PHIHOBSKI DNEVNIK °SVOBOPII-WE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. 1. gr. Uto IX. . - TRST, nedelja 31. maja 1953 SggHjZEAJAim DOSLEJ MAJBEČJEGA MČRTfl ZA POITALIJraeEUAME GE SE DRŽIMO ETNIČNEGA NAČELA, POTEM MORA BITI VSE OZEMLJE OD TRSTA DO TRZICA NASE, KER TAM M ITALIJANOV, TEMVEČ SAMO SLOVENCI. TITO Cena 25 lir SLOVENSKE OBALE De Gasperi namerava zgraditi v Sesljann naselje za 400 italijanskih ezulskih družin domačim volil/t;ei/ spojilo «italianissimi preko slovenske «madrepatrio» ^ vase,J «Jevinsko-nabrežinike občine slovenski oh^ ’ J** namerava rimska vlada zgraditi na ti, k U Trstom m Tržičem novo italijansko na- kasWh rirn,i° n^nicnih nlč mani kot «0 ezulskih italili, ti j,. Tako namerava De Gasperi s težkimi milijo-'insko' «Jfejema ott AmeriI* nasilno poitalijančiti našo slo-K0 obalo, ki loči Tret od Italije. Podrobnosti so naslednje: &m«ka vlada je že dala ta-Daln?1^07311' *Zvezi ezulov iz (v v*0" *n Julijske krajine« tisti - -ri 30 včlanjeni tudi vsi kateri Cj n^teU Mussolinijevi funk-y .^rp 'z vseh krajev Italije, iy-l , *e ^ rainki falirani o-sa d i na®’b krajev in vse-čo« ,3 ana Poslal v raznaro-fia 3 ne s vrhe v naše kraje) že racun odobrenega kredita m!K?rvi obrok v znesku 300 Db, Jon1(>v lir! Novo naselje bo §a.‘° nič manj kot 100 sta-!,j an)skih poslopij, vsako st'bmi stanovanji! ^emljišče je ta ezulska zveza Princa h • — 3)e že kupila od devinskega • ki mu je ostalo še iz ži časov. Zemljišče le- lian ^ cestarsko hišo pri Ses-]ja u. na obalni cesti Trst- Ses-Vn ln ^"Ižiščem te ceste z noto 7avtomobilsko cesto. Prav kratkL^ji,ŠČe-3e hotela Se pred žinsV kupiti devinsko-nabre-ter,rta. občina, da bi na njem Zato ■ n°V0 š°Uko poslopje ji , 1® zaprosila princa, naj v tf,171 Proda. Toda princ prod s,vrho zemljišča ni hotel 2e]. a l> kar pa je verjetno jif- r storil, ko je zvedel, da nasei? novo italijansko ezulsko tČrJ;?:' J", naj bi Pomagalo kra; t j z madrepatrio on- 1 Jadranskega morja. ^edentisti sam °tale grozijo pdrobnosti, ki že Priča' P° Sek' dovolj zgovorno tod v° 0 imperialističnih me. aci r‘mskih klerofašističnih ZauB , ! ki jim )e De Gasperi siln Uvršitev načrta za na-°bal° Spreminjanje slovenske Zvm*,.v italijansko, pa sme eil od domačinov, Sa z tega bodočega italijanske. v"^lj.a bi namreč raznaro. hod , la'ski naj bi tja vodile pa niso oplenjenega princa, tem- - Ust domačih Slovencev. j ■ • hoteli imeti tudi iz- ba avtomobilsko cesto. Po. zat. v« ,0blenionega princa, tem-last domačih Slovencev, tpj s° bili De Gasperijevi e-aa,arii prisiljeni obrniti se za bik'1*' *e®a zemljišča na lastil’ Ib res so prišli prejšnji (|.6,1 k družini Legiša v Se-4^* štev. 27. Prišlo jih je kar Vjj. — po njihovi stari nastali da vedno prihajajo v tiej.. - Med njimi so bili celo , ‘eri inženirji iz Rima ter f‘io Predstavniki tukajšnje 'bok- ieve Krščanske de. h0v raciie in seveda tudi nji-i>, ® stare raznarodovalne or. izacije «Lege H med njimi odgovarjajo čUj ttbena Sandomeni, Lenar- Nazionale#. m Bandini la ^jlota gospodov je zahteva. tri kose zemljišča v širita metrov, češ da jim bo d,:0t* Legiševih, naj jim pro-?>? • to’ *est b0 p°trebno za gradnjo cest od hjj.J^Sa naselja do avtomo-Ijišč eeste. Za vsak pas zem. lD0„a 80 takoj ponudili vsoto bis lir' ^°’ Legiševi seveda C^oteh pristati. Zato so jim (e - emisarji zagrozili, naj J0 fe enkrat dobro premislile er bodo sicer ukrenili ob] p°trebno, da bo zemljišče bo ®tveno razlaščeno ter da lk0j tem primeru lastnik o-°van, ker da bodo tedaj 1 lif’ Itleter plačali samo po 150 So H **Vrševalci raznarodovalne- Oačrt; a so obiskali tudi do- dru„na Terčona, ki je lastnik bira e®a dela zemljišča, ki za-čo dohod bodočemu naselju t>d jV'°mobilske ceste. Tudi iim erčona so zahtevali, naj t>otrefeml3° proda, ki pa jo hišo nK1’'3 2ase, ker ima svojo skerr, , ze °menjenem sesljan-križišču. I60o novopečenih sesljanskih ^niijanov za doslej Gasperijev ne samo Nbslldlmo gre azbarnanejS1 De C bage vd°valni načrt cot>e ale’ temveč vse naše sUja’i e računamo da bo se- i,ai Vsaka ezulska družina i naJma”J štirih članov, se s naz-11330 obalo naselilo na Uečeni,lri najmanj 1600 novo- jtav; ,b “Sesljanskih# Italija- alije j 0 »e morda kje od I- vedno okupiranih kra- ,'°veri , ie na pr. popolnoma !* t)e ra Soriška okolica, kjer , Statlri asperi naselil na pr i-ždlcivi m tisoče Drav takih ‘JUJe J. Ne! tam, kjer nima po nobenih zakonih in pogodbah prav nikakršne pravice, ne ozemlju. Ei ga v imenu Varnostnega sveta upravlja angloameriška vojaška uprava. Tista uprava, ki je doslej ne samo dovolila, temveč v največji meri tudi finansirala že vse doslej zgrajene raznarodovalne postojanke na naši obali, zlasti pa tako imenovano ribiško naselje pri Stivanu, ezulsko naselje pri Sv. Križu in ezulsko naselje pri Proseku. Torej vse ob naši obali! Poleg vseh ostalih naseljencev v doslej zgrajenih treh naseljih na naši obali naj bi dalo to najnovejše naselje več kot tisoč volivcev v prid Italiji bodisi na prihodnjih u-pravnih volitvah, bodisi na morebitnem «plebiscitu», ki ga imajo v svojem programu vse iredentistične stranke in ki ga v zadnjem času propagirajo med sevtovnim javnim mnenjem « Socialisti della Venezia Giulia», Saj so prav za 15. junija letos povabili tri opazovalce Socialistične internacionale v Trst; liberalci pa so v to svrho pred kratkim organizirali v Trstu nekakšen mednarodni mladinski liberalni kongres, na katerem so o potrebi plebiscita prepričevali francoske, belgijske in druge liberalne mladince. Zelo je tudi verjetno, da je De Gasperi ukazal z izvajanjem načrta pohiteti v odgovor maršalu Titu, ki je v Slavonskem Brodu še enkrat poudaril da je obala med tržaškim pristaniščem in Tržičem slovenska in jugoslovanska. Ker tega dejstva De Gasperi ne more zanikati, ga namerava ovreči po stari imperialistični fašistični ^tradiciji z nasilnim poitalijančevanjem. Razlika od dosedanjega raznarodovanja je samo v tem, da sedaj poitali-jančuje z milijonskimi vsotami, ki jih prejema kot pomoč za ublažitev bede na svojem jugu iz ZDA, kjer pa hkrati dolži in blati jugoslovanske narode, da so storili Italiji kri- vico menda zato, ker so potolkli fašistične ubijalce skoro pol milijona Jugoslovanov in požigalce desettisočev domov. To De Gašenju ne zadostuje! Zato poitalijančuje slovensko zemljo. Svetovna javnost mora biti o tem najnovejšem nasilju do podrobnosti obveščena zlasti sedaj, ko se v volilni kampanji zopet izkorišča tržaško vprašanje za dosego nekih novih koncesij v naši coni. Pri vsem tem pa ima v prvi vrsti ZVU dolžnost preprečiti izvršitev tega najnovejšega raznarodovalnega načrta in poslati ezule tja, kamor jih je klical sam De Gasperi in jim obljubljal med in mleko. Ža poitaljančevanje naše zemlje pa ne smejo in ne bodo služili. Vsaj za dolgo ne! ČLANEK ^MEDNARODNE POLITIKE" O VPRAŠANJU TRSTA Vprašanje je samo cona A V imenu etničnega in gospodarskega načela Jugoslavija upravičeno zahteva, da je prisotna v Trstu oziroma v Tržaškem zalivu - Ne gre sploh za vprašanje cone B BEOGRAD, 30. — Najnovej- politikas ugotavlja, da sovjetska vlada ni dala Jugoslaviji nobene obljube v zvezi z jugoslovansko - italijansko mejo in da je Molotov podpiral u-pravičene jugoslovanske mejne zahteve kot sestavni del splošne sovjetske politike, ki je šla za tem, da Jugoslavijo napravi za sovjetskega satelita. Isti Molotov je nato brez posvetovanja z jugoslovanskimi zastopniki sprejel francosko linijo in predlog za ustanovitev STO, t. j. tisto rešitev, ki jo danes De Gasperi smatra za italijanski uspeh. «Kaj še ostane od logike De Gasperija v luči teh dejstev?» se vprašuje ^Mednarodna politika» in dodaja, da je De Ga. ša številka beograjske Mednarodne politike» objavlja daljši članek pod naslovom «Logika v Vittoriu Venetu«, v katerem poudarja, da je zadnji govor De Gasperija na nov način osvetlil gledanje vodilnih italijanskih krogov na tržaško vprašanje. Mednarodna politika» v uvodu poudarja, da je De Gasperi leta 1945 zahteval wso Istro in Trst», a za Reko in Zadar posebne avtonomije. Ta cilj si je postavila demokratična vlada premagane Italije. «Kako naj torej zaupamo v dobre namene italijanske vlade pod predsedstvom istega človeka danes, ko se Italija čuti okrepljena?» Kdo lahko po speri s svojim priznanjem, da Volilna kampanja brez perspektiv in brez jasno določenih programov Revščina kominformovske propagande v Italiji - Magnani o političnem položaju RIM, 30. — Poučeni ljudje obetajo, da bo do konca volilne kampanje še 10.000 zborovanj ali tako nekako. Dobra polovica jih bo jutri, v nedeljo; med njimi bo najvažnejši govor, ki ga bo imel v Bariju predsednik vlade De Gasperi. Volilna kampanja se vleče toda brez vsake posebne zanimivosti, če izvzamemo razne incidente in nesreče (prav danes poročajo o takšni volilni nesreči, ki je zadela celo nekoga, ki še nima volilne^pra. vice: v kraju Felline pn Lec-ce je trinajstleten deček zlezel na cerkveni stolp, da bi bolje opazoval zborovanje, ki ga je verjetno bolj zanimalo zaradi svoje južnjaške pestrosti kot zaradi politične vsebi-ne ;kip, na katerega se je naslanjal, pa je popustil in pa j ,-z ba“Eom vred na tla. Nedolžna žrtev volilne kampanje se bori v bolnici s smrtjo) Med incidenti pa naj omenimo ponesrečeno Terracinijevo zborovanje v Gorici in nedokončano zborovanje MSI v kraju Taggia pri San Remu; tam je bilo tudi nekaj pretepa in sam kandidat MSI Tamponi jo je izkupil s pestjo po licu. S politične strani pa volilna kampanja res ne nudi kaj po sebnega. Prve senzacionalistične bombe so popokale in od njih ni niti dima več. za nove senzacije, ki naj nadomestijo pomanjkanje progra mov, pa so stranke verjetno v zadregi ali pa jih zadržujejo za zadnje dni kampanje. Perspektive ni mogoče iz obilice volilnih zborovanj in govorov razbrati nobene; priznati p» e treba, da so se pri tem demokristjani, za katere je včeraj De Gasperi v Cagliariju vsaj prikazal nekak politični (čeprav dvomljiv in večkrat negativen) in gospodarski program, mnogo bolje odrezali kot kominformisti, ki so se spočetka hranili od senzacij, zdaj pa jim tudi ta žilica U pojema. Razloga za revščino komin-formistične volilne propagande sta v glavnem dva: prvič, da so šli v volilno borbo z odkrito .perspektivo poraza, drugič pa pomanjkanje programa ,ki bi pristojal stranki, ki je vsaj po imenu komunistična ali socialistična. Zaradi pomanjkanja programa se kominformistična volilna kampanja izčrpuje v napadih- na.demokristjane, torej v negativni propagandi, ki n* zna nakazati nobene alternative za demoknstjanske gre-hote; zaradi perspektive v volilni uspeh pa se kaže apatičnost med privrženci, ki mnogim vzbuja dvome, ali bodo kominformisti dosegli glasove, ki so jih zbrali na upravnih volitvah. Nenni govoriči 0 «socialistič-ni alternativi#, ki pa je nekaj podobnega kot sveta trojica, ker še ni znal povedati, kakšna je in v čem je; sicer pa je tudi sam Nenni dejal, da ((socialistična alternativa# ni program. temveč smer, poleg tega pa tudi nikakor ni prepričan, da je izvedba te »smeri# mogoča. Tako torej proti demo-kristjanskemu programu, ki je sicer slab in bled, kominformisti ne postavljajo niti sence programa. De Gasperi je govoril danes v Palermu. Govor je bil polemičen in brez posebnih značilnosti. Omenili bi le, da je De Gasperi naštel tri svetovna vprašanja, ki jih je treba rešiti; Avstrijo. Nemčijo in Trst. Sicer pa je v volilni kampanji o Trstu naenkrat posta lo čudovito tiho; kadar se o-menja, se to dogaja le v očitkih Togliattiju ali fašistom, da so zapravili Trst, oziroma v enakih očitkih demokristjanom na kominformističnih in fašističnih zborovanjih. Torej polemika o zgodovini, ne o sedanjosti. kaj šele o bodočnosti. V vladnih krogih ne skrivajo jeze na jugoslovansko vlado, 'da se je morala tako zgoditi.’ Državni podtajnik v zunanjem ministrstvu Taviani v čigar resor spada tudi Trst, je danes ves svoj govor posvetil italijanski zunanji politiki Trsta pa se 2 besedico ni dotaknil. V ciklu tiskovnih konferenc, ki jih.imajo predstavniki raznih list v klubu tujih novinarjev, je danes govoril poslanec Valdo Magnani v imenu zveze neodvisnih socialistov. Magnani je najprej kritiziral večin ski volilni zakon, nato pa pre^ šel na kritično presojo demo-kristjanske in kominformistič-ne politike. Osnovno vprašanje v Italiji, je dejal Magnani. je vprašanje socializma, se pravi pomanjkanje socialistične sile. ki bi bila dosledna v obrambi delovnih ljudi in neodvisnosti države. Nato je Magnani prikazal, kako je kominformistična in demokristjanska politika olajšala okrepitev desnice in navedel primer velikega lastnika ladij Laura, predsednika PNM. «ki je obnovil svoje gospodarske privilegije po zaslugi ekonomske politike vodilnih skupin v Italiji#. Mendes-France za spremembo politike v prekomorskih ozemljih Neodvisni socialisti sodijo, da bi se pojavile večje možnosti za združitev vseh socialistov če večinski mehanizem volilnega zakona ne bi mogel začeti delovati, kajti «danes je ežnja socialistov po združitvi močnejša kot kdaj koli med delavci in med javnim mnenjem sploh#. Ce sredinska skupina ne bi dosegla potrebne večine, bi bil# po Magnanije-vem mnenin^ožna vlada, ki bi jo predstavljali demokristjani in socialisti ob izključitvi KPJ. «Naravno — je dodal — bi ta izbira prisilila PSI; da zapusti dvoumne položaje, ker bi morala pretrgati svojo odvisnost od kominformistov. V nasprotnem primeru bi padla na PSI odgovornost za razvoj na desno v Italiji,, Zanimivo je, da je isto možnost sodelovanja PSI v vladi, če večinski zakon ne bi začel delovati, omenil na včerajšnji tiskovni konferenci predstavnik PLI Cortese, Magnani sodi, da v nobenem primeru Nennijevi stranki ne bi bilo lahko otresti se nadvlade KRI, čeprav so v stranki, ostali mnogi prepričani avtonomisti in čeprav je težnja po neodvisnosti v PSI sploh zalo močna. vsem tem verjame, da Italija zahteva samo «minimalne pravice?». Ali se italijanske državne radijske postaje ne o-bračajo vsak dan na elstrane in Dalmatince?s Ali ni De Gasperi končal svojega govora s pozivom ebratom z druge strani obale?