Leto V.	TRST, v četrtek dne IO. maja 1900.	Šte/. 13
Brivec stane v Avstriji za vse leto 6 kron; zunaj Avstrije 8 kron. -upravništvo. — Oglasi se računajq(>po številu besecl. — Uredništvo in uprave W Brivca dobiš v Trstu po 5 novč., v Gorici, Ljubljani, Pulju,
pisma se ne sprejemajo. Naročnino sprejema se nahajata v ulici S. Lazzaro št. 11, II. nadstr. ni, Št. Petru in Pragerskem po 6 nvč.
Volkulja : Mladiči, le pridno cuzajte prusko mleko, —- da boste tem pogumnejši v boju proti Slovanom za sveto nemško mater Germani jo, — katera vas komaj pričakuje,, da ji kakor zvesti sinovi prinesete ponemčeno Avstrijo v dar.
StJ. 2.
BRIVEC
Od Berolina do Dunaja naj regira nemška špraha.
Tako neprenehoma doni velikonemški zvon avstrijskim Slovanom na uho. Slavno češko kraljestvo naj zgine, postane naj nemška pokrajina.
Avstrijskim Slovanom je treba stopiti na tilnik, da za vselej umolknejo in se po-zgube v nemškem morju.
Toliko nemški, kakor avstrijski prusjaki čakajo nestrpno, kedaj bode avstrijski vladar sklenil večno zvezo z Nemčijo.
Avstrijski Slovani, v lastni domovini, morajo še v dvajsetem stoletju prosjačiti dovoljenje »rabiti svoj jezik v javnem življenju«. Nemška zagrizenost dobro ve, da Slovenci ne nehamo; dobro ve, da ima Slovan še toliko čilavosti v svoji krvi, da bode prebil ta krivični nepotrebni boj za
Vsem narodom sveta je dovoljeno ra- I biti svoj materni jezik ...... le avstrijski Slovan nima te pravice na lastnem ognjišču. Mladina se že mora mučiti s pomočjo tujega jezika; ostrupljena s tujim duhom stopi v svet.
Kedaj se spametijo avstrijski državniki, avstrijske vlade; nam se dozdeva, da nikdar. Kakor besni dirjajo po nemški stezi: oni so tsti, ki se v parlamentu lili— nijo, da hočejo spravo in mir, a vsak njih poskus je novi dokaz — nespravljivosti.
Naj propada Avstrija, naj se njega narodi gmotno iskrvave, samo da se Slovanom ne dovoli — enakoveljavnost z nemškimi sosedi. To je ona visoka, modra politika, najmodrejših državnikov — kar jih ima Evropa.
Nemška špraha od Berolina do Dunaja je njih geslo, ker Avstrija je samo del Nemčije, ker bi bilo proti pruskim državnim interesom, ko bi v Avstriji zavladal mir, ko bi tudi Slovan prišel do svojega prava.
A vse zaman zdravemu narodu za-moreš braniti danes, jutri uničiti ga ne moraš. V boju se jači, krepi, organizuje in navdušuje.
Se mali burski narod se noče z lepa udati, in bi gotovo zmagal, ko bi veljala, pravica na svetu; mi Slovani pa, ki nas je v Avstriji nemalo milijonov, mi naj bi se udali, naj bi nehali boj za svoja sveta prava, za svoje kri. Nikdar! Pravica naša pa bodi naš pogum, naša slovanska zvezda bodi voditeljica — gotove zmage in boljše bodočnosti.	j
I
Kako je sosed mačko o kregal.
Preklicana kanalja ! -Je sosed inački djal, Kako se tukaj valja Hudimanski mjav, mjav,
Ne bodeš li mi v hiši ? Ti salaboljski trčsk ! l)a bi lovila miši, — Po grbi mačko plesk.
Ta stara! Ti pa v čumno Nastavi miškam past; Poglej še delj pogumno — Ne pride li kdo — krast,
Ej to ti je hudiman, V J>ii]ari skače — miš, — ITcnjiri jo, prekliman, Ki 'lire mleko, viš.
Iu Bvreči moka, Raza, Za ■Jtrgo poglej, Ki Hkaj v nji goinaza : Nemara miš je — fej.
Žival nas bo pregnala, A mačko bodem jaz: Za rcMauMtui vd»ila Obe.-ll bom #^Kpas«.
V-o ZaplaShi
Kašelj.
KaaM'avioa. Napisal Crtovič.
Kašelj kakor sem čital v nekem »koledarju« družbe sv. Mohorja, edina bolezen, katere ne more človek tiho prenašati. Bolezen? Da ali pa ne. Kašelj, kot tak jedna najbolj znanih boleznij, vsak jo pozna, mlad ali star, bogat ali ubog, še celo živali imajo svoje kašlje. On pa igra tudi ne kot bolezen, v vesoljnem človeštvu prevažno ulogo, za kar ga lahko z vso pravico prištevamo »občnim človeškim lastnostim in navadam.« Ker je tako imeniten, čeravno ga vsak pozna in ima, pre-mišljujmo vendar-le nekoliko natančneje o njem.
