvo je po obrazložitvi stališča, ki sta ga zavzela Komisija in Svet za gospodarstvo MLO, predlagal, da se v smislu XX. poglavja zveznega družbenega plana za leto 1955 določijo gospodarskim organizacijam za obračunske plače v letu 1955 naslednji odstotki: Industrija: v % Tovarna zamaškov 3 Kartonažna tovarna 3 Karton 3 Kuverta 3 Angora 3 Bombažna tkalnica 4 Dežnik i Odeja 2 Pletenina 3 Totra 2 Tovarna dekorativnih tkanin 4 Vata t Volnenka 3 Tonosa 4 Torbica 2 Zvezda 3 U. njeni izdelki 2 Alko 3 Crevarna 3 Mesnine 3 Tovarna mesnih Izdelkov 8 Sumi 8 Tovarna konzerv 3 Mesoizdelkl 3 Tovarna testenin 3 V:nocet 3 Tovarna močnih krmil 3 Tobačna tovarna 3 Vsa ostala industrijska podjetja 5 Ljubljanska tovarna hranil 3 Kmetijstvo: 5 Gozdarstvo: 5 Gradbeništvo: 5 Promet: 5 Trgovina: v % Zunanja trgovinska podjetja ln agencije 5 Trgovina na veliko 5 Trg. podjetja živilske stroke 5 Specialne trgovine kovinske stroke, trg. z barvami ln laki, nafto in tehničnimi olji, sanitetskiml ln medicinskimi predmeti, trg. za prodajo kož ln gume, drogerije ln trgovine s fotomaterlalom, trgovine za prodajo gradbenega materiala, kuriva •n podjetja lesne stroke, kinematografska podjetja in zadružno podjetje Medex S Vsa ostala trgovska podjetja 3 Gostinstvo: v % Hotel Slon 3 Hotel Union 5 Hotel Turist 5 Restavracija Slavija 5 Restavracija RIO 6 Restavracija Sestlca 5 Kolodvorska restavracija 5 Kavarna Nebotičnik 6 Kavarna Tivoli 5 Kavama Evropa 5 Kavama Bežigrad 5 Stari Tlšler 5 Zelena jama - S Cinkole 5 Sokol i Belokranjec 5 Primorje 5 Planica 5 Majolka 5 Planinka 5 Pri Lovcu 5 Frlinc 5 Menze in delavsko uslužben-ske restavracije zaprtega in odprtega tipa 6 Restavracija pri Levu 5 Dom JLA $ Sora 5 AERO 5 Putnik 5 Turist biro 5 Daj-Dam 5 Restavracija Koper 5 Figovec 5 Gostilna Šiška 5 Restavracija Vevče •> Partizan 5 Istra 5 Operna klet R Gostilna Nace 3 Bife pod Gradom - 3 Bife Šibenik 3 Gostilna Gl inče 3 Na križišču 3 Gostilna Polje 3 Podgora 3 Bife Koper 3 Keršič , 3 Krim 3 Aleksinac 3 Pod lipo 3 Pri ribiču 3 Gostilna pri Španu (bivši Gradis) 3 Obrt: 5 Komunalna podjetja: i O poročilu in predlogu so razpravljali odborniki Karol Bi-jak, Franc Švab, Joško Belčlč, Bogomir Dragar, Franc Pipan, Franc Kavelar, Alojz Baraga, Franc Klobučar, Ivan Rožmane, Bežan Miroslav, Mato Mikanec, ing. Ivo Klemenčič, Bernard Rode, Di Batista Franc, Zdravko Rakušček, Franc Plazar in republiška poslanca Andrej Babnik ter Ivan Curk. Predlog je bil sprejet z večino glasov. Hkrati Je bil sprejet sklep, da se naprosi republiške poslan- ce, da iznesejo problem povi»s' nja obračunskega plačila^* sklada za železniška in P°^n podjetja pred republiško ščino. RAZNO Odbornik Franc Švab Je ^ obrazložitvi predlagal, da 5 poveča obračunski plačilnih za naslednje gospodarske orty nizacije: ^ a) »Elektrotehna« — za b) »Slovenija-vino« — 1 5.05%, c) Obrtno gradbeno P° splošnega ljudskega prenu> nja. > Javna dražba bo na krd* mem, t. j. v Rudniku št. * ’ začetkom ob 9. url. 0L0 Ljutiljana-okolica ODLOK Občinski ljudski odbor Črnuče je na podlagi 20. ln 117. člena zakona o spremembah ln dopolnitvah zakona o volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov (Uradni list LRS, štev. 31 — 102-53) sprejel na 26. seji dne 1. aprila 1955 ODLOK o razpisu nadomestnih volitev 1. člen Razpisujejo se nadomestne volitve v 6. volilni enoti, ki obsega del naselja Črnuč brez Gmajne, ln v 7. volilni enoti, ki obsega naselji Nadgorlco In Ježo, ker je prenehal mandat odbom> orna Grčar Bogomlru in Bolta Ivanu, kt sta bila Izvoljena v teh volilnih enotah. 2. člen Volitve bodo v nedeljo, dne 22. maja 1955. 3. člen Ta odlok sc objavi v »Uradnem listu LRS« 1” na krajevno običajen način v obeh vodilnih enotah. Predsednik: občinskega ljudskega odbora Peter Lešnjak, 1. r. OBJAVA Okrajna volilna komisija Ljubljana okolica po ugotovitvi volilnih Izidov pri nadomestnih volitvah v Ljudski odbor mestne občine Domžale, ki so bile dne 10. aprila 1955 v 5. 1° volilni enoti objavlja naslednje volilne izide: , Volilna enota štev. 5 je v enega odbornika. ^c> Kandidat ing. Kolbe Fr Sergej, Rojska št. 40 je doD gilatsov. /e(if Kandidat Lavrič Petra Ste jjl Nova ulica št. 16 Je dobi glasov. p Kandidat Nahtigal J ožel® la, Rojska cesta, je dob*1 glasov. _ „lUi< Neveljavnih je bilo nic. v l Za odbornika je Izvolje*1 ^ volilni enoti Lavrič Petra fan, Nova ulica štev. 16- v(l)l' Volilna enota štev. 12 J® la enega odbornika. Kandidat Sušnik Antona ^ to-n, Dob štev. 66 je dob*1 glasov. pf Kandidat Kuhar Janka, štev. 119, je dobil 119 gl®50 Kandidat Stlftar Jožeta. y 88 8 .gl Neveljavnih Je bilo 1® 8 Dob štev 76, je dobil 83 nlc. „ v Za odbornika je izvoljen volilni enoti Sušnik Anton ton, Dob štev. 68. namestnik PredflC^iil okrajne volilne ko** Jože Podboj, l.r- A Izdajo »Založništvo dnevnik«, direktor Stane odgovorni urednik Ivo 1