# Alt ni te dni Pac-ciardi govoril o mejah demokratične Italije, ki jih je fašizem izgubil? Ali ne govori De Gasperi v istem govoru, da je «Jugoslavija okupirala» Istro in Slovensko Primorje, kar pomeni. da on še danes oporeka pravico Jugoslaviji do tistih slovenskih, in hrvatskih krajev, ki jih je Italija izsilila v Rapallu in ki so jih jugoslovanski partizani osvobodili že leta 1943 v borbi proti fašistični Italiji? V svojem govoru — poudarja Mednarodna politika» dalje — je De Gasperi s posebno jasnostjo izrazil zahteve sosednje Italije do čisto jugoslovanskih krajev in potrdil tezo, da imamo opravka z ekspanzivno politiko našega sosede. Toda De Gasperi mu je napravil še eno uslugo. On je preciziral, da te italijanske zahteve, niso produkt volilne kampanje, temveč vprašanje, od. katerega je odvisen mir. Nimamo namena podcenjevati pomena tržaškega vprašanja za konsolidacijo Evrope. Vsekakor je želeti, da se oba naroda sporazumeta. Toda želja za sporazumom, ki jo je Jugoslavija tako jasno pokazala z vsem svojim dosedanjim zadržanjem, je e-na stvar, a besede o nevarnosti za mir v zvezi z zahtevami «za celo Istros in preten-diranjem na dele Dalmacije, zvene bolj napadalno kot pa miroljubno». Mednarodna politika» ugotavlja nato, da je De Gasperi v svojem govoru na intrigant-ski način poskušal prikazati jugoslovansko-sovjetske odnose glede vprašanja Trsta, da Narodni skupščini se bo predstavil v ponedeljek ali sredo - V posebnem članku poudarja Mendes-France, da je treba v Franciji izvesti celo vrsto ustavnih reform, in kritizira zlasti politiko v Indokini tisoče prav takih ItalH;„De Gasperi nase-jane m raznaroduje PARIZ, 30. — Pierre Mendes-France, ki je prevzel nalo. go, da bo skušal sestaviti novo francosko vlado, je danes na napovedani tiskovni konferen. ci izjavil, da ni bil še določen dan, ko se bo predstavil narodni skupiči in zahteval in. vestituro. Dodal je, da namerava to storiti čimprej in da namerava staviti skupščini predloge, o katerih se bo ta lahko izrekla. Sporočil je nato, da se je se. stal sinoči z guvernerjem Francoske banke Baumgart-nerjem. danes zjutraj pa se je razgovarjal s predsednikom skupščine Francpske unije Al. bertom Sarautom o vprašanjih prekomorskih dežel in Indoki. Izjavil je, da je že zbral važne informacije, ki mu bodo pozneje služile, ter je potrdil, da se namerava sestati z drugimi osebnostmi, zato da se bo lahko bolje ravnal glede raznih zunanjepolitičnih vprašanj glede evropske ^ojske ter bližnje konference na Bermudih Upoštevajoč vse te informacije bo Mendes-France pripravil svojo vladno izjavo, ki jo bo v čim krajšem času prebral v narodni skupščini, verjetno v ponedeljek ali pa v sredo (ker je običaj, da ob torkih ni seie narodne skupščine) »Kar pri. pravljam — je zaključil Mem des-France — mora biti take narave, da bo olajšalo delo narodne skupščine in prispevalo k informiranju javnosti. Želim postaviti skupščino pred jasne predloge, o katerih se bo lahko izrekla. Vsekakor pa ne bi se mogel zadovoljiti z dobro doziranimi izjavami, ki bi bile vsem všeč, a ne bi imele drugega rezultata razen tega, da bi privedle do velikega nesporazumljenja in bi «e povečale sedanjo politično zmedo#. Mendes-France je danes objavil tudi poseben članek v tedniku «Le Depeche d'E-vreux» pod naslovom »Ali bo zadostovala ustavna reforma?# V članku poudarja, da je treba sprejeti nekatere neprijetnosti in nekatera tveganja, če se hoče rešiti sedanjo krizo. Ta tveganja in te neprijetnosti pa je treba skrbno preračunati. «Nujna je — pravi dalje — reforma delovnih metod funkcio. narjev in državnikov in zato nastaja nujnost, da se znova pregleda upravna struktura, u. pravljanje javnih podjetij, sistem sprejemanja osebja in njegov položaj, metode parlamentarnega dela, način obnašanja ilanov vlade itd. To ter. ja hkrati ustavne spremembe in spremembe v miselnosti, v navadah in običajih#. Dalje zagovarja Mendes- France vrsto reform v franco skih prekomorskih ozemljih in pravi med drugim; «KoloniaI. ni režim 19. stol. se je preži-vel. Naši protektorati in naša stara kolonialna ozemlja ter-jajo_ spremembe. Vsakikrat ko skušajo naše vlade, pa čeprav bojazljivo, spremeniti politiko na tem sektorju, naletijo na močno opozicijo, ki je do sedaj ni bilo nikoli mogoče premostiti. To velja zlasti za Indoki. no, kjer je bila rešitev politič” nih vprašanj mogoča leta 1945 in 1946, kar dokazuje dejstvo da je Francija pristala na mnogo več, od tega kar se je od nje zahtevalo po vojni. Inteligentna politika v tistih letih bi preprečila indokitajski drami nadaljnji razvoj, toda za to je bilo treba tvegati. Ali smo razumeli lekcijo? Ni odveč to vprašati sedaj, ko ponavljamo naše napake v Severni Afriki, to je na sektorju' kjer bi posledice naše politike utegnile biti mnogo bolj res-ne». Zatem govori o vrsti sprememb, ki naj bi privedle iz »neplodnega# gospodarstva k « Produktivnemu » gospodarstvu, in poudarja, da mora ka tera koli francoska vlada Magnani je nato zanikal, da bi njegovo gibanje bilo »titoi-stično# in dejal, da neodvisni socialisti ne sprejemajo nobene vodilne države m da tudi ((zavračajo jugoslovanske zahteve po Trstu, čeprav izjavljajo, da je treba storiti vse, da se vprašanje demokratično reši#. Nato je Magnani prikazal položaj Parrijeve in Corbino-ve skupine in dejal, da imata popolnoma volilni značaj. Cor-bino je konservativec, ki se je ločil od demokristjanov, ker so ti začeli izvajati agrarno reformo. Obe skupini pa se v tej volilni kampanji znatno opirata na kominformistično pomoč. Nato je še prikazal kampanjo, ki jo proti neodvisnim socialistom vodi KPi z vsemi dovoljenimi in nedovoljenimi sredstvi, zlasti pa s pritiskom, klevetami in poskusi strahovanja. V skladu s povečanimi propagandističnim; napori strank se povečuje tudi prizadevanje Vatikana, da bi čim več pri speval k volilnemu uspehu de mokristjanske stranke Pri tem so kardinali; škofje in du hovmki večkrat zelo iznajd'-Ijivi, kako bi čim točneje ozna čili stranko, za katero naj ver' niki glasujejo, ker je po konkordatu z imenom ne smejo imenovati (laste si pa pravico, da smejo označiti z imenom stranke, za katero ni do voljeno glasovati). Kardinal Micara, papeški vi kar za rimsko škofijo, je v pol slanici, ki jo bodo jutri brali v vseh cerkvah in kapelah rimske škofije, takole rešil ta problem; «Izbira ne more biti dvomljiva in očitna je dolžnost, da se borite v znamenju križa in pravične svobode# («sotto il segno della croce e della giusta Uberta#). Ne samo reševalci rebusev se bodo pri tem spomnili na krii na ščitu m napis «Libertas».. Ponovno se pojavlja tudi vprašanje izobčenja. Teolog pravi zdaj, da izobčenje ne prizadene eo ipso komunistov, ki sicer niso prepričani zago-v°niiki pregrešnih materiali-stičnih idej, temveč samo za-krknjene grešnike; toda vsak, je prišlo do spora med Italijo in Sovjetsko zvezo samo zato, ker Moskva ni podprla italijanske zahteve do Trsta, potr. dil, da je to logika tistega, ki ne izbira sredstev za dosego svojih ekspanzionističnih ciljev. Kajti Italija bi obrnila vsakemu hrbet in se povezala z Moskvo, če bi bila Moskva pripravljena zadovoljiti njene zahteven. Na koncu ugotavlja časopis, da je uspeh, ki ga je Italija dosegla v coni A in s katerim se De Gasperi ponaša, nastal samo zaradi popustljivosti vlade, ki nadzoruje cono A in zaradi skrajne potrpežljivosti in dobronamernosti Jugosla. vije. «Mi smo vedeli; kakšna je v bistvu politika De Gasperi-jeve vlade, zato nismo presenečeni. Toda da preciziramo ponovno naše stališče glede tržaškega vprašanja: 1. Mi smo za sporazumno re. šifer vprašanja Trsta na osno. rt etničnega načela. Odločno pa odklanjamo pojkuse itali- V dokaz hude gospodarske Krize Zaradi skrčene razpoložljivosti polrošnega blaqa češkoslovaška vlada omejiti denarni obtok, padla kupna moč prebivalstva morala s čimer bo 50 starih kron za eno novo PRAGA, 30. — Češkoslovaški parlament je danes odobril zakon o denarni reformi, ki bo stopil v veljavo 1. junija. Izdali bodo novo krono, katere vrednost bo dgovorjala 50 starim kronam. Toda delavci in tisti, ki imajo pravico do živilskih nakaznic, bodo lahko menjali največ 300 kron v razmerju 5 starih za eno novo, medtem ko velja za večje zneske razmerje 50 starih kron za eno novo. Stara krona je uradno imela tečaj 50 kron za en dolar. Kakor poroča praški radio, bo imela nova krona zlato podlago in se bo naslanjala na sovjetski rubelj. Omenjena zamenjava velja za gotovino. Za bančne pologe, ki so bili izvršeni pred 16. majem, pa velja sledeča lestvica: prvih 5000 kron se bo lahko zamenjalo v razmerju 5 proti 1, nadaljnjih 5000 v razmerju 6,25 proti 1, nadaljnjih 10.000 pa 10 proti 1. Mezde in plače se bodo sedaj izplačevale v razmerju 5 proti 1. Odpravili so tudi ra-cioniranje, cene živil se bodo znižale za približno 31 odstotkov, za industrijske proizvode 37 odstotkov, za do sedaj ne-racionirano blago pa 7 odstotkov. — ------ u.u ■ Ministrski predsednik Siroky je sovjetska vlada obljubila i® °^?,?dloZltV zak°na v par- Jugoslaviji Istro. Trst in Ju- i ..dr,u6lm: i j i cL*/i hm j i KopeKulanti so izkoriščali ve- lijsko krajino. Mednarodna | liko razliko med cenami na uradnem trgu in cenami, ki so veljale v trgovini, ter so obogateli na stroške delovnega prebivalstva in nagrabili o-gromne dobičke. Škodljivo delovanje bande Slanskega v industriji ter v notranji in zunanji trgovini pa je zadalo hud udarec financam in denarnemu obtoku v državi#. V dunajskih pristojnih krogih izjavljajo, da je češkoslovaška denarna reforma dokaz velike gospodarske krize, ki že dve leti vlada v cč-R. o krizo označuje z er.e strani popolno pomanjkanje proizvodov teko_ Če potrošnje in majhna razpo. ložljivost živil, z druge strani pa veliko povečanje potrošnih proizvodov. Zatrjuje se, da je morala češkoslovaška vlada spričo dejstva, da ne more po. večati proizvodnje potrošnega blaga, temeljito zmanjšati sredstva za nakup^ t. j. denar v obtoku. Rreteklo zimo je bi. I? Y CSR veliko pomanjkanje živil. Nekatera živila so izginila tudi s prostega trga, kjer so cene tudi desetkrat višje kakor uradne. Opazovalci po-udariaio, da je ukinitev živilskih nakaznic, ki sledi denarni reformi, dokaz, da je namen te reiorme zmanjšati kupno moč zaradi pomanjkanja blaga. Prebivalstvo bo moralo od slej kupovati na prostem trgu" in bo moralo zaradi tega zelo omejiti svojo potrošnjo. janske vlade, da se Italiji prepusti najmanj 50.000 Jugoslovanov, ki so kompaktno naseljeni v coni A. 2. Mi imamo toliko več razloga vztrajati na etničnem načelu, t. j. na tem, da čim manj. še število Jugoslovanov pride pod Italijo (Italijani nam niso potrebni), ker imamo iz preteklosti in sedanjosti zelo grenke izkušnje o tem, kako Italija — bodisi fašistična, bo. disi demokratična — ravna z jugoslovansko manjšino in ka. ko se z našo manjšino ravna v coni A. J. Ne gre sploh za vprašanje cone B. Niti etnični, niti kakršen koli drugi princip ne morejo opravičiti ponovnega postavljanja vprašanja te cone. Vprašanje je samo cona A, bo. disi zaradi etničnega kakor tu. di zaradi gospodarskega načela. Trst je etnično mešano mesto z desettisoči Jugoslovanov. Trst je prirodno pristanišč* svojega zaledja, t. j. p prvi vrsti Jugoslavije V imenu obeh načel Jugoslavija upravičeno zahteva, da je prisotna v Trstu oziroma v Tr. žaškem zalivu. V nasprotnem Primeru izgublja Jugoslavija prirodni izhod na morje, a neposredno zaledje Tržaškega za. liva izgublja svoj prirodni mestni centers — zaključuje članek v «Mednarodni poli-tiki#. Konferenca v Beli hiši v zvezi s pogalanii o Koreji sen. ^°v m«enhowerjev poziv Singularni Riju?-Tudi Wiley obsoja Taftove izjave-Za ponedeljek je £isen-hower sklical posebno sejo državnega sveta za varnost ti dovolj poguma," da sprejme bi' voIj}le ipso futo nekatere sklepe, pa najsi bodo e.n Nekoliko bolj dvom-še tako nepriljubljeni delu pot° “nenje teologov glede javnega mnenja. A. p. VVASHINGTON, 30. — Pred. sednik Eisenhower je danes predsedoval v Beli hiši konfe. renči, na kateri so razpravlja, li o vprašanjih, ki se tičejo Kol reje. Konference so se udeležili državni tajnifc Foster Dul. les, obrambni minister Charles Wilson, načelni^ glavnega šta. ba general Lawton Collins in druge osebnosti. Namestnik načelnika tiskov, nega urada v Beli hiši Murray Snyder je izjavil samo, da so na konferenci govorili o Koreji, in ni hotel povedati drugega. Pozneje je predsednik sklical za ponedeljek posebno sejo državnega sveta za varnost. Na tej seji bosta državni tajni Foster Bulles in ravnatelj MSA Harold Stassen poročala o svojem potovanju po Srednjem vzhodu. V washingtonskih krogih z velikim zanimanjem komentirajo današnjo izredno konferenco v Beli hiši in postavljajo najrazličnejše domneve v zve. zi s predlogi združenega poveljstva in s pogajanji v Pan-munjomu, ki se bodo v ponedeljek spet nadaljevala. Obveščeni krogi zatrjujejo, da je Eisenhower po konferen. ci poslal nov poziv Singman Riju v upanju, da reši resno krizo, ki je nastala v odnosih med združenim poveljstvom in južnokorejsko vlado. Glede vsebine pisma ni nič znanega in tudi ne o sklepih, ki so jih sprejeli na konferenci. Toda obveščeni krogi zatrjujejo, da namerava Eisenhower pokazati enako odločnost tako do Kitaj. cev in severnih Korejcev kakor tudi do južnokorejske vla. de. Medtem je državni departma označil za neutemeljene vesti, češ da bodo ZDA ukini, le pomoč Južni Koreji, če se bo Singman Ri še dalje upiral sklenitvi premirja. Predstavniki državnega departma, ja pa odklanjajo sleherno izja. vo o tem, kaj nameravajo na-.praviti, da bi prepričali Sing-mana Rija, naj bi spremenil svoje stališče. Do sedaj pa nič ne kaže, da misli južnokorej-ska vlada popustiti. Njen zunanji minister je namreč danes sporočil, da bo južnokorej. ska vojska uporabila orožje proti četam katere koli narod, nosti, ki bi prišle na Južno Korejo, zato da bi sprejele nadzorstvo nad ujetniki, ki od. klanjajo repatriacijo. Dodal je, da bo on odstopil, če bi se predlog Združenih narodov sprejel. Pri tem je treba pripomniti, da je Singman Riju in vsej njegovi reakcionarni kliki prišel kakor naročen zadnji Taftov gevor, v katerem je ta izjavil, da se »ZDA ne bi smele več ozirati na OZN, vsaj kar se tiče Koreje. Politični krogi sodijo, da je Taft dejansko napadel Eisenhowerjevo vlado. Eer je pri postavljanju novih predlogov v panmunjomu upoštevala mnenje ostalih držav, ki imajo svoje čete na Koreji. Taft je namreč jasno dal razumeti, da obsoja novi predlog združenega poveljstva, in to je Singman Rija nedvomno še podžgalo v njegovi akciji za bojkotiranje pogajanj, kajti upoštevati je treba, da Taft ni kateri koli senator, ki govori v svojem imenu, pač pa je voditelj republikanske večine v senatu. Eisenhovver je bil zaradi tega prisiljen takoj reagirati, kar je tudi storil, posebno še, ker se je proti Taftovim izjavam dvignil val protestov in je veliko število demokratičnih članov kongresa, in tudi mnogi republikanci, zahtevalo obsodbo teh izjav. Danes je tudi predsednik senatnega zunanjepolitičnega odbora senator Wiley napadel Tafta, ko je obsodil tiste, ki bi hoteli da bi se mi ločili od naših zaveznikov, in ki se zdi, da ne vidijo posledic take geste#. Razen tega je izjavil, da so