V prvi vrsti bi se lahko imenoval »časnim članom »v šolah, naj si bodo ljudske ali srednje, sploh po zavodih, katere obiskuje ukaželjna mladina. V pretrganih stavkih, katerih praznine nadomestuje navadno suh, zamolkel kašelj, pripoveduje iu dopoveduje kmetski deček svojemu strogemu učitelju z bridko palico na hrbtu, zakaj ni mogel priti včeraj v šolo, ker mu niso namreč »mati skuhali« kamiljc, ker se je prejšnji dan hudo prehladil —• v resnici pa je iz-
postavil dozdevni bolnik tistega dne svoje lene ude na kakem prikladnem prostorčku blagodejnemu solncu. —
Kadar pokliče profesor dijaka, ki je prišel udan v božjo voljo s prazno glavo in s t' žkim srcem v šolo, moči revnega dijaka, potrtega na duši in na telesu tako nenavadno hrkanje in kašljanje, da profesor p'isiljen, pustiti dijaka, z ozirom na to, de zaradi bolezni ni mogoče ga izprašati, posebno ker pridejo pri takih slučajih iz dijaka taki glasovi na dan, da niso podobni ne tenorju, ne kakemu drugemu glasu, ampak da so nekaka mešanica iz alta in basa. Seveda prva kasta dijaštva ne pozna tako te bolezni. Kašelj je pa v razredu tudi praktično sredstvo, kar se »krščanske usiniljenosti« na vse mogoče načine in različnim pokašljevanjem skuša opozorit kak dobrohoten učenec svojega sod i j aKti, da bi se naj ozrl, ter potem kako namignil, kar bi onega mogoče spravilo iz zadrege, če ne popolnoma, pa vsaj deloma, toda oni, slab, komaj držeč se po honeu, kajti »prazen žakelj ne stoji«, ne vidi nič, ne sliši nič, ko bi bil bi mrtva stvar. A ua koncu ure krega dotičnik svojega nesrečnega ' sodruga, češ, sam si kriv, jaz sem zadosti kašljal, pa bi se ozrl. — Marsikateri si preganjajo dolg čas s kašljanjem, tako da se profesor jako čudi, da je toliko dijakov prehlajenih in sicer j v vročem poletju. Kašelj pa služi pri divjakih tudi v druge praktične namene. Dolgo | časa stiska ubogi »uikdarsit« lepo jabolko v rokah, ter premišljuje, kako bi ga po-ovžil »brez besed«. Naposled jo ugane, skrije se za širok sosedov hrbet, dene jabolko med zobe, krepko zakašlja, objednem pa odgrizne velik kos, katerega povžije počasi, z največjo potrpežljivostjo in to ponavlja toliko časa, dokler »geuug ist des grausamen SpiePs.
Marsikdo si prinese poleg svojih grških in latinskih klasikov tudi kako drugo, zabavno knjige. In ta slučajno še ni razrezana, razrezuje jo 011 med zamolklim lokanjem po časi, s tako potrpežljivostjo, kahoršne še Sisijphus nima, čeravno vali svojo steno vedno in vedno na vrh hriba.
Toda poglejmo malo ne prosto, kako veliko je krajlestvo kašljevo po ulicah.
O, kako drvenje in vrvenje vlada po mestu, na vse strani švigajo ljudje, ki bi ti lahko zmešali, če bi se jim moral vedno j umikati. Lahko opaziš mladega gospodiča, j ki hitro premika svoje dolge noge naprej, hoteč očividno doseči svojega prijatelja, ki je kacih 10 korakov pred njim. A on stopa I tudi hitro. Klicati ga po imenu bilo bi
zoper oliko. Kaj storiti ? Parkrat zakašlja nasmehne se ozrsemu prijatelju in — dosegel je svoj namen.
A tudi oboževatelji nežnega spola poznajo veliko korist kašlja, tega občnega pomočnika v vseh človeških potrebah in nadlogah.
Glej ga, tam gre. Kako hrepeneče gleda, kako rad bi videl, da bi ga zagledala njegova »ernolaska«, ki je našla prostorček v njegovem srcu. Ko ponosno gre naprej, ne oziraje se niti na desno, niti na levo, njemu na nesrečo ravno na nasprotni strani. Ponižno, v svetem strahu zakašlja, gledaje vedno proti nji, ki se na to res ozre, njemu na velikansko srečo. Hitro sname svoj klobuček z glave, na kar mu ona lahko nagne svojo divno glavico. In v morju sreče, ki je večje kakor tihi Ocean, plava njegovo srčiče, ki mu pošilja močne toke »rdeče krvi«, v gla\o, da zardi kakor otrok, katerega je izdal beli madež na črni obleki, ravno ko je z najlepšimi besedami dokazoval materi, da je pobzala mačka smetano, ne pa on sam.
Nezgovornost, to je hud križ, izpre-videl je ubogi mladenič, ki je imel tako nesrečo (?) da je moral, hodit; hočeš nočeš »med dvema ognjema« in radovedni, še gitvi stvarčici zabavati. V takih slučajih pa se človek »primo« silno lahko spoti, ;oda to bi že bilo, naj jc imel robec, snažen, bel robec, toda na njegovo nesrečo držale sta ga »stvarici« ravno pod pazduho, tako da je revežu tekel pot curkoma raz čelo, kakor voda psu, ki je pripl .val iz potoka, kamor ga jc vrgel njegov gospodar. »Se-eundo«, kašelj. O slavni rešitelj in pomočnik trpečega človeštva v raznih kritičnih slučajih in položajih. In revež je bil ravno takrat tako hudo prt hlajen, da sta ga njegovi stvarici z globokim sožalji m milovali, ter se njemu na veliko srečo poslovili, češ da naj gre v posteljo, ter »čaj, čaj«, in »potiti se potiti«, nagovarjali. In jc res kmalu izginil domov, ter bridko obsojal naravo ki mu ni dala poleg telesne lepote tudi duševnega bogastva.
Kaj pi privatno življenje?