Združeni narodi «orodje, ki omogoča ozdravljenje bolezni tega bolnega sveta#, ter je poudaril, da morajo ZDA znova poudariti svojo vero v OZN. Wiley je tudi izjavil, da se bo njegov odbor uprl vsakemu poizkusu za znižanje nakazil za pomoč tistim ameriškim zavezniškim državam, ki bi se izrekle za sprejem celinske Kitajske v OZN. Na korejski fronti pa so morale medtem čete združenega Poveljstva zaradi novih močnih kitajskih napadov zapustiti postojanke «Vegas», «Elko» m «Carson» na zahodnem sek-erju fronte severnozahodno od Korangpori. Letalstvo združenega poveljstva pa nadaljuje z bombardiranjem sovražnih postojank Na Reki in v Splitu gradijo ladje za Turčijo REKA. 30. — v reški ladjedelnici «Tretji maj# in v splitski ladjedelnici aVicko Krstu-lovičii so začeli graditi štiri petrolejske ladje po 10.000 ton za Turčijo. Razen strojne o-preme, ki jo bodo uvozili, bo dobavila ves potrebni material za gradnjo ladij jugoslovanska industrija. S Turčijo so se začela pogajanja tudi za gradnjo določenega števila petrolejskih ladij po 18.000 ton, predstavniki jugoslovanskih ladjedelnic pa se razgovarjajo za gradnjo ladij tudi v Siriji, Indiji in Indoneziji. na lita velesejmu (Od našega posebnega dopisnika) LJUBLJANA, 30. — Danes je bila v Ljubljani konferenca o razdelitvi velesejmskega kontingenta ter o organizaciji razstave na velesejmu v Trstu. Konferenci so prisostvovali predstavniki jugoslovanskih podjetij, ki se bodo udeležila tržaškega velesejma, navzoč pa je bil tudi šef trgovskega oddelka gospodarske delegacije FLRJ v Trstu, ing, Feliks Vrbanac. V okviru velesejmskega kontingenta, kj znaša 140 milijonov lir, bo Jugoslavija lahko izvozila v Trst za 35 milijonov lir lesa in lesnih izdelkov, za 20 milijonov svinjskih kož in usnjenih izdelkov, za 16 milijonov prehrambenih artiklov, za 12 milijonov vina. nadalje izdelke domače obrti in razno drugo blago. Na tržaškem velesejmu bo organizirana posebna prodaja na drobno, kjer bodo jugoslovanska podjetja prodajala mesne izdelke, vino, pivo in likerje. Jugoslovanska podjetja so tudi pripravila prodajo cigaret in drugih tobačnih izdelkov, vendar zaradi pretirano visokih monopolnih taks Jugoslavija verjetno ne bo mogla nuditi obiskovalcem svojim priznanih tobačnih proizvodov. Nadalje bodo letos v okviru tržaškega velesejma posebni dnevi kot avstrijski dan, jugoslovanski dan itd, s čimer so se jugoslovanski trgovski krogi prav tako strinjali. Med velesejmom bo v Trstu organizirana tudi posebna razstava lesa, na kateri bodo sodelovale Avstrija, Zahodna Nemčija in nekatere južnoameriške države z vzorci eksotičnega lesa. Udeležba Jugoslavije na tej razstavi lesa še ni zagotovljena, vendar bo verjetno do tega prišlo C. S. Eden bo zopet operiran LONDON, 30. — Danes je zunanje ministrstvo objavilo zdravniško poročilo, ki pravi, da se bo moral zunanji minister Eden v tretjič operirati zaradi žolčnih kamenčkov. Operacijo bodo izvršili na neki kliniki v Bostonu v ZDA. Eden bo v spremstvu svoje žene odpotoval v Boston z letalom prihodnji petek. 31, maja 1953 SPQ1II\>K| DNEVI 31. maja 1941 so se začeli zbirati na Gorenjskem in Dolenjskem prvi slovenski partizani. Danes, nedelja 31. maja Aneela. Bojslav Sonce vzide^ob 4.19 in za,l0ILUna 19.46. Dolžina dneva '“II, 6 24. vzide ob 22.42 in zatone * w Jutri, ponedeljek 1. junija Gracijan, Radovan^^^^^ V ODGOVOR IREDENTISTOM; Kljub falzifi je bil volilni rezultat v tržaški občini tak kot ga vidite spodaj Pričujoči načrt zajema področje tržaške mestne občine. Črtkano označena površina je tisti del samega mesta, na področju katerega je bilo na volitvah leta 1949 oddanih čez SO odst. glasov za Italijo. Kot vidimo so za Italijo glasovali tržaški meščani in fašistični priseljenci samo v središču mesta, to je no površini kvečjemu kakšnih šestih kvadratnih kilometrov. Na vsem ostalem področju ne samo mestne občine tržaške, temveč tudi na vsem ostalem področju vse cone A, so se volivci izrekli v ogromni večini proti Italiji. A ti volivci prebivajo na površini 216 kvadratnih kilometrov od skupne površine vse cone A, ki znaša 222 kvadr. kilometrov. To pomeni, da so volivci, ki so glasovali čez 50 odst. za Italijo, nastanjeni komaj na — reci in piši — 2,7 odstotkih celokupne površine naše cone. Povrh vsega pa so še obkoljeni s treh strani od strnjenega predela nastanjenega z volivci, ki so v veliki večini glasovali proti Italiji, s četrte strani pa z morjem, tako da bi Italija, če bi si hotela vzeti teh 2,7 odst. površine mesta, imela dostop le z barkami, kot je v Slavonskem Brodu povedal maršal Tito. (Taka je zemljepisna slika izida volitev leta 1949; slika lanskih volitev pa je za proti-aneksionistične sile v coni še povoljnejša, ker je znano, da so aneksionisti prejeli lani manj glasov kot leta 1949. Štiri osamljene male površine izven središča mesta, ki jih vidite pa predstavljajo tista štiri volišča, kamor je Italija naselila v nove stanovanjske bloke priseljence in tako umetno ustvarila skopo večino zase). Se prav posebej Pa poudarjamo, da nudi tako za iredentiste porazno sliko izid volitev, ki so bile pripravljene na podlagi protizakonitega ukaza ZVU, s katerim je bila dana nad 40.000 italijanskim volivcem volilna pravica, ki je ne bi smeli imeti in kljub temu, da je bilo ugotovljeno nešteto falsitikatov in potvorb. Stoletnica Tržaškega arzenala v znamenju velike krize in odpustov Javna proslava, ki bi morala bili včeraj dopoldne, odpovedana - Vzroki delovne krize Včeraj je poteklo sto let, odkar so položili prvi temeljni kamen arzenala Tržaškega Lloyda, ki je 17. marca 1940 postal delniška družba z imenom Tržaški arzenal. Zato je bila za včeraj ob 11. uri napovedana proslava te stoletnice, toda zaradi nezadovoljstva delavcev in delovne krize je v zadnjem trenutku ta proslava odpadla. Edino, kar so storili, je bilo to, da bodo včerajšnji dan šteli kot praznik ter bodo zato delavce plačali, kot kadar delajo ob praznikih. Odpadle so tudi razne kulturne, športne in zabavne prireditve, ki so jih imeli delavci še pred začetkom te krize v programu. Arzenal je imel velik pomen za razvoj tržaškega ladjedelništva in mornarice, saj je bil mnogo let ladjedelnica. Za časa Avstrije je zaposloval do 5.000 delavcev. Upravni svet Tržaškega Llogda je že leta 1850 sklenil, da zgradi lasten Kako je z naročili «off shore» ki jih Rim obljublja Trstu? Gre za metanje peska v oči Tržačanom spričo krize tržaške industrije, za katero nosi glavni delež krivde prav Italija Včerajšnji «Giornale di Trie- ste* prinaša vest, izvirajočo iz Rima, o naročilih «off shore», katera naj bi dobil tudi Trst. Pri odgovornih oblasteh so bili namreč v zadnjih dneh sestanki, kjer so razpravljali o tem vprašanju. Rezultati za sedaj še niso znani, vendar kaže, da bodo pozitivni. Zahtevo po ameriških vojaških naročilih izraža včeraj tudi sindikat kovinskih delavcev Delavske zbornice, ki je na svojem sestanku razpravljal o več predlogih za krepitev tržaške industrije in za premostitev sedanjega kritičnega obdobja. (O teh predlogih bomo v našem listu prihodnjič pisali podrobneje). Kriza tržaške velike, srednje in male industrije je v zadnjem letu dni, odkar so prišli v Trst rimski uradniki porasla in postaja vedno bolj akutna, tako da je položaj prisilil na investicijo celo iredentistične kroge, ki se običajno za gospodarska vprašanja Trsta le malo brigajo. Naročila «off shore» spadajo v vrsto takih poizkusov rešiti položaj oziroma se vsaj oprati pred javnim mnenjem za nastalo krizo. Kot pa sledi iz rimske vesti, bo Trst morda dobil del italijanskih naročil. Ta naročila pa so prav v zadnjem času postala zelo skopa, saj Italija pri zadnji delitvi naročil do sedaj ni dobila nič drugega kot obljube, pa še te zelo skromne. Kako pa bo v bodočnosti z IZ JUGOSLOVANSKE CONE STO Raztegnitev uredb FLRJ s področja pomorstva Združ lev dosedanj h občin Izola-mesto in Izola-okolica v eno samo ameriško pomočjo in vojaškimi naročili v Italiji, pa je v zadnjih dneh najbolje izrazil industrijec Frederick Craw-ford. vodja anketne komisije, ki je po nalogu ravnatelja MSA preiskoval učinek ameriške pomoči Italiji. Po mnenju te avtoritativne osebnosti so italijanski davčni sistem, državni monopol v mnogih industrijskih panogah in sploh zelo razširjeni pojavi monopolizma v Italiji povzročili tragedijo Italije in onemogočili, da bi postala ameriška pomoč kaj več kot neproduktivna miloščina. Isti vzroki so pripeljali do sličnih rezultatov v Trstu, ki je dobil relativno ogromno ameriško pomoč, pa jo je pod pritiskom iredentistov pretvoril v ladje za italijansko mornarico v veliko korist Genove in brez trajne koristi za Trst. Zato se je ameriški predstavnik izrazil proti nadaljevanju dajanja pomoči Italiji (Trst ni dobil že dobro leto dni niti dolarja pomoči!) in je tudi zahteval rezko znižanje vojaških naročil, ki naj bi se znižala na manjša naročila eksploziva in lahkega orožja. V takem položaju je vsako odstopanje italijanskih naročil Trstu praktično malo verjetna zadeva, zlasti če upoštevamo, da vlada v italijanski industriji nič manjša kriza kot v tržaški in nas izkušnja uči, da rimski vladni krogi skrbe najprej zase. Vesti o takih naročilih imajo mnogo bolj prizvok predvolilne kampanje, saj je Rim vsaj manifestativno prisiljen ustvarjati videz, kako skrbi za Trst. Današnji Uradni list Vojaške uprave JLA prinaša 11 u-redb komandanta polkovnika Stamatoviča. s katerimi se razširja na jugoslovansko cono veljavnost nadaljnjih jugoslovanskih predpisov. S področja gospodarstva je razširjena uredba o davku na dohodke v deviznem poslovanju in uredba o davku na plačni sklad. S področja pomorstva je razširjena uredba o posadkah ladij trgovske mornarice in o ugotavljanju sposobnosti za plovbo ladij trgovske mornarice, nadalje odlok o tarifah nadoknadka za agencijske usluge v pomorskih lukah in pravilnik o oznakah plovnih poti v obalnem morju. Na okraj Koper in Buje je razširjena veljavnost republiških zakonov o imenih naselij, mest, ulic hiš na okraj Buje pa še zakon LR Hrvaške o ljudskih šolah. Poleg navedenih predpisov objavlja Uradni list Vojaške uprave uredbo o disciplinskih sodiščih v resoru notranjih zadev, uredbo o spremembi odloka IGLO v razdelitvi Istrskega okrožja na okraja in občine. Po tej uredbi se dosedanja mestna občina Izola in občina Izola-okolica združita v novo mestno občino Izola-okolica. V Uradnem listu je tudi nekaj odlokov Vojaške uprave JLA. Slovesen pogreb dveh piranskih partizanov Sinoči je bil v Piranu svečan pogreb dveh partizanskih borcev Pirančanov, ki sta pad. la v Dalmaciji v Boju z nemškimi nacifašisti. Oba sta se kot borca prijavila v tretjo partizansko brigado, ki se je formirala v južni Italiji. Dino Zangrande je dobil v boju prt Splitu nevarno rano, ki ji je podlegel v vojaški bolnici. Bruno Fornazaro pa je padel kot borec IV. armade, ko je s svojo skupino jurišal na neko nemško postojanko v bliži. ni Reke. Oba padla Pirančana sta bila prepeljana v svoj domači kraj na iniciativo mestne organizacije Zveze borcev iz Pirana. Včeraj so se od nji. ju poslovili na žalnem odru v poslopju MIO številni Pirančani in okoličani, ki so ju spremljali tudi na njuni zadnji poti na pokopališče sinoči ob 18. uri. Delitev zlatih kolajn za delovne zasluge Danes ob 10.30 uri bodo v mali dvorani gledališča »Verdi* razdelili 55 zlatih kolajn, in sicer 30 delavcem in nameščencem za dolgoletno delo in službovanje ter 20 zaslužnim podjetjem. Med delavci je li-tograf Maluta, ki je delal kar celih 60 let pri podjetju «Mo-diano*. Za nagraditev je poskrbela trgovska zbornica; svečanosti se bodo udeležili predstavniki najvišjih oblasti. Vpisovanje za otroške kolonije V Padričah v ponedeljek in torek pri Ivanki Grgič it. 62 od 15. do 16. ure. V Gropadi v ponedeljek in torek pri Zofiji Križmančič št. 40 od 16. do 17. ure. V Bazovici v ponedeljek in torefc pri Mirku Grgiču od 17.30 do 18.30. Na Kontovelu v sredo in če. trtek pri Viktorju Stoki od 18. do 19. ure. Na Proseku v sredo in četr. tek pri Celestini Brišček od 19.30 do 20.30. V Škofijah v petek in soboto pri Doru Furlaniču od 18. do 19. ure. V Plavjah v petek 'n soboto pri Slavku Brajniku od 17. do 19. ure. Pri vpisovanju predložite rojstne liste otrok! arzenal. Tu so po letu 1853 zgradili večino ladij te važne plovne družbe, ki je toliko prispevala h gospodarskemu razvoju Trsta. Od takrat do leta 1912 so v arzenalu zgradili za takratni Avstrijski Lloyd 84 ladij. Leta 1912 je arzenal prenehal graditi ladje in je začel samo opremljati in popravljati ladje Avstrijskega Lloy-da, kar je delal po prvi svetovni vojni do leta 1940 nadalje za preimenovani Tržaški Lloyd. Tržaški arzenal spada sedaj v sklop IRI. Skupno šteje 27 delavnic, razporejenih na po-vršini 32.000 kub. metrov. Poleg tega ima dva bazena in dva pomola. V njem lahko popravljajo in tudi prenavljajo ladje. Sedaj zaposluje okoli 1000 delavcev in 80 uradnikov, od katerih jih dela polovica z zmanjšanim delovnim urnikom. Arzenal je imel svoj čas v starem pristanišču tudi podružnico za najnujnejša popravila, sedaj pa te podružnice ni več. Arzenal je začel polagoma propadati z letom 1940, ko je postal delniška družba. To nazadovanje je šlo vzporedno z nazadovanjem Tržaškega Lloyda. Med vojno je bil močno prizadet po bombardiranju, pa so ga po vojni obnovili, pri čemer je dobil tudi podporo iz lirskega sklada ERP. Krize v arzenalu je krivo zlasti veliko skrčenje tržaškega ladjevja, ki so ga v uojni večinoma potopili in ki zaradi politike italijanske vlade ni bilo obnovljeno. Ker je v tržaški pristaniški register vpisanih le malo ladij, je seveda lu te dni namesto prazničnega razpoložena potrtost in zaskrbljenost. Edini izhod iz te krize bi seveda bil v tem, da se tržaška mornarica okrepi, s čimer bt «eveda ne manjkalo popravil. Toda sedaj nič ne kaže, da bi se to zgodilo in vodstvo arzenala mora povsod moledovati, da mu naklonijo popravilo kake ladje; in še v teh primerih gre le za ladje z majhno tonažo. Res, sfoletnica tega važnega podjetja, katerega zgodovina je v precejšnji meri tudi zgodovina vzpona in sedaj propadanja tržaškega gospodarstva, pada v kaj žalostne čase. Prav zato pristane delavcem le odločna in enotna borba, da preprečijo še nadaljnje nazadovanje tega velikega delovnega obrata. Šolske prireditve V DOLINI Dolinska osnovna šola priredi danes 31. t. m. ob 16. in 20. uri v prostorih dolinskega kina Tabor, M. Grošlje-vo pravljično igro v šestih dejanjih z godbo in petjem «Dve Marički*. V SESLJANU Osnovna šola v Sesljanu priredi danes ob 19. uri v šolskem poslopju mladinsko igro v štirih dejanjih «Pepelka». Sledile bodo še recitacije raznih pesmi in nastop šolskega zbora. PROSEK — KONTOVEL Prosesko-kontovelska šolska mladina priredi danes 31. maja t. 1. ob 19.30 uri v dvorani ... .na Kontovelu zaključno šolsko tudi malo popravil m obnav- J prjreditev Na sporedu je pet-Ijanja ladij. Krizo je arzenal - - - - - - - preživljal že v letih 1949 in 1950, ko so morali znižati tedenski delovni čas na 24 ur, Po zadnjem večjem popravilu je nastala v arzenalu še večja kriza in nedavno so odpustili 40 mizarjev in pleskarjev} sredi junija pa bodo odpustili nadaljnjih 20 delavcev. Prav zaradi krize, posebno pa še za-1 radi odpustov, vlada v arzena- le šolskega zbora, deklamacije, prizori in igra. OPČINE Slovenska osnovna šola na Opčinah vabi vse starše in prijatelje šolske mladine k zaključni šolski prireditvi, ki bo v četrtek dne 4. junija ob 17. uri v prosvetnem domu na Opčinah. Na sporedu so mladinske igre, recitacije, telovadni nastopi in petje. EPILOG TRAGIČNEGA IZGINOTJA STAREGA KRlŽMADlClCA Križmančič 16 let zapora njegova žena oproščena Ker so mu oprostili 3 leta in ker je 2 leti že v zaporu, bo obsojenec sedel še 11 let, če mu ne bodo po prizivu bazen znižali Včeraj nekoliko po 13 je bila izrečena sodba in s tem po 28. avdijencah zaključen proces proti Križmančiču in njegovi ženi. porotno sodišče je obsodilo Križmančiča zaradi nenamernega umora očeta, zatajevanja trupla, bega iz pripora in telesnih poškodb a-genta javne varnosti na 16 let Prav iz tega razloga ne bo mogla (»Demokracija* resničnosti svojega pisanja dokazati, zato »ostane njena trditev zlobna kleveta* (da ne iščem sam ocene takega ravnanja, citiram kar besede «Demokracije» iz istega članka). Kukavičje jajce, ki mi ga hoče ((Demokracija* s svojo trditvijo Smrtna nezgoda motorista na cesti med Prosekom in Sesljanom Ho je z lambreto hotel zaviti v stran, je trčil motor in si pri sunku razbil lobanjo v Tudi včeraj popoldne se je zgodila na cesti med Prosekom in Sesljanom smrtna prometna nesreča; Ko se je 22-letni Claudio Favaron iz Trsta, Ul. R, Sanzio 18 peljal na lambreti s svojim prijateljem Giovannijem Blasconom iz Ul. Padovan 7 proti Sesljanu in je hotel zaviti na desno, je nenadoma krenil nekoliko na levo in trčil ob motor, s katerim se je z nasprotne strani pripeljal 35-letni Gabrijel Jurjevič iz Ul. Giulia 66. Pri trčenju si je Favaron razbil lobanju in zlomil levo nogo. Odpeljali so ga takoj v tržaško bolnico, kjer je ob 17. izdihnil, njegov prijatelj pa bo ozdravel v nekaj dnevih, ker se je le nekoliko ranil po nogi, * * * Ko se je včeraj okrog 17 vračal na svojem motornem kolesu domov 44-letni Karlo Maar iz Boršta it. 87 se je ne- rodno zvrnil v na nekem ovinku in pri padcu pobil po obrazu, zaradi česar so ga morali odpeljati v tržaško bolnico. Bil je tudi nekoliko vinjen. Se en član tatinske tolpe aretiran Organi javne varnosti so ob zaključku preiskave izsledili šest članov tolpe, ki so kradli razno blago po mestu. O tem smo pisali že v včerajšnji številki, toda le delno, ker je policija javila šele včeraj, da so aretirali še enega nevarnega člana te tolpe, ki je priznal štiri večje tatvine. Nevarni tatič je 26-letni Mario Visentin, brez stalnega bivališča, ki je kradel najrajši obleke po raznih stanovanjih, avtomobilih itd.. ,. Policija je prijavila vse člane tolpe sodisču. zapora, plačilo sodnih stroškov | podtakniti je čisto navad/m klo-in trajno prepoved izvrševanja javnih službr Po nekem ukazu ZVU so Križmančiču oprostili 3 leta zapora. Ker je do sedaj že odsedel 2 leti, mu ostane torej še 11 let. Vendar pa ga tudi, če bi bil oproščen, ne bi bili izpustili. ker se bo moral zagovarjati še zaradi suma sodelovanja pri umoru financarja Buongiorna, ki ga je neznanec umoril leta 1947. Križmančičeva žena Marija roj. Sacchi pa je bila oproščena zaradi pomanjkanja dokazov in jo bodo takoj izpustili iz zapora. Obtoženca bosta vložila priziv. Po kratki razpravi, na kateri sta obramba in javni tožilec izjavila, da nimata ničesar za dodati, obtoženca pa sta izjavila, da sta nedolžna, se je porotno sodišče umaknilo v sejno dvorano nekaj minut po 9. uri. Po dolgem posvetovanju so okoli 13 vstopili v sodno dvorano porotniki in predsednik dr. Palermo ki je prečital obsodbo. Dvorana je bila polna občinstva, ki je radovedno vse dopoldne čakalo na izid procesa. Križmančič je sprejel obsodbo hladnokrvno, kakor da se ga ne bi stvar sploh tikala, njegova žena pa se je trpko nasmejala in stisnila roko branitelju. Prejeli smo Tov, Drago Pahor nam je poslal v objavo naslednji: POPRAVEK V članku »Primorski dnevnik in njegovi argumenti* objavljenem v «Demokracij!» štev. 18 z dne 15. maja t .1. piše med drugim: »Ali je Branko Babič grobar slovenske narodne zavesti, kot glavni eksponent Komunistične partije na Primorskem od leta 1945 naprej? Odgovor: Na to vprašanje je že pred časom odgovoril Drago Pahor, ki je po neuspešnem obisku slovenske družine, da pošlje svojega otroka v slovensko šolo, upravičeno vzklinil: «Prokleta fra-telancal* SIAU je več Slovencev poitalijačila kot fašizem*. Ker zadeva zgornji odstavek mojo osebo, izjavljam, da je trditev o mojem preklinjanju »fra-telance* zlonamerno popolnoma izmišljena. poteč, kajti vsi, ki količkaj poznajo moje mišljenje in delovanje vedo, da stojim neomajno na stališču mirnega sožitja in medsebojnega razumevanja dveh sosednih narodov na našem ozemlju, na vsem slovenskem obrobju in na vseh jezikovnih in narodnostnih mejah naše zemeljske oble. To moje prepričanje se je še najbolj utrdilo v času, ko je SIAU združevala ogromno večino tržaškega ljudstva Dejstvo je namreč, ki ga potrjujejo številke (katere ne more zanikati vsaj v svoji notranjosti niti pisec članka v Demokraciji, če ni skregan s pametjo in logiko), da je pričelo občutno prestopanje učencev iz slovenskih v italijanske šole še le potem, ko je bila misel SIAU napadena in njena organizacija uničena po kominformistič-nih likvidatorjih tržaškega naprednega gibanja. Urednik «Pemokraclje» je imel svoj čas po službeni dolžnosti v rokah tudi prošnjo staršev iz Sv. Kolombana v Miljskih hribih, ki so prosili za slovensko šolo. V prošnji beremo med drugim: «Smo slovenske narodnosti in kot taki imamo pravico, da so naši otroci deležni slovenske vzgoje in slovenske prosvete. Petindvajsetletni pritisk fašizma je uvedel v naše družine italijanski občevalni jezik in vendar se zavedamo in javno izjavljamo, da se čutimo Slovence*. Ce bi si urednik takrat oskrbel prepis tega dokumenta, bi si lahko pogosteje osvežil spomin, da bi ne dopustil, da se v njegovem časniku objavlja naslednja vsem resničnim dejstvom nasprotna trditev: «SIAU je več Slovencev poitalijančila kot fašizem*. Omejujem se na navajanje samo dveh zgornjih dejstev s področja šolstva ne da bi bil v zagati, če bi bilo potrebno navajati še druga v dokaz, da je tudi Iz čisto narodnega stališča nesmiselno preklinjati «fratelanco». Trst dne 27 maja 1953 DRAGO PAHOR 7. do 13. ure v četrtek; cvetličarne od 8. do 13. ure; mesnice od 6. do 13. urč; slaščičarne od 8. do 21.30. Brivnice in frizerji bodo imeli odprto v četrtek od 8. do 13. ure, fotografi pa od 9. do 13. ure. Oba praznika ne bodo pobirali smeti. Osvobodilna fronta OF ZA STO organizira 14. junija t. 1. izlet v Pazin in Beram na proslavo desete obletnice osvoboditve Istre in odkritje spomenika Vladimira Gortana, prvoborca za pravice istrskega ljudstva ob prenosu njegovih posmrtnih ostankov iz Pole v Beram. Vpisovanje na sedežu OF v Ul. R. Manna 29 in sedežih okrajev do 7. junija. OF BARKOVLJE Širši sestanek članov OF Bar-kovlje bo v ponedeljek 1. junija ob 20. uri v Franklovem. Vabljeni vsi. OF NABREŽINA V ponedeljek 1. junija ob 20 uri bo na sedežu v Nabrežini sestanek okrajnega odbora OF za občino Nabrežina. Razpravljalo se bo o aktualnih političnih in občinskih problemih. Prosimo točnost. Razna obvestila PEDAGOŠKI ODSEK ZVEZE PROSVETNIH DELAVCEV prireja v velikih počitnicah pedagoški tečaj v Ljubljani, za katerega je na razpolago 15 mest. Vabljeni so zlasti mlajši učitelji, ki še niso bili na tečaju in tisti ki so obiskovali italijanska učiteljišča. Prijave se sprejemajo na sedežu ZPD, Ul. Roma 15-11 do 15. junija. TRŽAŠKI FILATELISTIČNI KLUB ftL. KOSIH* Danes 31. maja od 9. do 13. ure običajna zamenjava znamk in na daljevanje delitve znamk zadnje pošiljke. ZA PROMET ZAPRTA ULICA Občina javlja, da bo od torka 2. junija za promet zaprta Scala Santa, in sicer do zaključka cestnih del. Darovi in prispevki PRISPEVKI ZA SPOMENIK FRANU VENTURINIJU Učiteljstvo osnovne šole in strokovnega tečaja na Katinari 3.200 lir. Učiteljstvo osnovne šole in otroškega vrica pri Sv. Ivanu 2.900 lir. Leonora Križman 1.000 lir. «TržaŠki zvon* 1.000 lir. Lojzka Renzi 500 lir. Prosvetno društvo Lonjer-Katinara 4.000 lir. Urnik trgovin 2. in 4. junija V torek 2. junija in v četrtek 4. junija bodo vse trgovine zaprte. Izjemo tvorijo le pekarne in mlekarne, ki bodo odprte od 7, do 12. ure v torek, in od VUG LA TRŽAŠKO OZEMLJE DANES 31. t. m. ob 16 uri gostovanje v NABREŽINI s Schillerjevo dramo GLASBENA MATICA V TRSIH V sredo 3. junija ob 20.30 v GREGORČIČEVI DVORANI SHPZ Ul. Roma 15-11 predavanje «ABSOLUTNA IN PROGRAMSKA GLASBA« Predaval bo Vilko Ukmar, profesor glasbene akademije iz Ljubljane. Vabimo ljubitelje glasbe na zanimivo predavanje Vstop prost Radio jugoslovanske cone Trsta prireja danes 31. maja ob 21. uri v Palače hotelu v Portorožu JAVNO ODDAJO na kateri sodelujejo: 1. Slovenski oktet iz Ljubljane; 2. Zenski tercet iz Portoroža; 3. Melodični orkester «KUNO» Ideale. 13.30: «Williamsova kara-binka*. James Stewart. Italia. 15.00: <(Oči, ki se niso smejale*, Jenifer Jones, L. Olivier. Viale. 14.00: «Moloh», Van Heflin, William Hendrix. Barvni film. Kino ob morju. 15.00: «Tri dekleta za možitev*, Peppino, Titina, Eduardo De Filippo. Massimo. 14.30: «Rim ob 11. uri*, Carla Del Poggio, Lucia Bose, Delia Scala, Raf Vallone. Moderno. 14.00, 16.30, 19.00, 21.30: «Luči odra*, odlično delo Charlesa Chaplina. Savona. 14.00: ((Damski frizer*, Fernandel. Mladini izpod 16 let prepovedano. Secolo. 14.00: «Pri zlatem konjič-ku», Betty Grable, D. Haynes, Phil Silver. Vittorio Veneto. 14.15: ((Prepovedan sad*, Fernandel. Francois Arnoul. Mladini izpod 16 let prepovedano. Azzurro. 14.00: »Kirn*, barvni film, ki je bil sneman v Indiji. Sodelujejo: Errol Flyn>n, Dean Stockell, Paul Lukas. Jutri: «Chi'kaška Venera*, barvni film. Belvedere. 14.00: «Ziefled fol- ]ies», F. Astaire, G. Kelly, K. Grayson, E. Williams, W. Po-vvell. Barvni film. Marconi. 14.30: «Kdo je brez greha*, Yvnone Šanson, A. Nazzari. Novo cine. 14.00: »Sinovi slave*, Richard Basehart. G. Evans. Odeon. 14.00: «Fantazi.ia», Walt Disneyev, barvni film. Radio. 14.30: «Branilec Manile*. Wallace Beery, Fay Bainter. Barvni film. KINO NA PROSTEM Ponziana. 20.45: ((Mama, ne poroči se!», Jane Powell, Jeanette Me Donald, Jose Iturbi. Barvni film. Paradiso. 21.00: »Otvoritvena predstava: «Noč v Riu*, glasbeni barvni film. Rojan. 21.00 «:Tam, kjer reka pada*, James Stewart. Barvni film. Očka, daj mi no samo 20 lir, da kupim ((PIONIRJA* št. 9 Naročnino najlaže poravnaš na upravi PRIMORSKEGA DNEVNIKA UL sv. Frančiška 20-111 Tel. 73-38 Naročbe za Jugoslaviji). ((PRIMORSKI DNEVNIK* stane posamezna številka ... din 10.— mesečna naročnina ... din 210.— Naroča se pri: AGENCIJI DEM. INOZ. TISKA — LJUBLJANA, Trg Revolucije 19. Pošt. p. 198 - Tel. 20-009 Naročnine vplačajte na tek. rč. št. 606-T-892. IZLET NA PUTVICKA JEZERA Čevljarji, člani slovenskega gospodarskega združenja v Trstu priredijo izlet na Plitvička jezera 28. in 29. junija 1953 s hrano in prenočiščem. Vpisovanje v trgovini usnja v Ul. Molino a vento 3. MOTOKLUB ((SKEDENJ* organizira 14. junija t. 1. izlet v Vipavo in k Sv. Luciji pri Tolminu. Vpisovanje na sedežu v Skedenjski ulici 122 od 18.30 do 20.30. Zadnji dan vpisovanja 3. Junija. MOTOKLUB JADRAN Z OPČIN organizira dne 14. junija t. 1. izlet z motornimi kolesi na Nanos. Vpisovanje na sedežu do vključno 4. junija in sicer med 19. in 21. uro. IZLETA V OPATIJO IN VIPAVO Motoklub »Amatori* organizira 14. junija izleta v Opatijo in v Vipavo. Vpisovanje samo za člane do srede 3. junija med 17. in 19. uro. P D T priredi izlet na Kucelj in v Trnovski gozd 14. junija t. L Vpisovanje v Ul. Machiavelli 31 vsak dan od 18. do 19. ure do uključno 5. junija. Mali oglasi VAJENCA za trgovino jestvin iščem. Naslov na upravi lista. NEDELJA, 31. maja 1953 JC4JOSLOVANSKK CONE TRSTA 254,6 m ali '178 kc 8.00 Poročila. 8.15 Jutranja >lasba. 8.30 Za naše kmetovalce. .00 Zakaj se je Kodrček po svetu potepal. 13.30 Poročila. 13.45 Glasba po željah. 15.00 Z mikro- Radlo Jugoslovanske cone Trsta Ob 15. uri poslušajte posebno oddajo: «Z MIKROFONOM PO PRIMORSKI* „KANAL IN BRDA,, fonom po Primorskem. 18.30 Produkcija gojencev glasbene šole iz Trsta. 19.00 Večerne vesti. 23.10 Glasba za lahko noč. 23.30 Zadnja poročila. 23.40 Glasba za lahko noč. TRST n. 306.1 m ali 980 kc-sek 9.15 Slovenske pesmi. 9.45 Brahmsr Alto rhapsody. 11.15 Znani menueti in gavote. 11.30 Oddaja za najmlajše: Petkovšek — Materine oči. 12.00 Vesela glasba. 13.00 Glasba po željah. 14.30 Zabavni orkestri. 15.00 Mozart: Kon. cert za violini in orkester v A-duru. 15.30 Pestra operna glasba. 16.00 Malo za šalo — malo zares. 16.30 Nesmrtne melodije. 17.30 Koncert pianista Pavla Sivica. 17.50 Riavel: Tzigane. 18.10 Koncert ruskih balalajk. 18.30 Pestra operetna glasba. 19.00 Iz filmskega sveta. 20.00 Slovenski motivi. 20.30 Športna kronika. 21.00 Liszt: Koncert za klavir št. 2 v A-duru. 21.20 Sarasate: Ciganske melodije. 21.40 Verdi: Aida — 1. In 2. dejanje. T R (S T I. 8.45 Igra godba na pihala. 12.51 Glasba po željah. 13.25, 14.25, 18.30 poročila s kolesarske dirke. 16.00 Simfonični koncert izvaja orkester Scarlatti iz Neaplja. 17.30 Prenos nogometne tekme. 22.30 Koncert pianista Benedetti - Mi-chelamgelija. NIOIEDIJA 327.1 m, 202,1 m, 212,4 m 8.15 Lahka glasba. 9.00 Silvo Matelič: Življenje izpod tržiških planin. 9.40 Dopoldanski simfonični koncert. 11.38 Mali koncert lahke arkestralne glasbe. 12.30 Po. ročila. 12.45 Zabavna glasba. 13.1(1 2eleli ste — poslušajte! 15.10 Domače pesmi za veselo nedeljsko popoldne. 16.40 Pisan popoldanski spored. 20.00 Richard Strauss: Elektra, opera v 1 dejanju. 21.30 Baletna glasba. Poročila sta se JOLANDA PEČAR in PINO KOREN Odbor ZAM, Ioni erska mladina in člani prosvet- nega društva jima tricre^ no želijo obilo zobozdravnik or. DANILO BREZIGAR • Sprejema od 18. do 20.30 ure v NABREŽINI št. I3*" v hiši g. Tanceta Dr. N. GIGU£ Z“zEoVoVDKKAKv';i, Izdeluje proteze v jejm kavčuku in plastiki. ".,,^1 z najmodernejšimi ure ia Sprejema od 9. do 13-od 15. do 20. ur*- — « 13 TRST - Ul. Torrebian« fl.u (vogal Ul. Carducci) * t61. mtiieobile OBDAJA V AAJEN za prevoz potn ikov na STO in v inozems^® FRANC LIPOVEC TRST - UL. TIMEUS ST-Tel. 90296 - u«d Tel. 33113 - d0® GENE UGODNA LOTERIJA BARI 45 3 36 7 20 CAGLIARI 54 59 24 33 28 FIRENZE 25 27 79 15 83 GENOVA 88 9 79 59 70 MILANO 44 14 87 31 56 NAPODI 5! 