Veliko jc tvoje kraljestvo, o kašelj, ki ne premine, dokler bo obstojal člo-vešk rod.
Koliko si prizadeva velezaslužna dijaška mati, ki hoče »svojega« vsaj nekoliko olika ti, posebno pri jedi, ker ga izkuša z vso svojo umetnostjo v pokašljevanju opozoriti na to, da naj se ne baše z jedjo tako, kakor bašejo petelina, katerega hočejo hitro podebeliti. Kašelj pa je tudi velika pomoč v usodnih trenotkih.
»Kako je lepa, dražestna« ponavljal si je postaven, bogat mladenič, gledajoč vedno j proti lepo in okusno oblečeni dami, ki jc I lahko in gibčno stopala naprej... Hm, hm, kje stanuje?« vpašal sc je. Čuti, kako se j nekaj izpreminja v njegovih prsih, čuti, da se mu razvija notri nekaj nežnega, kar blaži in osrečuje človeka. Ljubezen, lju-| bežen. Ta prijetna misel ga je takorekoč j 11 pij a ni la, da tistega dne ni videl, kako je prišel domov. Po mnogih premislekih i'i Iprevdarkih je izprevidel, da si mora poiskati družico za življenje. Spomnil se je one »lepe, dražestne« ko se je natančno informiral o njenem stanovanju, natančno pravim, kajti v večjih mestih m lahko najti osebe, kje stanuje, v kateri ulici, potem hišna številka, nastropje, po stopnicah na jdesno, levo, , ali pa naravnost, sobna številka in drugo. Ali bi pa bilo spodobno povpraševati stare izključene ženice in gospodinje, kje stanuje ta in ta. Burno mu je tolklo srce, ko je lahno j in fino potrkal na vratn, za katerimi sta-! nuje »ona«. Toda kako osupne, ko stopi v temno zaduhlo sobico. V nekem kotu J zapazi svojo »lepo in dražestno«, ki je ^ bila skoro cela skrita kakor v vodnjaku, čegar stene so bile iz samih starih kril, j katerim je hotela podeliti s krpanjem in šivanjem kolikor mogoče dostojno obliko in podobo. »Kaj naj storim«, vprašal se je v duhu, pozabivši hipoma vse svoje lepe govore in fraze, kateri si je bil doma izmislil in na pamet naučil. Razne misli so mu švigale po glavi, kakor bliski v najhujši nevihti. In zopet si mu pomagal ti, kašelj, pomoč v zadregah. »Klim, klim, 6 klim, ne stanujeli morda tukaj gospod N? »Ne«, oglasi sc ona, »v tej hiši že ne«. »A, tako, z Bogom, klanjam se.«
Njegova ljubezen pa se je razdrobila in razpršila v brezštevilne atome, ki so se porazgubili v vesoljnem zračnem prostoru, katerih ni mogoče več zbrati v jedno celoto...
Da pa brez kašlja sploh ni mogoče živeti, izpoznal je marsikateri nadobudni mladenič, ki je prišel prvič v večjo družbo samih miadih »ogenjekov«. Ker pa olika prepoveduje, kaši jati komu v obraz, posebno pa nežnemu spolu, drži si on navadno lep snežnobel robec pred ustmi, katere tu pa tam malo udarja. —
I)a pa je kašelj zelo razprostian in ukoreninjen tudi med prostim ljudstvom, pričajo nam razni Jurčičevi spisi, v katerih se čita, da vzamejo dedi najprej svoje »turničaste« pipice iz brezzobih ust, jih j
nato se krepko, odkašljajo, potem še le začno pripovedovati svojim umikom čudovite pravljico in dogodjaje iz davnih let.
Koliko ima opraviti s kašljem ubogi kmetic, ki skuša po raznih ovinkih dodo-vedati svojemu višjemu predstojniku, da bi rad stopil v sveti zakonski stan. A »gospod« zopet zakašlja, ter pove sveje mnenje otem revnemu kmetiču, ki »ven in ven« brka in vrti klobuk med prsti.
Obče znano je, da se govorniki naj prej odkašljajo, potem se obrišejo okolu ust, na to pa začnejo zabavati svoje poslušalec in poslušalke. In ko končajo, zahvaljujejo se zopet med prisiljenim pokašljevanjem, mnogim čestitkam, ki jim lete od vseh stranij.
Iz teh skromnih po latkav se lahko izprevidi, kako mogočno je kraljestvo ka-šljevo. Vsak ga pozna, toda nobeden sc zmene zanj, nobenemu niti na misel ne pride, da bi ^a počastil če že z imenitnim spomenikom ne, pa vsaj s kako skromno spominsko plošč co. Mogoče se bo kedaj sklenilo v kaki tajni seji, naj se postavi velezaslužnemu kakšlju dostojen spomenik, toda gospo.Ije si bodo morali belili glave, kak naj bo pravzaprav ta spomenik, kajti nobeden še ni videl kašlja, nobeden ga ne more primerno upodobiti. Za spominsko ploščo pa je še slabše. Kdo je tisti, ki bi lahko označil kašljevo domovino?
Toda kašelj se zaradi tega prav nič ne srdi, ravnajoč se po svetopisemskem izreku »Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe.« On pomaga rad vselej trpečemu človeštvu, naj si bode človek bogat ali ubog, plemenit ali neplemenit ne gledaje na stan in veljavo — on ue pozna nobenega razločka med tem, ali onem, pač redka prikazen. On sc ne obotavlja nikdar, nobena stvar ga ne zadržuje v svojem blagem delovanju. Naj si bode mraz da, vse škriplje, ali pa neiznosna vročina, vselej, ob vsaki uri nudi svojo pomoč slabotnemu človeštvu.
K
Pesem o sv. Cirilu in Metodu
.Je prepovedana na Ljubljanski višji gimnaziji, ker se je bati, da ne bi Nemcem slabo prišlo. Protestiramo torej tudi, da se odpravi slovensko petje med mašo, ker to silno hudo de našim tevtonskim ušesa m; marsikoga je hotelo zadušiti, to je dobro, da smo trdne navade.
Nemci in nemčurji Ljubljanske gimnazije.
Str. i.
BRIVEC
Ozeljanska aristokracija v kopelji.
Prvi bi bil dr. K rešilo pl. Ugriz-novic; temu so študije možgane skazile ; zdravi se z kislimi polivi na jezik in ledeno kopeljo desnega palca na levi nogi.
Notar Parona pl. K 1 o p o v i č, pen-zijoniran dragonee po trudapolni tromesečni komisni službi pojde na povelje Petrača v Karlovevari — lečit se raznih nalezljivih skušnjav.
Konzul Barax pl. P o š n o f a 1 o si mora knejpati obrašeeni nos; nai-očil se je tudi posebni zamašek, da zapre luknjo, če bo preveč »cedilo.« - -
Don Jelarijus) V r a t o 1 o m, slavni misijonski praktikant — je sila zaraščen, — navadno o polnoči — domu gre. Nedavno se je v njegove kocine zapletel celo občinski čuvaj. Pri tej aferi se je tudi Frakar pl. P e r i n a tako hudo opraskal, da je moral priteči na pomoč sam medi-cinar Hinko Piškota r. V naglici mu je napisal recept, katerega je poslal Tomažu j Griži v Šempas. Jalarijus se kneipa v rosi bos ob eni popoludne na zeleni plahti. —
Brivcu so naročili naj bi poslal T o n-četu egipčanski solnenik v obliki lijaka. Zakaj ? Zato, ker je po stricu podedoval par žakljev tolarjev, in vsakovrstnega blaga. Med zapuščino je našel starodavni cilinder. Tonče, vesel, da bode zdaj tudi on »gor vzet«, med gospodo nasadi kano na glavo a glej vraga, bila je polna tolminskega masla. Maslo se pa na solnci topi, in da se to zapreči — bo treba priskrbeti mu egipčanski solnčnik. Med knejpovci je tudi Zgonc pl. Mešetar, ki na sejmih umiva roke z kravjim mlekom, da mu vince potem bolj diši. — To so vam fini kneiparji.
Podčavenski.
Kuplet.
Naš Rossi dobro vince Na špini vedno imft Slovencem on postreza, Lahončku nič ne da, Ce pride tje Lahonček Pa mora ven letet' In nič mu ne pomaga Če je za Laha vnet. Boli ga v črni duši Da laški je zdaj čuk, Da nima več na glavi, Slovenski — naš klobuk;
Prodal je Nemec dušo Sovražniku na mah, Sedaj pa za plačilo Bo kmal' pri njemu »strah«
On stoka in študira, Da bi se »rešil« spet, In rad bi iz Lahončka Postal Slovenec vnet. Boli ga v črni duši Da laški je zdaj čuk, Da nima več na glavi Slovenski naš — klobuk.
Mogočen je Banelli h Obljublja dosti zdaj In vender lepi Skedenj Ne bode laški raj.
V	temu je prepričan, Ze davno naš Čemot, Ce prav volil je njega, Ne tekne mu »rižot«. Boli ga v črni duši Da laški je zdaj čuk Da nima več na glavi Sloveski naš klobuk.
»Za dober litar vina Prodal si dušo ti; A jaz za tisočake, Svoj rod izdal ne bi.« Demarchi renegatu Ironično pove, A ta se zdaj sramuje Kam gledal bi, — ne vč, Boli ga v črni duši Da laški je zdaj čuk. Da nima več na glavi, Slovenski naš ■— klobuk.
V	»Brivca < pride vsaki, Ki naš izdaja rod:
To »Brivec« zve pa hitro Ker vedno je povsod, Ze hlače renegatu, Že tresejo močnd Da bi ne zvedel »Brivec« Kako mu je hudo. Boli ga v črni duši, Da laški je zdaj čuk, Da nima več na glavi Slovenski naš — klobuk.
„Sie" kdo?
Prestavljali smo Homera seveda na nemščino. Predstavljal je neki Slovenec. Ko je bil govor o trojanskem konju, ga je imenoval dijak v nemščin" z »sie.« Profesor: »Kdo je to »sie«?« »Ne, ne, »es« mora biti«, popravi hitro dijak. Iz zadnje klopi se pa oglasi star basist: »Gospod, raj pa če je bila kobila?!« Vse v smeh, še celo naš resni profesor »Dasabernicht.«
Jez čna Polonca
XII.
Drug dan sem peršla k šterni po vodo. Ta druga kuharca in dekle so me mal šimfleh gledale in so djale • ko so zvedle, kam de sem peršla: »Tbe bo še greval, tvoj gospod so cel sultan U Jest sem se zlo prestrašla in praša'a, e jo tu d meškutar. »Se ve de, pa še kakšen,« so djale Slobenarie in Ruse bi najraj požrli«.