78 10 32 12 PALERMO 81 66 11 73 60 ROMA 33 85 40 24 26 TORINO 61 7 24 83 19 VENEZIA 7 66 20 80 46 Rossettl. 15.00: ((Nevadski ekspres* Randolph Scott, -Lucllle Norman, Raymond Sassev. Excetsior. 15.00: »Prepovedane igre*, Brigitta Fosey, George Pouyouly. Mladoletnim prepovedano. Naionale, 15.00: «Pajki metropole*. Victor Mature. Wiliam Bendi*, Terry Moore. Filodrammatlco. 14.30: «Krik goz-da», John Payne. Barvni film. Arcobaleno. 14.30: »Prvi greh*, Clifton Webb, Ginger Rogers. Astra Rojam 15.00: «Sin Ali Babe*, Toni Curtis, Piper Laurie. Barvni film. Grattacielo. 14.00: «2ive jih pojem*, Fernandel, A. Cecchelin, Jole Silvani. Alabarda. 14.30: «Plamen», Eleo-nora Rossi Drago, A. Nazzari. Ariston. 14,00 «Amerikanec v Pa-rizus, barvni glasbeni film. Armonia. 14.00: «Krinka iz blata* Gary Cooper. Barvni film. Aurora. 14.15: «Potovan)e belca*, John Hall, Mary Castle. Garibaldi. 13.30: Blagoglasno mesto*, Maria Fiore, Nadia Gray, Giacomo Rondinella. Impero. 15.00: «Po.|oč pod dežjem* Gene Kelly, Debbie Reynolds, Donald 0'Connor. Glasbeni barvni film. PONEDELJEK, 1. junija 1953 ■I KlONl.OVAVhliE CONE T 1(8 (A 254,6 m ati 1178 kc 7.00 Poročila. 13.30 Poročila. 14.40 20’ revijske glasbe. 17.30 V narodni pesmi In plesu po Jugoslaviji. 18.15 Za vsakogar nekaj. 19.00 Večerne vesti. 23.10 Glasba za lahko noč. 2330 Zadnja poročila. 23.40 Glasba za lahko noč. TRST II. 306,1 m ali 980 kc-eek 11.30 Zabavna glasba. 12.10 Za vsakega nekaj. 13.00 Popoldanski koncert. 13.30 Kulturni obzornik. 13.40 Komorna glasba. 17.30 Ples na glasba. 18.15 Sibelius: Koncert v d-molu. 18.48 Sinding: Suita za violino in orkester. 19.00 Mamica pripoveduje. 19.15 Priljubljene melodije. 20.00 Koncert violinista Uroša Prevorška. 20.30 Športna kronika. 21.00 Književnost in umetnost. 22.00 Verdi: Aida — 3 in 4. dejanje TRS Tl. 11.30 Liszt: Španska rapsodija. 13.25, 14.25, 17.15, 18.25 poročila kolesarske dirke. 21.05 Koncert operne glasbe. 23.00 Komorna glasba SEOVKN 3 J A 327.1 Ib. 202.1 m. 212.4 m 12.00 Opoldanski koncert. 12.30 Poročila. 12.45 Pester spored slo. venskih narodnih pesmi. 13.30 Novi filmi. 13.40 Od melodije do melodije. 16.00 V svetu opernih melodij. 18.30 Jezikovni pogovori 18.40 Poje ženski zbor «Francc Prešeren iz Krania. 19.10 Zabavna glasba. 20.00 Simfonični kon cert Radia Ljubljana. «UNI0N» Svetovno znana zavarovalnica od leta 1828 je v TRSTU, UL. VALDIRIVO 14 tel. 27512 - 5939. Prokurator RAVNIK NEDELJSKI 171 ETI : NA KOPANJE i ig&vgg#* OPATIJ? dne 14. junija ^5 Vpisovanje pri , «ADRIAEXPRESS»jojjfr BS) Cena SOO II* ^ P ADEX 14. JUNIJA 19,3 IZLET V ŠKOCIJANSH", ŠTORJE 13. IN 14. JUNIJA IZLET V PAZIN in na BLED 1953 14 IN 15. JUNUa IZLET V 195J VIPAVO AJDOVŠČINO Vpisovanje do 5. OD 6. DO 10 JUNIJA 1 IZLET V BEOGRAD ZAGREB Vpisovanje do p»Ded I. junija- jjj, pri ((Ad|ria-ExPr<-ss F. Severo 5-to tel' • hol* Po dolgi in mučni o &i, za vedno zapustil 5 64-letni Angel Toros ^ dragega $V Pogreb , bo danes ob 10-30 merciale 118. naniest° °s' & Navedeno velja nega obvestila, in* Žalujoči: ^CjpiK1 Vsem, ki so z vali ob bridki dragega očeta i Z A H V A k tVr nam' s0Cna|«<9 izgub' , naoža Kristian!,5«»& zboru s v cvetJa gje vsem darovalcem iU „a stim, ki so ga sP govi zadnji P° niaja 1 0yi VELIKA REVIJA CIRKUSA ..PALMEBj llfJld Od torka 2. junija 1953 dalje v Ut. S. M A R C O JUGOSLOVANSKE PLESE 8 m in 9m na stadionu O NOVI AGRARNI SPREMEMBI V JUGOSLAVIJI 22. maja je jugoslovanska Zvezna ljudska skupščina sprejela zakon o družbenem zemljiškem skladu, ki ga je predložil Zvezni izvršni svet. Zakon predvideva v grobem sledeče: s prejšnjim zemljiškim skladom, ki je bil pridobljen v agrarni reformi leta 1946. in z obdelovalno površino, ki jo bodo pridobili z odvzemom viška obdelovalne površine tistim zemljiškim posestnikom, ki imajo nad 10 ha obdelovalne površine, se bo ustvaril družbeni zemljiški sklad, ki pa ne bo razdeljen posameznim siromašnim kmetom ali pa kmetovalcem brez zemlje, ampak bo po okrajnih in občinskih oblasteh izročen zadružnim ali poljedelskim podjetjem v obdelovanje in trajno izkoriščanje. Dosedanji lastniki zemlje, ki jim bo višek zemlje odvzet, bodo dobili za odvzeto zemljo odškodnino in sicer po realni vrednosti zemlje, torej po ceni, ki bo ustrezala kakovosti odvzete zemlje. Odškodnina bo od 30 do 100.000 dinarjev za ha in bo izplačana v dvajsetih letih. Sredstva za kritje stroškov za odkup zemlje bo nudil zvezni državni proračun. To je v grobih obrisih zunanja vsebina novega zakona. Sedaj pa se bomo nekoliko pomudili z namenom novega zakona in z njegovo podrobnejšo obrazložitvijo. Novi zakon temelji na sledečih načelih: Zemlja pripada onemu, ki jo obdeluje; zakon ščiti delovnega kmeta pred izkoriščanjem; posestniku se zagotavljajo vse lastninske pravice. Poleg tega ima zakon še namen zagotoviti popoln razvoj poljedelstva v skladu in smislu socialističnih družbenih odnosov. Jugoslavija je za sedaj še izrazito agrarna država. Njena značilnost pa je drobno in srednje posestvo; večja posestva so bila le izredno redka izjema. Nekaj številk bo to trditev tudi potrdilo: Vojvodina je bila vedno tista pokrajina, ki je imela največja posestva. Kljub temu pa bo novi zakon od 300.000 kmetskih posestev, kolikor jih je sedaj v Vojvodini, zajel le okoli 25.000, ki bodo z novim zakonom morala odstopiti v družbeni zemljiški sklad le kakih 115.000 ha obdelovalne zemlje. Vsa Srbija pa, ki šteje skoraj 3 milijone posestev, bo odstopila v družbeni zemljiški sklad le kakih 120.0QQ ha obdelovalne površine. Za Srbijo je še posebno značilno, da velikanska večina posestev ne preseže 3 ha obdelovalne površine. Iz besedila zakona je jasno razvidno, da ta upošteva predvsem srednjega in siromašnega kmeta ter poljedelca ' brez zemlje. Pojavljajo pa se pri tem razna vprašanja. Poljedelski ekonomisti - teoretiki -namreč trdijo, da so za državno gospodarstvo posebno važna večja ali celo velika posestva, kajti edino ta dajejo svoj višek pridelkov na trg in tako zalagajo s hrano tudi mesta in industrijska središča. Ce ta zakon velja za vse, mora ve- ljati tudi za Jugoslavijo. Le da je v nečem proti jugoslovanski ustavi, ki temelji na socialističnih načelih. Ta razlika je le v načinu obdelovanja. Stari zemljiški sklad in obdelovalna površina, ki s® bo z odvzemom dosedanjim lastnikom vključila v skupen družbeni zemljiški sklad, ne bo razdeljena posameznim siromašnim kmetom ali poljedelcem brez zemlje, ampak bo trajno ostala obče-ljudska last, le da bo v večjih ali manjših kompleksih - v okviru krajevnih možnosti in razmer - izročena v obdelovanje in izkoriščanje raznim zadružnim in podobnim poljedelskim podjetjem, ki bodo iz te obdelovalne površine morala ustvariti zgledna poljedelska podjetja, ki bodo dajala svoj višek proizvodov na trg. Ta zemlja se torej ne bo razdrobila na posamezna drobno posestniška posestva, ampak bo omogočila ustanavljanje velikih posestev. Vendar pa bo med temi velikimi posestvi in navadnimi zasebnimi veleposestvi razlika predvsem v načinu obdelovanja ali bolje izkoriščanja delovne sile. Veleposestnik in sploh vsak večji posestnik ne more obdelovati 'vse svoje zemlje z lastnimi delovnimi močmi. Zato jemlje tujo delovno silo in jo tako izkorišča. To se je dogajalo ponekod v Jugoslaviji tudi po agrarni reformi iz leta 1946. Po statističnih podatkih je bilo sedaj v Jugoslaviji še vedno okoli 210.000 kmetskih posestev, ki PREDSEDNIK INDIJSKE VLADE 0 NOTRANJIH IN ZUN NEHRU PROTI KOLONIALIZMU »ril. «Zelim, da iziazite moje naj prisrčne jše pozdrave in želje jugoslovanskim narodom. Pri nas v Indiji se telo zanimamo za Jugoslavijo in njene narode. Z Jugoslavijo imamo mnogo skupnih potez in potrudili te bomo, da bi prispevali čimveč k nadaljnji krepitvi našega medsebojnega spoznavanja in prijateljstva» deželami, ki se danes ^ reno zavzemajo za to, da stavk'* po£tal osnovna pojo.^ , za vse nadaljnje ure-bosiK^6 V meddržavnih od-r-Jf1’ kakor tudi za vse naj-vam°Vrstneiže oblike sodelo-v~J.a med narodi in držanj stoji Indija vsekakor vidnem mestu. gnani so Ha napor* in doprinos, nje-jjj. trezna in pobudna sta-te-.a Povsod, kjer je šlo iz-v , “esede ali izvesti akcijo in ?r's* miru, za pametno ga bpno ureditev sleherne-niMPOra 'n nesporazuma na 'Narodnem področju. Ta Cii 05 ZUnanjepolitična funk-dj teinelji med drugim tu-jajv njenem notranjem polo-- * Pogojenem s specifič- bifti d ■ Zgodovinskim razvojem, ckii .mi in geografskimi °hščinami, ki so vse takš-označujejo kot .'Urno in gospodarsko moč-0(j.postalo deželo toda trdno Cen aen°’ da s'* čeprav za tot° naiveoiih naporov, utre ^ k višjemu tako material-8tJbo kot duhovnemu blago-e biu, k resnični svobodi in ^ akopravnosti. Vse to pa “do zelo težavno, če že h , nedosegljivo v pogojih aljnjega zaostrovanja v , ea zavno samostojnost, zdaj se žele dvigniti in okre-l> zagotoviti svojemu ljud-ljpU- dostoino človeško živ-v nle, zatorej tudi obvaro-1 svojo svobodo in neod-vlsnost. J^tnitelji, ki se tem težnjam hot - a^° P° r°bu, ki hi to preprečiti, pa so brez dvoma prav tisti in taklšni povzročitelji vojne, ki bi se proti njim moral boriti ves zares napredni demokratični svet. Prenehati s kolonialnimi metodami Ko je indijski ministrski predsednik Nehru pred kratkim sprejel dopisnika jugoslovanske agencije Tanjug, mu je med drugim dejal: ((Nadaljevanje s kolonialnim sistemom v Aziji, Afriki, ali kjer koli, predstavlja najnevarnejšo klico napetosti v svetu«. Ob tej priliki je podčrtal, da je Indija do tega vprašanja vselej imela zelo jasno in nedvoumno stališče, ne-glede nato ali je šlo za kolonije v Aziji, za tujo posest v Indiji ali Afriki, fridi današnjo zaostreno situacijo v jugovzhodni Aziji gre po njegovem pripisati kolonialnim metodam, ki jih tu že celo zgodovinsko obdobje uvajajo nekatere velike države, ne-upoštevajoč željo ljudstev da se s tem končno preneha, ker se v takih okoliščinah čutijo skrajno ponižani in izkoriščani. Ko mu je jugoslovanski dopisnik postavil vprašanje kako'meni k splošni situaciji v svetu in možnosti rešitve nekaterih najbolj perečih mednarodnih vprašanj, po znanem Eisen-howerjevem govoru In po odgovoru otPravde« na njegov govor, je Nehru dejal: «Te najnovejše poteze so vzbudile v nas mnogo upanja. Sicer ne smemo pozabiti, da so še številne težave različnega značaja, vendar se mi zdi, da so se znaki za mirno rešitev zunanjepolitičnih vprašanj v Evropi in Aziji znatno povečali. Vmešavanje Vatikana Pred nedavnim je indijska vlada odločila, da prepove vsak nadaljnji vstop katoliških misijonarjev v Indijo. Ko je notranji minister dr. Ka.tju objavil v parlamentu ta odlok, so se s tem strinjali vsi, tako vladni kot opozicionalni poslanci. Po pisanju., indijskega časopisja gre, recimo, separatistična gibanje primitivnih plemen iz oblasti Naga-gorovja pripisati prav protidržavni dejavnosti katoliških misijonarjev. P.a tudi francoske in portugalske kolonialne posesti v Indiji ge morejo smatrati kot nekakšne «zadnje katoliške trdnjave na Vzhodu«, od koder se stalno vrše poskusi nezaželenega vmešavanja v indijske notranje zadeve. Glede tega je predsednik Nehru podčrtal, da se je zadnja leta vselilo v Indijo veliko število tujih misijonarjev ,tako da jih je danes celo mnogo več kot takrat, ko Indija še ni bila svobodna država. Med temi je mnogo takih, ki se povsem javno vmešavajo v notranjepolitično življenje. Pri nas v Indiji, je dejal predsednik indijske vlade, se sploh ne postavlja vprašanja veroizpovedi, ker sta svoboda vesti in veroizpovedi zagotovljeni slehernemu državljanu. To pa ne pomeni, je dodal, da1 bi mi morali prenašati sovražno dejavnost od strani določenega dela tujih misijonarjev. Sicer pa mi nastopamo nasproti njim kot nezaželenim tujcem in ne kot misijonarjem. V zvezi s tem stališčem indijske vlade bi nas predvsem zanimalo vedeti, kako bo v tem primeru reagiral Vatikan, ali bo tudi proti Indiji začel cediti svoj strup kot v primeru Jugoslavije, ko je že, kot razvidno, vprašanje odnosov med katoliško cerkvijo in državo skoraj povsem enako i v Indiji i v Orve dni predvolilne kampanje so demokristjani prepleskali zidove s svojimi lepaki, a sliki vidimo vhod na Piazza del Popolo, kakršen Je bil 24. aprila letos Jugoslaviji. Mogoče da, mogoče ne, to je odvisno od njegovih posebnih računov, ki jih ima v Indiji, le-ti pa, kot znano, niso, samo verske in ideološke narave, marveč predvsem računi materialnih koristi. Pa še nekaj treba pri tem jemati v poštev. Indija ne meji z Italijo, torej tudi ne more predstavljati neposrednega objekta kakšnih njenih morebitnih imperialističnih teženj, ki jih Vatikan — to potrjuje sleherni dan njegova praksa — tudi pri določanju svojih odnosov in politične taktike. Na vprašanje jugoslovanskega dopisnika, kakšno stališče zavzema indijska vlada do dogodkov v Laosu pa Nehru ni želel odgovoriti. Iz časopisja je razvidno, da niso preveč navdušeni nad gibanjem, ki je po njihovem odvisno od tujih vplivov in kot takšno ne more biti resnično osvobodilno, po drugi strani pa isto časopisje poudarja, da ima laoško ljudstvo vso pravico upreti se brutalnemu francoskemu kolonializmu, Gospodarski razvoj Indije V nadaljnjem razgovoru se je predsednik Nehru predvsem zaustavil pri vprašanju bodočega razvoja Indije. Rekel je, da so prva tri leta načrtnega gospodarjenja privedla ne samo do konkretnih gospodarskih uspehov, am- pak tudi do velikih političnih . izkušenj. V zvezi s tem je dejal, da sta edinole stranka kongresa in Socialistična stranka (čeprav je ta v opoziciji) oni politični sili, ki stojita na konstruktivnem stališču, da se morajo zastaviti vsi napori za izgraditev dežele in izvedbo petletnega gospodarskega načrta. Vse ostale stranke, med njimi na prvem mestu KP, nimajo takega programa, pač pa poskušajo z vsemi sredstvi sabotirati gospodarsko obnovo in izgraditev Indije. Pri tem je omenil, da se Kongresna stranka in Socialistična po svojem programu v bistvu ne razlikujeta, da je razlika med njima samo vprašanje drugačne taktike Medtem ko je Kongresna stranka za postopen in bolj organski razvoj, stoje socialisti na stališču, da bi se vse skupaj moralo reševati hitreje. Po mojem mnenju, je pristavil Nehru, je to mogoče teoretično, praktično pa ne, socialisti so torej bolj teoretiki, mi bolj praktiki. Stojimo pa trdno na stališču, je