K sem dam prešla s škafam, so glih ene cajtenge v rok imel in so ta krum-pastno hlapci pravli: »Jelesej, to je žalostno, de se Slobenarji zmilom vzdigujejo; v Ibla n jih je ze vec kokel Nemcev. Joj, joj, to je hudo, kam bomo plisli!«
Tolk sem jest slišala, potlej sem pa šla v kuhinjo, da bi zakurila. K pa ni votlo na nobeno vižo goret, sem prašala gospoda, če imajo kej papirja za padkurt. Dal so mi ene cajtenga. Jest jili podtaknem, pa zdaj še le ni blo neč, še goret niso votle Vsa jezna rečem, k se nisem mogla več premagvat: »Te meškurske cajtenge so za tist krej, kamor, vsak peš k nogam hod, za druzga pa nič.«
Da bi bili vi vidli, koko so gospod zarežal nad mano!
»Ti cifla ti, so rekli, »tako mi ne bos govolila, za tist klej so le slobenalske cajtenge, tajc cajtenge so pa za gepildet Idi. Al' si ti tud kakšna Slobenalka al pa i molde Lusovka ?«
»Ja, jest sem Slobenarka«, se odrežem moško.
»Tak pa kal lohka gles, od kodel si Iplisla,« pravijo.
J Jest ne favlasta zgrabim korc in jih polijem z vodo rekoč: »Sej bom šla, per nemškurju že ne bom služila.«
Toko sem se že drug dan peljala iz Novga Mesta. Spelo sem okregala, de me
je v tak krej perpravla. Je. pa djala: Veš ti Polonca, k znaš fain kuhat prav za nobel Idi, kar v Lblano pejd; tam je zdej dost bogatih Idi, k' fajn kuharo nucajo, boš gvišcn prav lahko dinst dobila. Pa sem prsla v Lblano. Ker sem že na velik krajih znana, sem kmalu dobila dinst per eneb zakon-skeh bleh, k' »Slovenca« in »Narod« zato bero, da vidjo, kako se kavsata. Seer so prav fraindleh ldje, eno punčko in enga fantka imajo, eden je pa na poti. Gospod su u n dan rekli, de bojo šli frova kmal v Rim, pa dozdej še niso šli, tud' un dan ne, k' so šli slovenski romarji tja. Kdaj pojdejo v Rim naša frava, bom že povedala, zraven pa tud še kej druzga, kar Vbs bo gotov inseretiral.
Zdej pa adijo za ta cajt.
Polonca, knharca v lblan, per eueh zakonskeh ldeli.
Vprašanje ?
—	Zakaj je nek Viljem tako urno brke vihal, ko je berolinski župan pozdravljal avstrijskega ccsarja.
—	Zato menda, ker berlinska pomada ne drži dobro zavikanih brk, kakor bi jih Viljem želel. —
Angležki minister Salisbury je rekel v svojem zadnjem govoru : »Da Angležka je v nesrečni vojni proti Burom narasla v veljavi.« - -Mislil je menda mož na veljavo angležkih generalov, kateri so pred Buri pete brusili.
Avstrijski prusaki zahtevajo naj bi se Avstrija z nemškim Mihelnom za vse večno čase »k o 11 t r a k t I i c h in u n \v i e d e r-ruflioh« zavezala; seveda iz bojazni, da bi jim kedaj ne ušla. —
Zviti pa so ti — avstrijski želodarji - kaj?
Nemški cesar Viljem je napil k vezi treh narodov : memškemu, avstrijskemu in laškemu. — Da bi bil Slovenstvu napil — ni verjetno. —■
Na mostiču v Rojanu.
Vi sin ti ni kozjebradec sreča don Jurieo:
»Come vil sior paroco? J urica: Lepo ste naredili, najprej pridete v deputaciji k meni, in mfe silite naj sprejmem kandidaturo, ker je »vi-toria gvišna«, potem me pa pustite
na cedilu. — O fatto un bel afar a accettar la candidatura. — Zdaj se mi lehko smeje v pest naš onorey<>le signor Dolenc. —
V	i s i n t i ni: La lassi faremo drogi bot. — J urica: No me chuehe altro...
V	i s i n t i 11 i sam seboj : Se mi je poz-
devalo, da je to grozdje še prekislo za našega gospoda. —
K
Dober lek.
Poznali niste Plavičnikovega Jakca. Saj ni čudo, da tukaj v Lisičjem selu ga vsak pozna kako slabi denar. Oziraje se na velikost »Lisičjega sela« ktera vas šteje celih 8 in pol hiš, zraven tega ima celo krčmo in nekaj čez 22 duš, že ni malenkost če je Jakec v obče znan. Da ga bo-dete vsaj pismeno natančneje poznali, hočem površno njegov životopis poročati. On je jedna največjih glav v celi vasi, lahko po-1 nosen, da mu kmečki klobuk nobeden prav ni in mora za svoj »capus po klobuk št. 63 v Ljubljano it. Že en božji dar, kte-rega nima vsak. Radi druzik druzih delov života omenim naj le: nos sredi lica, lepo-zakrivljen, liki »Davida Jainteles«, ušeša »a la asinus« le v tem se razločujejo, da se pri sivemu bratu lahko čez glavo zvežejo in pri njem to ni mogoče. Upam s tem dovolj.
S tem Jakcem bila sva najbolja prijatelja. Gotovo mi ne boste za zlo šteli, kajti jaz fantinč okroglih 16 let star, se lahko v čast štejem z dosluženim »Gebirgs-marinerjem« v dotiki biti. Posebno od zadnjič, ko sva bila v Ljubljani, in je on »Za vodo« za 30 kr. še eobro ohranjen frak kupil, koji je razen dober duceot lukenj še popolnoma nepokvarjen izvidel in se tako lepo od podarjene mu maščobe švetil, ter slednič v Lisičjem selu za natakarja sprejet bil, bil sem ves preneseten, da imam prijatelja, ki dan za dnevom salonsko obleko nosi.
Jakec v drugem oziru ni bil hudomušen, bil z vsakimu čez vse prijazen; posebno prikupil se je kmetom kadar je pri govorjenju svoja ustnica na vse pre-tege zavijal. Le eno napako je imel, katere se ni dal odvaditi, in ta je bila ta, ako je s kterim občeval, je vsaeega celi čas pogovora po lici gladil. Tudi jaz sem se med tiste srečne štel, kojega so njegove blažene roke gladile. Ali »tempera mu-tantur«, tudi jaz sem že k letom prišel, in njegovo božanje mi ni več ugajalo.
Sklenil sem nekega večera nad Pla-vionikom se maščevati. Pridem v krčmo, krenem jo naravnost v kuhinjo, ter se v ognjišču se sajami popolnoma roke počrnim. Prišedši v sobo bil je naš Jakec že zopet nekoliko v drugem nastropji. Sedem za mizo ter naročim vina. Ko mi zaželjeno prinese, začne mi zopet novice pripovedati, ter me pridno božal; jaz »ne bodi len« ga tudi gladim, ter gladim tako dolgo, dokler ni bil črn kakor ščurk. — Da ne bi on takoj moj črni sklep zapazil, zabičil sem vsem navzočim gostom in kuhinjskim vilam, njemu nikakor povedati, dokler ne bode sam opazoval.
Komaj sem bil z mojim delom gotov, prisopiha počasi vaški župnik v krčmo. Moža, ki so farani za resnega dušnega pastirja smatrali in le malokdaj je bilo na njegovem resnem licu smehljaj opazovati, videč našega Jakca, ga je tak smeh posilil, da se je takojjza trebuh prejel, boječ, da bi ga ne razgnal. — Jakeu se je že i nekako čudno zdelo, da je celi večer slišal krohat v krčmi in še celo gospod župnik se je tako ljubko smejal kakor še nikoli. Vendar ni videl za kaj. Ko je pa gospodu župniku zaželjeno večerjo prinesel gledal je po naključbi v ogledalo ktero je viselo tik župnikove glave. Zapazi vsi njegovo čudno obliko v ogledalu izustil je: »prekleti kranje, kaj mi je napravil« ter vrgel večerjo na tla, ne zmenivši se kam da so čepinje odletele, ter zdirjal kot besen lev iz krčme naravnost proti domu. Jaz pa boječ, da bi me v svojej razburjenosti ne raztrgal sem jo potegnil, ter hvalil tistega, ki je tek iznajdel, ter mu lepi čas pred obličje prišel nisem. Konce povesti, da Jakec od same blamage, ktero sem jaz povzročil, se 14 dni ni svetu pokazal in potem se tudi gladenja po lici popolnoma odvadil.
Pa škandala še ni bilo zadosti, fanti so pesmico skovali, in v vsaki priliki prepevali njemu na čast; prva kitica se glasi: Preljubi mi Jaka zapomni si to V govorici po lici ne gladi z roko Ce Milan Pavličev te zopet dobi Bog sam ve, kaj tedaj Ti on naredi.
Katimar.
*
O novem denarju.
T one: Si že videl novi denar po pet
kron skupaj? France: Že. Tone: No, ali ti všeč ? F r a c e : Všeč bi mi že bil, a jaz pravim, da nima nič kaj prave veljave za mene. Tone: Zakaj ne? F r n c e : Ker ga nimam.
Še se godijo čudeži!
V neki vasi na vipavskem pod hribom imenovanim Školj se je ustanovilo neko društvo z enakim imenom. Snovatelji tega društva so njega največi nasprotniki. »A h' ni to čudež?!« in s tem delajo društvu največ reklamo. Ko so bili naši starašinje pri škofu na kosilu so si eden drugemu obljubili, da ne pristopijo k društvu, radi tega je župan prvi pristopil. Naša dva učitelja delata tudi proti društvu, morda se boji ta podučevati petje. Ljubši jima je maušl.
Društvenik.
o
o o
Anekdota.
(Kako se žival privadi človeku.)
Bogat samče, ki je rad Ično postajal v svoji stanici imel je psička, jedinega družeta — ki mu jo vsaki čas utekel, če so se le vrata odprla. Nekoč pa, ko se spet hoče »kiižek« ven zmuzniti, uevolje i sezuje čevelj in ž njim natepe ubogo žival, rekoč: čakaj, čakaj mrha! Ta bodem že naučil, da se me boš vsaj privadila.
o
oo
Amor guintanus. Ljuba IVpoa!
Kjer te vidim, za teboj vedno in povsod letel bi, če te gledam, ves sem nov, samo plesal, skakal, pel bi.
Kratko, malo: Ljubim te; a da bi to dokazal, da mi ti verjela bi, nekaj pesmi sem namazal.
Dolgo sem premišljal, kaj pojem naj, morda sonete ? Mar rispete ? Legvidile 2 Morda rajši triolete ?
Slednjič sem odločil se: Naj bo, vsakega po eno, draga, da spoznaš iz njih mojo ljubav preognjeno.
Tvoj Janez Doli n a r. 1. G losa.
Draga, pač si že opazila kdaj : luna me trka,
toda a veš pa tudi zakaj luna me trka?
Res, da razum mi gine-vsak dan,
toda ne misli, da od nekdaj luna me trka.