nadaljeval, da treba predvsem gospodarsko in kulturno dvigniti indijsko vas, ki životari že stoletja v najbolj zaostalih pogojih Ves naj program industrializacije bi nujno ostal brez učinka, če bi se predhodno ne podvzeli vsi potrebni ukreni za dvig našega poljedelstva, čeprav — je hkrati podčrtal Nehru, — je naš razvoj v smeri napredne in tehnično bolj razvite dežele odvisen v prvi vrsti od uspe-fiov naše industrializacije. Upravna reorganizacija Za tem se je indijski premier še dotaknil vprašanja reorganizacije administrativne razdelitve Indije, in to na osnovi etničnega principa, razdelitve, ki jo zahteva ne samo opozicionalna stranka, temveč tudi pristaši Kongresne stranke. Glede tega vprašanja je Nehru dejal, da je zelo važno in ga bodo tudi zato čimprej rešili. Pristavil pa je, da je rešitev tega vprašanja odvisna tudi 0d mnogih drugih činiteljev, tako na primer ekonomskega in politično administrativnega, in ne samo od kulturno čustvenega. Ob zaključku je Nehru izročil jugoslovanskemu dopisniku svoje pozdrave jugoslovanskim narodom, rekoč: eZelim da izročite moje najprisrčnejše pozdrave in najtoplejše želje jugoslovanskim narodom. Pri nas v Indiji se zelo zanimamo za Jugoslavijo in njene narode. Mi imamo z Jugoslavijo mnogo skupnih potez in lastnosti, vsled tega se bomo potrudili, da bi prispevali čimveč k nadaljnji krepitvi našega medsebojnega spoznavanja in prijateljstva. so imela nad 10 ha obdelovalne površine. V večini teh primerov so obdelovalno zemljo v glavnem obdelovali z lastnimi delovnimi silami in so le od časa do časa, n.pr. ob žetvi, trgatvi ali košnji jemali tudi tujo delovno silo. Vendar pa je bilo le okoli 90.000 posestev, kjer je bilo trajno uporabljanje tuje delovne sile že normalno. In to je proti osnovnim socialističnim načelom, da mora zemlja pripadati onemu, ki jo obdeluje in se zato tuja delovna sila ne sme izkoriščati. Velika posestva, ki bodo osnovana iz tega zemljiškega sklada pa kljub svojemu obsegu ne bodo slonela na izkoriščanju tuje delovne sile kajti temeljila bodo na načelu zadružništva, ali pa postala poljedelska podjetja, kjer bodo vsi člani zadruge ali podjetja enako soudeležen; tako pri obdelovanju, kakor tudi pri delitvi dobička in pri splošnem upravljanju podjetja oziroma zadruge. Vsi bodo torej v enakem odnosu, kot so danes delavci v tovarnih in podobnih podjetjih, kjer so vsi soudeleženi v proizvodnji in dobičku, v upravi in vodstvu svojega podjetja. Pri tem torej avtomatično odpade možnost izkoriščanja. Zakaj pa se je vzelo merilo 10 ha kot največja obdelovalna površina? V poljedelsko razvitih deželah, kjer je mehanizacija na višku in obdelovanje zemlje ekstenzivno, bi bila ta površina prav gotovo mnogo premajhna, odnosno bi ne bila delovna sila dovolj izkoriščena. Toda v sedanjih jugoslovanskih razmerah, kjer je poljedelstvo v večini še dokaj zaostalo, je 10 ha obdelovalne površine za povprečno družino dovolj in še posebno tedaj, če pomislimo, da je dana možnost čim intenzivnejšega obdelovanja zemlje. Ker že govorimo o 10 ha, odnosno o maksimumu obdelovalne površine, ki se pušča zasebniku, moramo omeniti še nekaj. Zakon o zemljiškem skladu namreč dopušča dve izjemi. Prva izjema se nanaša na kakovost zemlje, druga pa na stare posestniške odnose v nekaterih pokrajinah. V tistih pokrajinah namreč, kjer je zemlja slaba in malo rodi kot n. pr. na Krasu, v Dalmaciji, Crni gori itd. se bo maksimum zemlje povzpel tudi do 15 ha. Druga izjema, kot smo že rekli, pa velja za one pokrajine, kjer je še v navadi družinsko zadružno posestvo, ki se je kot ostanek pretekle dobe obdržal še danes v raznih predelih Metohije, Kosova, Bosne in Makedonije. Za te izjeme pa ni pristojna več Zvezna komisija v Beogradu, ampak se ustrezno odločanje prepušča posameznim republiškim komisijam. Kolikšno površino pa bo ob-segel celotni zemljiški sklad? Statistični podaki še ne dajejo točnih številk, vendar se iz dosedanjih podatkov da sklepati, (Nadaljevanje na 5, strani) Naš tede pregled V ponedeljek bo spet sestanek predstavnikov obeh poveljstev v Panmunjomu. Severno, korejski in kitajski delegati so dotlej obljubili odgovor na zadnje predloge združenega poveljstva, ki jih v nasprotju z običajno prakso niso postavile ZDA same, temveč po po. svetovanju z Anglijo in še ne. katerimi drugimi članicami Združenih narodov. V skladu s tem so tudi predlogi očitno sprejemljivejši za severne. Kakšen bo njihov odgovor, še ni znano, čeprav so se razširile govorice — verjetno zainte-resirane — da so predloge že odklonili. Stvar je namreč v tem, da so sprejemljivejši predlog i, ki dajejo več upanja na sklenitev premirja, takoj povzročili reakcijo v krogih, ki hočejo položaj na Daljnem vzhodu iz teh ali onih razlogov še bolj zaostriti. Na Koreji sami se jim upira Singman Rt, korejski Cangkajšek, in grozi celo z bojkotom. V ZDA se je oglasil Taft s predlogom, naj ZDA «same opravljaš na Koreji, če jim zavezniki nočejo slediti v njihovi politiki. Razumljivo pa je, da uresničenje te Taftove želje ne bi pomenilo nič drugega kot razširjenje vojne na Daljnem vzhodu, Eisenhotver je Tafta zavrnil, da si ni mogoče zamisliti, da bi ZDA nekoga imele za zaveznika na določenem kraju ali pri določeni akciji, drugod pa bi delale brez njega ali celo proti njegovim željam. Značil. no pa je, da se je kot glavni glasnik reakcionarnih in nemiroljubnih teženj v ZDA pojavil tokrat Taft, ki je še pred kratkim zavračal podobne McCarthgjeve izpade — če. prav sicer seveda ne more biti dvomov o Taftovi politični u-smerjenosti in njegovi vlogi dejanskega voditelja republL kanske desnice, bolj preudarnega in manj zaletavega od raznih McCarthgjev. Morda m zgrešeno mnenje, da je k nenadnim zapletljajem glede premirja na Koreji — in med te zapletljaje je treba šteti predvsem poskus mobili. zacije ameriškega javnega mnenja proti uradni politiki ZDA v tem vprašanju — pripomoglo tudi to, kar radi o-značujejo za ponovno spremembo sovjetskega stališča. V okvir te eponovne spremem-be» bi spadala na primer vest o ustrelitvi eštirih ameriških vohunom (ki je ne glede na svojo morebitno resničnost ali neresničnost zanimiva zaradi poudarka, s katerim so jo v ZSSR objavili), predvsem pa moskovska odklonitev udeležbe na sestanku namestnikov za Avstrijo, ki jo v ZDA razla. gajo kot namerno odklonitev «dokazov dobre voljen, ki jih je od Kremlja zahteval Eisen. houter. Seveda je težko govoriti o spremembi sovjetske politike. O taki spremembi je težko kaj zaslediti tudi po Stalinovi smrti, ki je bila le prelomnica v taktiki sovjetske zunanje polu tike. Danes, skoraj po treh me. secih te nove taktike in po raznih obratih, ki jo je poka- li Angliji bodo prodajali, med drugim, tudi take svetlo plave In bele čajne pribore v spomin na kronanje kraljice Elizabete II. J' SRBI SO LAHKO PONOSNI NA SVOJO ZGODOVINO Življenje in tlele Jevnnn Itntlenicn Srbski narod je v primerjavi z drugimi narodi v Evropi po številu majhen, toda ima imenitno zgodovino velikega sloga. Ta je že pred desetletji pritegovala tudi številne genialne može iz tujine. Zanjo so se poleg številnih domačih zgodovinarjev ■zanimali še znani evropski in svetovni zgodovinarji: 1. K. E. Engel Leopold Ranke, B. Kallav, Apoloni Maj. kov in drugi. Pred vsemi temi pa je bil še Konstantin Jireček, ki je napisal politično in kulturno ter sociološko zgodovino Srbov vse od začetka pa do konca XV, stoletja. Znani bi-zantinolog H. Gelzer, je pisal o prezgodnji smrti carja Stefana Dušana (1353) in je omenil, da pomeni ta izgubo svetovnega pomena. Ze omenjeno zgodovino srbskega naroda, ki jo je napisal K, Jireček, prištevamo med najboljše zgodovine Srbije. To je prevedel in jo dopolnil z nekoliko poglavji njegov odlični učenec in dosmrtni prijatelj Jovan Radonič, ki je danes nestor srbskih zgodovinarjev in obhaja prav letos svoj 80. rojstni dan, Jubilant se je rodil 1. 1873 v trgu Mol v Bački. Danes je to najstarejši srbski zgodovinar, ki še vedno pridno deluje v zgodovinskem institutu srbske Akademije znanosti, obdan od plejade mlajših in naprednih zgodovinarjev. Dr. Radonič je tudi mnogo potoval v svojem življenju. L. 1896. je'na Dunaju dosegel doktorat, od tu je odpotoval v Moskvo. V Petrogradu je ^ nadaljeval študije. Kasneje je v Carigradu poučeval na tamkajšnji srbski gimnaziji. L. 1899. je postal bibliotekar Matice Srpske v Novem Sadu, kjer je plodo-nosno sodeloval pri tedanjih naprednih reformah tega starega kulturnega naroda. L-1905. je bil izbran za izrednega in 14 let pozneje za rednega profesorja obče zgodovine na beograjski univerzi. p0 prvi svetovni vojni je bil na mirovni konferenci v Parizu član zgodovinsko-etnografske sekci- je srbske delegacije in je v tej svoji funkciji tudi večkrat zagovarjal interese Slovencev. Kot piše N. Radojčič, je akademik Jovan Radonič tudi širil področja dejavnosti srbske zgodovine in je to čvrsto povezoval z evropskim zgodovinskih razvojem, katšrega je tudi sam stalno proučeval. On je prvi med srbskimi zgodovinarji natančno in vestno izvedel znamenito idejo o važnosti zgodovinske in geografske sredine za razvoj posameznika in naroda kot celote, kar se posebno opaža v njegovem največjem delu o grofu Djordju Brankoviču (19U)_ in v francosko napisani zgodovini Srbov na Ogrskem (1. 1919). V prvih treh desetletjih XX. stoletja je bil dr. Jovan Radonič vodilni in odločilni reprezentant srbske historiogra-fije in se je kot tak tudi uveljavil še kot generalni tajnik Srbske akademije znanosti. Poleg jubilanta pa so srbsko zgodovino proučevali še drugi domači zgodovinarji. Razisko- vali so preteklost svoje domovine ,dejanja in ustvajanja svojih pradedov, socialni razvoj naroda ter oblike njegove kulture. Ze v drugi polovici XIX, stoletja so imeli Srbi precejšnje število svojih zgodovinarjev, ki so se razlikovali po svojih sposobnostih in nazorih, po nalogah ter metodah zgodovine. Najvažnejši med njimi je bil pač Stojan Novakovič (1842-1915), ki je jezikoslovno sledil filologu. D. Dončiču toda se ni oziral ne na levo na desno, temveč je hodil kot soliden zgodovinar svojo pot do konca življenja. Bil je mož znanstveno široko izobražen, polihistor, pravi znanstveni velemož kot so bili Du-brovski. Kopitar, F. Miklošič in V, Jagič. Kljub svoji diplomatski službi ni nikdar pozabil na znanstveno delo. Hkrati pa so v Srbiji delovale še druge moči kot Panta Srečkovič (1834-1903), ki pa je pod vplivom romantike pisal bolj retorično in patriotsko, dočim je kritični duh arhiman- drita Ilariona Ruvarca stalno nasprotoval p. Srečkoviču. Akademika Ljubo Kovačevič in Ljubo Jovanovič-Patak sta hodila po stopinjah S. Novakoviča in sta napisala nekaj solidnih zgodovinskih prispevkov. Toda niti sam Novakovič ni zajel kakšnega večjega časovnega obdobja srbske zgodovine, Uvidel je pač, da za to še ni prišel pravi čas. Primanjkovale so monografije in marsikatero obdobje ie ni bilo raziskano in obdelano. Modernejše in relativno naprednejše pisanje zgodovine pa je prinesel na beograjsko univerzo poleg Jovana Rado-niča še Stanoje Stanojevič (1874-1937), ki je izšel prav tako iz dunajske slavistične šole kot učenec K. Jirečka. Življenje ga je združilo z Jovanom Radoničem. Drug na drugega sta se tako navezala, da sta se skupno pojavljala zdaj tu zdaj tam kakor pravi Kastor in Poloks. Dr. NIKO 2UPANIC zala, je mogoča ie zxme»lfivai, ša sodba. V zanimivem članku o ZSSR po Stalinovi smrti pravi znani nemški socialistični publicist Wolfgang Leonhard, ki je dalj časa preživel v Moskvi, da se je takoj po smrti «nezmotljive. ga« vnela borba med dvema taboroma v sovjetskih vrhovih, med enapadalnejšimis, ki se zbirajo okrog Molotova in Višinskega, in med «pomirljivej. šimi», katerih glavni predstav, niki so Malenkov, Berja in Hruščev. Oba tabora sta seve. da obstajala že poprej, le da je bila njena medsebojna bor. 6a še v senci Stalinovega o-sebnega despotizma; v prvih mesecih tega leta se je zdelo, da prevladujejo enapadalnejši« tudi v notranji politiki (zdrav, niška afera, napovedi novih čistk, stvarjanje nove straho-valne psihoze), medtem ko je v zunanji politiki njihova kon. cepci ja hladne vojne do skr a), nosti zmagala že prej. Po Stalinovi smrti je začasna odločitev — kot dokazuje Wolf-gang Leonhard na osnovi raznih datumov in dogodkov, zla. sti pa kratke odložitve zaseda, nja Vrhovnega sovjeta — padla 15. marca z zmago ezmer-nejšihs, se pravi s tem, da je v sicer kompromisni rešitvi prodrla tudi politična koncep. cija Malenkova in tovarišev; primer: 12. marca je Cujkov še ostro protestiral zaradi letalskega incidenta, 18. marca pa je že izrazil sožalje zaradi padlega ameriškega letalca in predlagal sklicanje konference o varnosti letalskega prometa v Nemčiji, Naj bo tako ali tako, vsekakor kaže, da je Kremelj kmalu po Stalinovi smrti ubral pomirljivejšo pot v zunanji politiki; ta pot je verjetno izraz spoznanja, da je politika zaostrovanja mednarodnih od. nosov in hladne vojne v najne. pomirljivejši obliki dejansko pripeljala ZSSR v zunanjepolitično izolacijo in v slepo uli. co. Ce pa je Moskva ubrala drugačno pot, to še ne pomeni, da se je odpovedala ciljem, ki jih je hotela prej doseči na drugačen način. Najbližji cilj pa je nova razdelitev interesnih sfer z ostalim svetom, predvsem z ZDA, ki naj bi na. domestila to, kar je ZSSR po vojni že skoraj dosegla, pa zaradi spremenjenega mednarodnega položaja ni mogla več v celoti uresničiti. Zlasti važno pa je vprašanje Kitajske in tu Moskva verjetno ie posebno računa s tem, da bi marsikdo v ZDA rajši prepustil Ki. tajsko sovjetskemu objemu, kot da bi z ureditvijo diplomatskih odnosov olajšal Pekingu popolno mednarodno o-samosvojitev. Konferenca velesil je po mo. skovski koncepciji eden izmed načinov za uresničenje teh ciljev, zlasti ker se lahko naveže na prvo povojno prakso, ko je nekak direktorij velesil, na. vadno v obliki sveta zunanjih ministrov, krojil usodo sveta. Konferenca je torej oblika di. rektorij, v katerem bi jasno odločala predvsem dva, pa namen, medtem ko naj bi miro-vedbo teh načrtov in obenem okrepila sovjetski mednarodni položaj. Ce bi Moskva mislila iskreno, če bi ji bili urejeni, mirnejši mednarodni odnosi, če bi ji bil končno mir cilj, ne pa le sredstvo za uresničevanje drugačnih načrtov, potem ji «dokazi dobre volje», kot na primer konec okupacije A v. s trije in njenega neusmiljenega gospodarskega izkoriščanja, ne bi bili težki. Isto velja za premirje na Koreji, v tisti me, ri namreč, kolikor Moskva da. nes direktno odloča o njihovem poteku. Tako pa se Avstrija in Kore. ja spreminjata v moskovski drobiž za mešetarjenje med velesilami. Zato je tudi težko pričakovati, da bo kaj iz «do-kazov dobre voljen. Obenem pa Moskva z zavlačevanjem tudi izsiljuje sestanek velesil. To jasno kaže Malikov odgovor predsedniku odbora namestnikov za Avstrijo: po sovjetski tezi ima pravico sklice, vanja sestankov namestnikov samo svet zunanjih ministrov, torej spet znameniti direktorij velesil. Sicer pa bi formalistič. no tako dlakocepska Moskva gotovo ne nasprotovala takšni majhni formalni napaki, kot bi na primer bilo sklicanje namestnikov po sestanku ministrskih predsednikov... Vprašanje pa je, kako se bo moskovska politika razvila, če to izsiljevanje ne bo imelo u-speha in če bo svet vendarle hotel biti prepričan v kremeljsko iskrenost. Potem sta namreč po pameti samo dve poti: ali nujen povratek k sta. ri taktiki, ali pa dejansko popuščanje pred zahtevo svetovnega — pa tudi lastnega — javnega mnenja, ki hoče pred. vsem mir. Zanimiva je hipoteza, ki jo je postavil francoski neodvisni socialistični list «Combat» ob vesti o ameriških vohunih v Ukrajini; v M9skvi so opazili, da je njihova politika vzbudila med sovjetskim prebivalstvom preveč upanja, da je mimo sožitje na tem svetu vendarle mogoče, da vse okoli ZSSR le ne živijo takšne zverine, kot jih prikazuje uradna propaganda in da je zaradi tega tudi v ZSSR mogoče mirnejše in znosnejše živ. .