Ko te še nisem videl nikdar,
bil sem še pameten, in šele zdaj luna me trka.
Videl sem namreč tebe nekoč,
obraz ti je bliščal ko mlaj, — luna me trka.
Srce takrat mi padlo je v hlače,
vidiš ti ljubica, in od tedaj luna me trka.
2. Ilispet.
I Glej njivo to, ah to je pravi greh, kako plevel po nji bohotno rase, pšenica zadušena pa pri tleli, le droben komaj sled se ji pozna še.
Ta njiva razdejano mi srce je, na nji bohotno se ljubezen smeje.
Pri tleli pa ta pšenica zadušena je moja revna pamet -— umorjena.
o. Segvidila
Poljubljal prstke sem >i, kar se je dalo; ko prišel sem domov, pa v ogledalo pogled se mi obrne. Vrag! Ustnice so mi od tinte črne!
Zakaj so Buri tako dobri strelci ?
Pokojni general Joubert je pripovedoval o priliki nekej gospi: Buri so rojeni strelci. Burski očetje so vedno želeli, da bi sinovi kaj znali. Selišča so bila odda-i ljena od šol in cerkve. Divje zverine in črni kafri so vznemlirjali deželo. Otroci so morali vendar le v šolo. — Vsaki deček dobil je primerno puško seboj ter bil s potrebnimi patronami priskrbljen. — Ko se je vračal domu, moral je roko in oko vaditi, tako je večkrat v tednu prinesel torbico polno divjačine za večerjo. Kafri so se bali teh transvaalskih otrok, katerim je bilo pa prepovedano koga napadati — učili so se samo braniti. In tako vidimo te vrle inove, kako branijo svojo ljubljeno domovino proti brezsrčnim Angležem. —
Kako Kitajci lastne brate slepijo
Njih državni list je pisal sledeče : »Kitajska vlada je v Port Arturu bivajoče ruske vojake najela, de bi branili Kitaj pred Japonci. Japonci so nepremagljivi, ti majhni barbari se silno kruti in divji. Proti tem divjakom je treba najeti enake divjake. Rusi so bili še od nekdaj prijatelji Kitajcev, oni so silno nevedni ljudje, ne razumejo niti kitajskega pisma. Rusi so surovi, sicer pa dobrosrčni in človek lehko shaja ž njimi.
Na kratko rečeno : s tem Rusi bi bilo vse dobro, samo ko bi ti prekmorski hudiči« ne bi imeli tisto grdo navado — krasti naša dekleta in odpeljevati jih na Rusko. Ako se ne bodo v prihodnje bolje obnašali jih spodimo iz dežele.
Menda jutri kaj ? 1 !
Pomenki pod hrastom.
F r a n c k a : Kako je bilo velikonočni ponedeljek, ko smo ga pile pod hrastom na zidu.
K a r 1 i n c a : Prav luštno je bilo, menile smo se o tem in drugem tudi od naših Franceljnov iz Gorjanskega — l v a n c k a : Kedo je pa nalival ? K a r 1. : Kaj nas ni bilo dosti, same izbrane.
F r a n c. : Pa vendar nismo bile način-kane. —
K a r 1. : Ziher bi ne bile, kako je pa bilo
ko so nas fanje dobili v pest. Milka: Ti rečem, meni je bilo naihuje ko meje zgrabil Franc z Gorice nisem mu mogla ubežati, ker me je »šnops« vso »znuru«. F r a n c k a : Gorje nam, če se ga ne odvadimo — ne dobi nobena fanta — za pravo. — K a r 1 i n e a : Vidiš, ti Urška si vsega kriva, ker si nam preveč na mizo nosila. No pa »za Ion« ti zberem Mir-kota, če ti bo pomisli. Urška: Karlinca kaj pa tako zame skrbiš, če tudi me Tonče zapusti nič ne stri, samo da nas Gorjanci ljubijo. M i 1 k a : Tovarišice, /. nami ne bo dobro, če bodemo rajši šnops in vino kakor inleko pile. Take dekleta ne bodo pametnega fanta udobile. —
»Žv. M.«
DOPISI.
Sv. Marija Madalena zgornja. Vem,
da imaš sedaj po volitvah mnogo dela, a vendar bi te prosil, da prideš tudi k nam enkrat, k sv. M. Madaleni zgornji k Vekjetom, ter jih malo ostrižeš, ker so tako zaraščeni, k kor češka šumava. Po zmagi Banelija se še zdaj širokou-*tijo, koliko denarja so prejeli od »šjora« poslanca in koliko vina so spili. Njih »Capo-eiko-rija« mi je celo povedal, koliko cekinov je dobil v volitvene svrhe, kar pa ti nikakor nesmem povedati, drugači bi me oni tožil, da sem blebetal okoli, da je prejel 80 gl. ali 100 kron. Povedal mi je tudi, da so bodo odslej, ko imajo svojega Banellija poslanca, imenovali »Večoti«. ker se glasi bolje italijansko a ne več Vekjet.
Nadalje mi je pravil z pravim ponosom, kako se nekateri mladenči svoje onemogle očete spremljali na morišče —
Str. 8.
B R 1 V E C
B.
v Gorici
Tržna ulica v p.slopju okrož. sodišča Po zmernih cenah nudimo fino blago. i. s. suhe in oljnate barve pokosti (lake), za-mazko (kit), klej, čopiče, razne krede, cement, zamaške, gobe, milo, sveče, petrolej, cevi iz kavčuka, mineralne vode. cedi (gume) kirurgično opravo, pogačo za pse, parfumerije itd.