(Nadaljevanje na 6. strani^ Klasični balet je dosegel najvišjo stopnjo, ker so mu izrazna sredstva služila za pripomoček prikazati človeka, njegovo usodo, čustva, stremljenja, žalost in veselje, srečo in ljubezen, njegovo večno težnjo po lepšem in popolnejšem Kaj je balet? ...v razkošju nežnih Inči, godbe in scenerije je zapela pesem klasično lepih teles, v tej nemi pesmi je trpela ljubezen, govorila zgodovina, se prebujala in umirala priroda, se smejala razigrana duša... nikdar pa ni zadivjala nizka strast. Tržaška mladina se je povojna leta z veseljem odzivala povabilom jugoslovanske mladinske organizacije na delovne akcije po raznih jugoslovanskih krajih. Združevala se je v brigade in z navdušenjem odhajala na mladinsko cesto «Brat-stva in enotnosti*, na mladinsko progo Brčko -Banovi’!, Samac - Saraje-vo itd. Skoraj ni bilo večje akcije Ljudske mladine Jugoslavije, kjer bi ne sodelovali tudi tržaški mladinci Zveze antifašistične mladine. * Bili so marljivi in predani. Vračali so se enkratni, dvakratni in večkratni udarniki, svojim brigadam pa so prav tako priborili večkratne udarniške naslove. Danes se bodo brigad-niki sestali v Sežanj na velikem ljudskem slavju, kier jim bedo jugoslovanske oblasti za njihovo delo izkazale svojo hvaležnost. Med njimi bo tudi mladinec, ki se je udelež:! desetih udarniških akcij. ItnSt* voščilo ohibho val vem tfeinne Prejeli bodo odlikovanja za svoja junaštva na gradbiščih. Toda današnje slavje ne bo samo za brigadnike. Namenjeno je tudi vsem tistim tisoč pet sto mladincem in stare.isim ljudem, ki so se odzvali povabilu tržaške mladine in se cez obmejne bloke s svojimi vozili, z vlakom in avtobusi, predvsem pa peš odpravili v Sežano, da prisostvujejo pevskemu koncertu, raznim športnim prireditvam, zborovanju in da se skupaj s svojimi brati v socialistični Jugoslaviji radujejo ob tem velikem prazniku. Ko se z vlakom ali avtobusom peljete proti Sežanj m prebirate te besede. vedite, da so bile napisane za Vas, za Vas, brigandniki. za Vas. mladinci. in tudi za Vas, odrasli, in da so bile napisane z iskreno željo, da bi _ se tamkaj čimbolje počutili in čim lepše zabavali in da bi se veseli in z lepimi spomini vrnili domov. To je naše voščilo! "h FILATELISTIČNE ZANIMIVOSTI Serija ameriških posvečena narodnim znamk parkom Kot vsakdo ve, služi znamka | tudi v propagandno - turistične namene. Zato vidimo, da številne države izdajajo znamke z motivi, ki so povzeti v turističnih krajih. Jugoslavija je n. pr. pred nekaj leti izdala letalsko serijo, na znamkah katere so naslikani razni leto-vičarski kraji Jugoslavije. Tudi v Italiji pričakujejo še letos izdajo tovrstne serije. Nekatere države pa so naslikale na svojih znamkah tudi narodne parke te države so: ZDA. Japonska in Belgijski Kongo. Oglejmo si danes znamke, ki sestavljajo serijo «Narodnih parkov* v ZDA iz leta 1934. Znamka za 1 cent, zelene barve nam prikazuje Yosemite Park v Kaliforniji. Najlepši del tega parka je dolina Yo-semite, katero so nekateri konjeniki odkrili leta 1851. Dolina je dolga 11 km in široka približno 1,5 km. V dolini teče reka Merced. V tem parku se nahajajo nekateri izmed najlepših slapov na svetu, nekateri so visoki tudi 485 metrov 2 centa, rdeča, Gran Canyon Park v Arizoni. To je po vsej verjetnosti največji naravni prizor sveta. Grand Canyon je širok od 9 do 27 km, globok 1500 metrov in dolg 350 km. V sredini tega kanjona teče reka Colorado, Zanimivost tega ka- I O ZAČETKU, RAZVOJU IN 1 v —________________________________________________________J nes le prejHone nalsiareiii naOfn priiazogania družnem sniamosu odoBvarialoOili razpoloženi m Mmanj 11 minili omiki Človek je že od vsega začetka poleg svojim materialnim zahtevam skušal zadostiti tudi potrebam svojega duha, svoji fantaziji in svojim čustvom. Začel je ustvarjati umetnost. Kakorkoli, ali s pomočjo zvoka (glasba), ali s pomočjo določenih telesnih gibov (ples), ali s pomočjo risanih znakov in podob, na razne načine je skušal prikazati eno ali drugo fazo svojega življenja in dela. Pri tem je dajal prosto pot čustvom in fantaziji, ki pa ni-Koli niso mogli prekoračiti določenih po materialnih in družbenih okoliščinah objektivno pogojenih možnosti, pač zato, ker so več ali manj sami njihov adekvatni odraz. Med vsemi izraznimi sredstvi je ples prejkone najstarejši, pa tudi najprimifiv-nejši način takega prikazovanja vsakokratne objektivne družbene in material*'" stvarnosti, tem odgovaijajo-čih razpoloženj in čustvovanj, v umetniški obliki. Več ko verjetno pa gre tudi v teni primeru za atavizem, za podedovano svojstvo od naših pradavnih živalskih prednikov, ker je znano, da izvajajo nekateri živalski samci, n. pr. pri nekaterih ptičih, prave plese pred svojimi samicami, ko da jih hočejo očarati. Tudi ljudje poznajo slične plese, to so ljubavni plesi, ki so pravtako stari, kot je človek sam. Dalje so poznali in še poznajo primitivni (lovski) narodi tako imenovane lovske plese, izražajoč razne momente iz njihove tovrstne borbe za obstanek, njihovo še skoro polno odvisnost od naravnih sil: verske obredne plese, ki nazorno prikazujejo njihov podrejeni odnos do naravnih pojavov, do božanstev, ki se — po njihovem pojmovanju — za le-temi skrivajo: vojne plese, ki več ali manj tudi odražajo vsakokratno družbeno stanje in potrebe človeka, zakar bi v ilustracijo navedli sledeči pogovor prebivalcev love Kaledonije. ki spremlja njihov vojni ples: Ali bomo napadli naše sovražnike? Da! Ali so močni? . Ne! Ali so pogumni? Ne! Ali jih bomo pobili? Da! Ali jih bomo pojedli? Da! itd. (Plehanov: Umetnost in literatura). Torej, napadli bodo svoje sovražnike, da bi jih pojedli. V človeški zgodovini je res bilo družbeno stanje, ko je ljudožerstvo bilo splošno razširjen običaj. V tem času je med ljudmi, zaradi slabo razvitih proizvajalnih sredstev, vladala kronična lakota. Plemena so se med seboj napadala samo, da bi prišla do ujetnikov, ki so se potem uporabili za hrano. Lep dokaz, kako se umetnost, čeprav v primeru novokale-donskega vojnega plesa v svoji embrionalni obliki, vendarle poraja predvsem iz vsakokratne družbene proble- | matike, iz vsakokratpin družbenih prilik in potreb, da zatorej umetnosti ne gre jemati kot samostojne, od družbe neodvisne kategorije, marveč nasprotno kot izrecno .družbeno manifestacijo, katere obseg in raven — ne absolutno, vendar v prvi vrsti — določa vsakokratna materialna osnova! Ples, kot tudi vsa ostala umetnost, je vzniknil1 predvsem iz vsakokratnih zgodovinskih materialnih pogojev človeka, zaradi duhovne potrebe ljudi, da bi te zgodovinske pogoje izrazili. Saj je bil od njih v večji ali manjši meri odvisen tudi ves način človeškega čustvovanja, pojmovanje ter doživljanje sreče, žalosti, veselja, ljubezni in sovraštva. V svojem nadaljnjem razvoju je ples, skladno z ostalimi družbenimi spremembami, zadobil nove oblike ter se izpopolnjeval. Bistvo njegovega nastajanja, kakor tudi njegova funkcija, pa sta vedno isti. Eden izmed Jugoslovanskih narodnih plesov, ki jih bomo videli 7., 8. in -9 junija tudi v Trstu Pri tako imenovanih kulturnih narodih antične dobe je bil ples, poleg sredstva za izražanje svoje notranje podobe, predvsem instrument versko-obrednega značaja. V tem primeru je bila njegova naloga s pomočjo mimike in telesnih gibov prikazati različne usode neštetih bogov in herojev, torej njihove lastne usode, v kolikor vemo, da so bila njihova božanstva samo idealizirane podobe njih samih. Versko-obredni ples je bil običajen tako pri starih Egipčanih, Grkih, Perzijcih, Rimljanih itd. Ohranil se je vse do danes, zakar bi navedli samo primer »Plešočih dervišev«, pa tudi drugje še moreš naleteti nanj. Stari Grki so ritmično-mi-mtčne plesne vaje smatrali za posebno važno vzgojno sredstvo. Veliko pozornost so posvečali tudi umetniškemu plesu. Rimljani so zelo razvili pantomimo (nema igra, katera dejanje izraža samo s kretnjami). Zanimivo, da je Katoliška cerkev na vse načine in z vsemi sredstvi skušala zatreti ples, pri čemer pa ni uspela in so se tako v srednjem kot v nov. veku porajali vse novi in novi plesi. Kmetje, obrtniki, vitezi in patriciji, na deželi in v mestih, pri vsakem narodu si je vsak sloj skladno s svojim načinom življenja, navadami, težnjami, tradicijami ustvarjal svoje posebne plese. Francozi so še danes ohranili svoj mi-nuet. Spanci svojo sarabando in bolero, Italijani tarantello, Cehi polko, Poijaki mazurko, Madžari čardaš itd. Poseben razvoj je ples doživel v času renesanse v Italiji in Franciji; Tačas se je po raznih dvorcih Italije začel gojiti balet, ki se je kasneje razvil v prevladujočo obliko umetniškega oderske-ga plesa. V Franciji je Ludo-vik XIV. ustanovil Kraljevsko piesno akademijo, o plesu so izšla razna dela teoretičnega in zgodovinskega značaja ln pojavili so se prvi koreografski poskusi. Danes poznamo v glavnem tri osnovne oblike plesa: družabni, narodni in umetniški ples. Prvi je povsem zabavnega, konvencionalnega značaja, največkrat z določenimi primesmi, medtem ko ga nekateri goje tudi kot športno panogo. Narodni plesi pa so nekakšen organski nastavek primitivnega plesa v novih pogojih in na višji stopnji, kar je opaziti že po tem, da so se ponekod ohranili . v njem elementi obrednega, sakralnega značaja, ki pa se vsled vse močnejšega prodiranja Kulture in civilizacije tudi v najbolj zaostale dežele čedalje bolj izgubljajo. Danes služijo bolj za narodni okras in nimajo več tistega družbenega pomena, ki so ga nekoč imeli v primitivni družbi. Predstavljajo svojevrstno narodno bogastvo, nekakšno utelešenje narodove preteklosti, kos njegove zgodovine, ki jo je treba varovati ter onraniti kot posebno dragocenost. Danes se prikazujejo na raznih mednarodnih festivalih, kjer so, med drugim povedano, prav jugoslovanski narodni plesi želi posebno laskava priznanja. Se nekaj besed o umetniškem plesu. Kot rečeno, se je konec. XV. stoletja razvil po Italijanskih dvorcih tako imenovani balet. t. j. v obliki plesa in ob spremljavi določene recitacije ali petja izvedeno odrsko dejanje. Svoj višek in popolno umetniško obliko je balet dosegel v Franciji pod kardinalom Richelieujem. Nekako novo obdobje se je v tem pogledu začelo konec XVII. stoletja, ko je bila ustanovljena velika francoska opera in je operni pesnik Quinault balet povezal z opero, vendar tako; da ga je le podredil lirsko-glasbenemu delu dejanja. Stvaritelj neodvisnega dramatičnega baleta je bil Geor-ges Roverre, ki mu je prvi, utisnil pečat karakternega plesa, se pravi ga podredil mimično-plastičnim elementom in zahtevam. Ta zvrst umetniškega plesnega izražanja je dosegla svojo najvišjo stopnjo v času Petrograjske-ga carskega teatra, pod vodstvom dveh znanih pionirjev na tem področju, Dagileva in Fokina, kakor tudi ob sodelovanju svetovnih plesnih mojstrov Ane Pavlove, Ta- mare Karsavine in Nižinskega. To najvišjo stopnjo pa je klasični balet, katerega predstavniki so bili pravkar omenjeni, dosegel zato, ker so mu vsa razpoložljiva izrazna sredstva služila samo kot pripomoček v umetniškem stremljenju prikazati, izraziti osnovno in bistveno človeka, njegovo posamezno usodo, njegova čustva in stremljenja, njegovo žalost in veselje, srečo in ljubezen, njegov v daljavo prihodnosti uperjeni pogled, njegovo večno težnjo po lepšem in popolnejšem. V nasprotnem primeru se lahko plesna, baletna umetnost, kar se, žal, danes vse prečesto dogaja, izrodi v navadno plehko tehnično virtuoznost, golo akrobatiko notranje mrtvih človeških teles, pri čemer se človek znajde celo za stopnjo niže od šimpanza, ki človeka v pogledu akrobatike vsekakor prekaša. Samo ena pot ostane plesni umetnosti, če naj v resnici odigra tisto nadvse važno in pozitivno vlogo v razvoju človeka in človeške družbe, ki bi jo morala in jo lahko: prvič, da prizna svoje poreklo in resnično družbeno-funkcijo in. drugič, da se jo na osnovi tega vključi med instrumente, ki so človeku nujno potrebni, da se bo mogel uspešno prebijati naprej. d. f. STEKLO ŽAGAJO Tipično ameriška novost so Blue-Ridge steklena vrata. Izdelana so iz 9,52 mm vzorčastega stekla, ki ie sicer prozorno in propušča svetlobo, vendar onemogoča osebi, ki je pred vrati, da bi videla, kaj se v sobi dogaja. Te plošče so s posebnim tehnološkim postopkom tako obdelane, da so tri- do petkrat odpornejše od navadnega stekla, za praske in sunke pa praktično neobčutlji. ve. Za okna v skladiščih in industrijskih obratih, ki morajo sicer prepuščati svetlobo, ni pa potrebno in zaželeno, da bi lahko gledali skozi nje, so izumili nov material, ki prihaja, na trg pod imenom «Alsynite Plasta Glass«. Ta steklu podobni material lahko prirezujemo s Škarjami ali z žago. Ima opa. lizirajočo modro barvo, skoraj neobčutljivo je za sunke in ul darce, ne sprhni in propušča dva. do trikrat več svetlobe kakor vzorčasto steklo. Plošča 0,09 kv. m tehta komaj 200 g. Izdelujejo ga iz steklenih niti in umetne mase. Lahko ga torej vrtamo, pribijemo z žeblji ali lepimo. Uporabljajo ga v obliki ravnih ali ' valovitih plošč. PRVI MOST IZ ALUMINIJA Prvi most za avtomobilski promet iz aluminija so postavili na reki Sanguenay blizu mesta Arvida v Kanadi' S štu. dijem in preddeli so začeli že leta 1943. NajprAj so morali u-gotoviti, katere aluminijeve le. gure so najbolj prikladne in ali imajo prednosti pred železno konstrukcijo. Leta 1945 so bila ta dela že tako daleč, da je prevzela projekt v nadaljnjo obd^avo Dominion Bridge Company. Mesto Arvida je prejelo dva predloga za konstrukcijo tega mostu, za železnega in aluminijastega. Stroški za železni most so bili mnogo nižji od aluminijastega, vendar so se odločili za aluminij. njona je v tem, da se barve skal spreminjajo, ko se premika sončna luč. Najbolj slikovita cesta do kanjona nas vodi po Bright Angel Canyonu. Sliki na znamki nam prikazuje prav del te »steze«. 