ČUDEN FRAN
urar
Glavni tri. - Ljubljana - Glavni trg.
Priporoča ure, zlatanino, kolesa, šivalne stroje. Najnižje cene. — Najfinejša Štiria kolesa in več drugih vrst koles. Ceniki na razpolago.
Leposlovni list za ženske i z-haja v Trstu enkrat v mesecu. Prinaša razno gradivo za ženski svet; posebno p r i p o v e s t i, pesmi in razne p o d u č n e nasvete za matere in h č e r-k e. — Za vse leto velja 6 kron. Naslov : Upravništvo „Slovenke" — Trst.
Prodajalnica jestvin
Vekoslav Pečenko
ulica Commerciale 11.
Podružnica ravnotam št. 12.
Našim slov. gospodinjam, hišnim in drugim, katere stanujejo v obližji moje prodajalnice naznanjam, da se v moji zalogi dobe vse potrebne jestvine za katero si bodi družino: kava, olje, riž, sir, makaroni, fižol, moka, sveče, frank itd.
Vse po primerni ceni samo dobro in zdravo blago. Pošilja tudi na deželo. Z obilni obisk se priporoča ndani
Vekoslav Pečenko,
trgovec.
ooooooooooo
„Slaviselies Eclio" izhaja 1.. 10. in 20. dan v mesecu in stane na leto 5 gld. — V Trstu ga prodaja tobakarna Lavreučič, v Ljubljani bukvama Schwentner po 14 nvč. a*" Časopis vestno zasleduje slovansko gibanje in temeljito razpravljata najvažnejša dnevna politična vprašanja. Noben slovenski poli-tikar ne bi smel biti brez tega lista.
NOVAK MIHA
trgovec
ulica S. Catarina št. 9. - trst - mioa S. Catarina št. 9.
(Nad 30 let stara firma).
Razpošilja razna olja, kavo, riž, južno sadje, jestvine in kolonijalno blago. Pošilja se na debelo in drobno.
Pošiljatve samo na povzetje, posode ostanejo na račun firme odjemalca pa pogodbi. — Blago, katero ne vgaja, se vzame nazaj.
Cena olju je od 28 nvč., do 72 nvč.
Kave dobite: Ceylon, Domingo, Gua-temale, Jamaika, Moka, Java, Portorico, Perl, Victoria, Rio in Santos.
Priporoča svojo bogato zalogo vsem stanovom : duhovnikom, učiteljem in uradnikom.
udani
Novak Miha.
Prva slovenska trgovina z ž e 1 e žj e m Konjedic & Zajec
v Gorici, pred nadškofijo 5.
Oče, po kaj greste v Gorico? Moram nakupiti razno železje. Pri Konjedicu & Zajcu dobim najboljše Štajersko železo, železne, cinkaste, pocinjene in medene ploščenine, razna orodja, štedilnik ognjišča, peči, cevi, nagrobne križe. Tu dobim okove za pohištva in stavbe; koroški acalon in Brescia jeklo, razne cemente in kmetijske stroje. Vse po najnižjih cenah.
ica 10
rcgistrovaua zadruga z omejenim poroštvom, edini in prvi slovenski denarni zavod v Trstu
Ulica S. Francesco št. 2. sprejema hranilne ulogc in obrestuje 4°/0. Toliko ne plačuje v Trstu noben denarni zavocl.
Rentni davek od vlog plačuje zavod in ne vlagateljo Obresti se vsako leto kapitalu pripisujejo, da teki. obresti od obresti, tudi če dotičnik ne prinese knjižice.
Vloženega je bilo leta 1892 gld. 17.663.76
1893	rt 38.245.13
1894	„ 49.741.66
1895	„ 88.644.52 ^ 1896 „ 125.448.27
1897	„ 164.907.79
1898	„ 261.424.45
Skupni promet od 1892-1898 gl. 3,212.095 10
Pri slovenski tržaški posojilnici iu hranilnici se denar podvoji (»krat prej kakor pri drugih hranilnicah.
Svoji k Svojim!
Podpisani priporoča slovenskemu občinstvu bogato založeno pekarijo. —• Po streže vsaki čas s zveži m kruhom : prodajalce, krčmarje in odjemalce na debelo s primernim obitkom. Kruh se prinaša na zahtevo na dom. Prodaja se vseh vrst moke — domače pečivo —• sladkarije in pristno domače maslo. — Sprejema v peko domači kruh ; vse po nizkih cenah. Pekarija je v
ulici Stadion št. 20.
odprta je od 5. ure zjutraj do 10. zvečer. Priporoča se udani
Jakob Perhavc,
lastnik.
<
i
i
Odlikovani fotografski atelier
A. JERKIČ
Gosposka ulica št. 1. - gorica - Gosposka ulica št. 7.
v hiši „Goriške ljudske posojilnice".
Novi, velikomestno urejeni atelier
odgovarja vsem modernim zalite \ am v tej stroki.
P. n. ii. državni uradniki in niibovi Minski člani dobe pri obstoječih cenah 15 rabat.
d«
Brivec obiskal je nedavno Jerkičev fotografski atelier, v Gorici, kateri razpolaga z najprimernejšimi prostori, kar je glavno in najmodernejšimi pripravami za svojo obrt. Fotografije so tako naravno in fino prenesene, da se jih ne moreš nagledati. Ponosni smemo bit', da imamo v nas tako finega fotografa-umetnika. Slovenske družine naj nikar ne zamude obiskati Jerkiča. Njegove fotografije so najlepši spomin v slovenski hiši.
)
►
>