3 cents, vijoličasta, Mounl Ranier Park. Mount Ranier je ugasli ognjenik, visok 4300 metrov, ki se nahaja v državi ŠVashington. Okrog njega je cela vrsta ledenikov, ob vznožju teh gora pa se nahajajo jezera, med katerimi so največja Mystic, Clover, Shadoiv in Mirror, Na znamki je naslikano jezero Mirror, v ozadju pa vidimo ledenik Tahoma. 4 cents, rjava, Mesa Verde Park, Colorado. Ta park je znan kot najvažnejša cona za arheološka raziskovanja v ZDA Sestavlja ga gorovje, ki se nahaja na skupni meji držav Colorado, New Mexico, Utah in Arizona. Južni del «Mese» je poln kanjonov, v katerih so našli polno kamnitih stanovanj, ki jih pripisujejo sedmemu stoletju po našem štetju Najbolj znan del teh hiš je «Cliff Palače«, ki je tudi naslikan na pričajoči znamki. 5 cents, ultramarin, Yellow-stone Park, Wyoming. Yellow-stone Park, odkrit leta 1808 je bil prvi ameriški narodni park in je znan kot kraj, ki je na svetu najbolj hogat na toplih vrelcih - gejzirjih. Tu se nahaja približno 2000 gejzi-rov. Najbolj znan in na znamkah naslikan gejzir je «01d Faithful«, ki bruha z enakomerno močjo vsako uro. Imenujejo ga tudi «prijatelja turistov«. 6 cents, modra Crater Lake Park, Oregon. Ta park tvori eno izmed najlepših naravnih panoram ZDA. Jezero, ki se nahaja v tem parku ima 50 kvadratnih kilometrov površine in je globok do 60 metrov. V sredini jezera se dviga hribovit otok, ostanek ognjenika, znan po imenu Wizard Island (Otok čudodelnika). 7 cents, črna, Acadia Park. Maine. To je eden izmed maloštevilnih parkov v zahodnem delu Zveze. Obsega otok Mount Desert in del otoku nasprotne zemeljske oble Na znamki je naslikan sugestivni vrh Great Head, ki se nahaja nekaj mili južno od Barovega zaliva. 8 cents, zelenosiva, ZJON Park, Utah. Ta park obsega obširno puščavsko pokrajino, s Canyonom Zionom vred. V sredini tega kanjona teče reka Virgin, skale pa so večbarvne. Na znamki je naslikana skala Great White Thron. 9 cents, rdeča, Glacier Park. Montana. To je ameriški del mednarodnega parka Water-ton - Glacier, ki je bil ustanovljen leta 1932 od ameriške in kanadske vlade. To je slikovita pokrajina polna ledenikov. strmih skal in jezer. Na znamki je naslikano jezero Two Medicine in vrh Mount Rockjvell. 10 cents, siva, Great Smoky Mountains Park. Ta park se nahaja v državah Tennessee in North Carolina in tvori najbogatejšo gozdnato cono ZDA. V začetku je bil park rezerva Indijancev Cherokee. ki živijo sedaj bolj na jugu. Na znamki je naslikana gora Le Conte (1961 m). Cela serija narodnih narkov je bila izdana leta 1935 brez zcbcev Vrednota ra 3 cente je bila izdana v bloku ob priliki kongresa ameriške filatelistične zveze v Atlantic Cityju leta 1934 Vrednota za 1 cent je proslavila zborovanje Filatelistične zveze Trans-Mississip-pi.ia v Omahi (1934) in vrednota za 10 centov je bila izdana v posebni nakladi za kongres Zveze ameriških filatelistov v Ashivileju (1937), Prodali so sledeče število primerkov; 1 cent 106.555.032 2 centes 77.146.480 3 centes 101.621.954 4 centes 21.001.334 5 centov 32.704.676 6 centov 19.071.046 7 centov 17.671.198 8 centov 16.937.344 9 centov 19.097.824 10 centov 25.796.645 Klasični balet predstavlja plesne umetnosti. Na slik’ ^ da ljubljanska plesalk*-mnogo obeta. ., ki CI-* Elektronski »tolmač«. ^eyie tuj jezik, prilagaja PoS rjem besede z vzgrajenim slo* in nato tiska ustrezajoče ^ ze, bo mogoče že v kratke ^ magal znanstvenikom P^žes* ti razne težave, ki so s tujimi jeziki. Revi)8 ^jja* strijska in tehnična K^0žn<> namreč poroča, .da je. ,e \t ustvariti stroj za prevaja tujih jezikov, čeprav do takega stroja še niso tl ,ek Načrti za model takega tropskega tolmača so že ■ jjt' ni. »Oko« prevajalca b0 no podobna naprava za s y \p ranje, kot jo uporablja)0 ^a leviziji. Priprava, ki tuje^a razločevala tiskane črke .^«1» jezika ali abecedo, bo 0 • t elektronske znake naP memorialnim sistemom- bcsed-bo zbran slovar C3"0 Prevajalna naprava j?0var' spreminjala besede v ° iezika jajoče besede željeneg"■ u plin jih oddajala elektricn salnemu stroju, ki 00 j Str , mehanično popoln prev .'tež3: bo verjetno imel n?"JiikanJ 'r cl/ssmiAninll Jak' z raznimi slovničnimi ;SK( prtf ko stroja, je profesor ejz teh' bral posamezne heS_eoe, ^ pn Kako bo deloval k’ prevajalec, kažejo P°s perij’ jih je napravil Jaf iega profesor Massachusetts! ^ p o-nološkega zavoda. Prl•teh1?1' skusih, ki naj bi P03”perrv ’z j? ničnih knjig v prepisal na posebne ns pote3* ja. Te papirnate liste J bjje premešal tako. da 1113 ■ Vsal! sede več v nobeni zvengto P1? posamezno besedo so ji311?«! vedli in označili kot d br«b Končno so besede spe* * njihovem prvotnem r pffj' dobljeni grobi prevod ložili osebi, ki je PaC a predmet razprave, ' j p" ne in ta oseba je P’ lahko razumela. VODORAVNO: 1. del glave; 6. kričati; 11. ime in priimek člana izvršnega sveta CKZKJ; 14. lok, toda ne ves; 15. slovenski nogometni klub; 16. predlog; 17. vrsta zemlje; 19. melodija; 20, mesto v Srbiji; 21 kjer je najlepše; 23. pošten, plemenit; 24. trepalnice. 25. slabokrvnost; 27. nekdanja rimska provinca v Srednji Evropi; 28. sirote; 29. gnojno orodje; 31. vrsta živali; 32. francoski filozof: 35. mesto ob Evfratu v Siriji; 36, oziralni zaimek; 37. predpona, ki se uporablja v tujkah, ki se nanašajo na zrak; 38. reka in mesto v južnem Uralu; 39. prl-denem; 41 srednjeveški predstavnik oblasti v Rusiji; 42. glas domače živali; 43. skladišče za orožje (tujka); 45. kazalni zaimek; 46, dvanajsterec v starofrancoskih junaških pesmih; 49. pripadnik prastarega kulturnega naroda v Ameriki; 50. delovna skupina. NAVPIČNO: 1. Sprememba smeri, zavrnitev; 2. dva soglasnika; 3. vodna žival; 4. židovsko moško ime; 5.’odločilni moment v razpoloženju človeka; 6. stara mera; 7 prislov, ki izraža pravilnost, pa tudi pritrditev; 8. angleški zunanji minister (fonet.); 9. isto kot 45 vodoravno; 10. jame, v katerih kopljejo ilovico; 11. firma kreme; 12. staničje kokosovega oreha; 13. avtor znamenitega satiričnega romana »Svejk«; 18. kontinent: 20. divji prašič; 22. enocelična žival; 24. reka v Rusiji: 26. vrsta vrbe; 27 kemična znaka za dušik in iridij; 29. lesena lopa s steklenimi sipami; 30. tir, pot (srbohrv.): 31. vrsta zaporednih strelov iz brzostrelke (dvojina); 32 mesto v Avstriji; 33, poljedelsko opravilo: 34. neumnež: 36. sodobni slovenski pisatelj (»Lesena žlica«); 39. polže; 40 ime ameriškega pisatelja Twaina; 43. vrsta kipa; 44. vlivan; 47. v brezi; 48 nikalna oblika pomožnega glagola. lleilelihlug 31. ma» j George Bernard Sliaw------ 0 brezdelnih bogatinih Kako določiti narodnost | pisatelja, ki je v več ko | osemdesetih letih svojega življenja preživel 60 let v Angliji in samo 20 v svoji rojstni deželi, pisal pa Je za ves civilizirani svet? Vsekakor pripada G. B. Schavv Ircem, čeprav se je razvil v Angliji. Rodil se je 1856 (v Dublinu), umrl 1950. Po modi devetnajstega stoletja je začel pisati romane, a ni uspel. Zaslovel pa je kot literarni, glasbeni in dramski kritik. Leta 1892 je ubral novo pot: začel Je pisati dramo. Po velikem uspehu igre «Sveta Ivana« leta 1924 si je pridobil edinstveno mesto z delom, ki ga je na-pisal v naslednjih treh letih, to je z »Vodičem inteligentne ženske v socializem, kapitalizem, sovjetizem in fašizem«. Uspeh dela je v veliki meri posledica tega da je tudi takrat, kadar filozofira in politizira, umetnik. Je zabaven in zanimiv tudi, kadar piše o dolgočasnih rečeh. Naj vas pri tem poglavju nikar ne zmoti dejstvo, da ljudje z velikimi dohodki, ki jih niso sami zaslužili, niakor ne lenarijo in ne postopajo kar tja v dan. Zi-vahnejii med njimi se celo preveč ženo, tako da morajo kdaj pa kdaj v zdravilišče, da si opomorejo. Tisti, ki skušajo življenje spremeniti v ene same dolge počitnice, spoznajo, da si morajo odpočiti tudi od tega. Lenarjenje je tako nenaravno in dolgočasno, da je svet brezdelnih bogatinov, kakor mu pravijo, svet nenehne delav-nosti, ki od sile utruja, Na starih knjižnih policah boste morda našli pozabljene knjige iz devetnajstega stoletja, v kateri se kakšna viktorianska modna dama otepa očitkov lenobe s tem, da opisuje dnevni red v svojem gospodinjstvu in na obiskih po Londonu. Jaz bi šel dosti rajši prodajat vezalke za čevlje, kakor da bi mi bilo usojeno tako živeti. Na deželi je šport tako potanko organiziran, da ima vsak mesec v letu svoje posebnosti, v ta namen potrebne ribe in ptiče goje tako skrbno, da Je za ubijanje vedno kaj na razpolago. Nevarnosti in atletska dejanja, o katerih se revežem v mestih niti ne sanja, so v podeželskih dvorcih, kjer zlomljen vrat komaj velja za nesrečo, čisto vsakdanja reč. Ce ni športov, so pa igre; smučanje in sankanje, polo, tenis, drsanje na umetnem ledu in ie kaj. Vse to zahteva precej več telesnega napora, kakor bi ga bila voljna žrtvovati ta in ona revna ženska. Mlada dama bo po takem napornem dnevu med večerjo in spanjem preplesala daljšo pot, kakor jo opravi poštar. Resnično edini ljudje, ki so prav nesramno leni so otroci tistih, ki so pravkar obogateli, otroci «no-vopečenih bogatinov». Ker ti nesrečni srečniki niso ne atletsko izurjeni ne družabno disciplinirani kakor stari bogatini, pri katerih je tako imenovano slepo življenje« jzbrušena umetnost, ki zahteva strogega učenja, ne vedo, kaj bi sami s seboj počeli. Zato je njihovo brezglavo pohajkovanje m požiranj* čokoladnih krem, cigaret, koktejlov in slabše vrste romanov in ilustriranih revij ob prevažanju iz enega velikega hotela u drugega v dragih avtomobilih zares pomilovanja uredno. Ze naslednji rod zapravi premoženje, ali pa gre v šolo k tistemu razredu, kateremu zdaj lahko pripada, ter si pridobi njegove spretnosti, njegovo disciplino in navado. Poleg špartanskega načina življenja, ki so ga iznašli zato, da zaposluje ljudi, ki jim ni treba delati in ki je pravzaprav ostanek stare plemenske ureditve, ko so bojevniki lovili in se bojevali, žene pa gospodinjile, je še javno delovanje, s katerim se mora ukvarjati vladajoči razred, če naj obdrži v svojih rokah vso politično oblast, ker je to delo zastonjsko ali pa tako slabo plačano, da ga ne more prevzeti nihče, kdor se z delom preživlja, nadalje, ker so za višja mesta v državni službi potrebni izpiti, ki jih ne more opraviti nihče, kdor nima za seboj zelo drage izobrazbe, ostaja to delo v rokah bogatinom Le tako si lahko pojasnimo sicer čisto nera-zumljivi odpor lastniškega razreda zoper vsak poskus, da bi bilo delo v parlamentu zadostno plačano, čeprav imajo sami poglavitna dela v parlamentu. Čeprav so sami bili častniki v armadi, so ktorili vse, da častnik ne bi mogel živeti s svojo plačo. Čeprav so se tepli za vsak sedež v parlamentu, so odklanjali, da bi država plačevala poslance in njihove volilne stroške. Ceprao so videli v diplomatski službi rezervat za svoje mlajše sinove, so vendar stavili pogoj, da ne more biti sprejet noben mladenič, ki nima vsaj štiri sto funtov lastnega let- nega dohodka. Borili so se in se še borijo, da od političnega dela nihče ne bi mogel živeti, sicer bi se uprava odprla tudi revnim, oni pa bi bili ob svoj monopol. Ker pa delo pri upravi države mora biti opravljeno, ga morajo opraviti sami, če ga nočejo prepustiti drugim. Zato najdete bogatine v parlamentu, v diplomaciji, v vojski, v pravosodju in krajevni samoupravi, da ne govorimo o upravljanju njihovih posestev. Ljudi, ki tako delajo, pravzaprav ne moremo imeti za »brezdelne bogatine«. Zal pa opravljajo to delo pri vladanju s predsodkom v korist privilegijem svojega razreda, da lahko ta lenari. Zaradi splošne koristi bi bilo dosti bolje, če bi se zabavali, kakor večina njihovega razreda, vladanje pa bi rajši prepustili dobro plačanim uradnikom in ministrom, ki bi varovali koristi vse države. Žene brezdelnega razreda je nekoč krepilo njih delo; rodile so otroke in so gospodinjile. Dandanes pa se jih mnogo zateka h kontracepciji (ki ji pravijo tudi kontrola rojstev), pa ne da bi rodile omejeno število otrok, temveč da bi se temu sploh ognile. Staromodno domače gospodinjstvo se vse bolj umika življenju v hotelih in stanovanjih s služinčadjo ali pa prevzamejo to delo dame, ki jim je to poklic in so nekako ravnateljice zasebnih hotelov. Ce bi bila to navadna delitev dela, ki bi omogočila ženi, da bi se ta posvetila kakšnemu poklicu, bi še šlo. Kajti marsikatera ženska ni prav nič sposobna za gospodinjstvo in zato prav tako malo sodi v kuhinjo ali otroške sobe, kakor — po splošni sodbi — moški. Pri ženskah, z nezasluženimi in čezmernimi dohodki pa omogoča ta način popolno jalovost in iskanje ugodja, s čimer se mnoge bogatinke prav do skrajnost okoriščajo, ker drugače ne znajo. Seveda je smeraj nekaj primerov, da izredni možje in žene z dovoljnim nezasluženim dohodkom, s katerim bi lahko brez dela živeli, delajo več kot tisti, ki od dela žive, ter porabijo večino tvojega denarja za napredek sveta. Florence Nightingale je v krimski vojni organizirala bolniško službo. Prepričevala je okorele vojaške zdravnike, opravljala neprijetno in nevarno delo v lazaretih, ko bi doma lahko udobno živela brez dela. John Ruskin je objavljal poročila, kako je porabil svoje lepe dohodke in kaj vse je storil, da bi dokazni, da je vsaj on pošten delavec in skrben upravitelj enega dela ljudskega premoženja, ki mu je pripadal. Ljudje tega kar niso mogli razumeti in so menili, da ni čisto «prt pravi«. Ko je pozneje kakor Jonathan Swift zapadel melanholiji in obupal zaradi pokvarjenosti in neumnosti kapitalistične civilizacije, so vsi veselo zatrjevali, da se niso o njem prav nič motili. Ko smo tako izčrpali pomen besed «brezdelni bogatini« in smo dodobra spoznali, da »brezdelen« ne pomeni, da nič ne dela (kar ni mogoče), temveč da ne dela nič koristnega, da samo zapravlja in nič ne ustvarja, lahko pritaknemo ta vzdevek razredu, ki šteje v skrajnem primeru desetino prebivalstva. Da lahko vztrajajo v brezdelju, mora ostalih devet desetin živeti v tako popolnem suženjstvu, da njih sužnost kot taka sploh ni uzakonjena. Lakota zadosti kroti reveže, da ne nalaga njihovim gospodarjem nobene tistih obveznosti, zaradi katerih so sužnji za lastnike tako dragi. Se več, revne ženske bi se bridko pritoževale, če bi se kakšna boga-tinka zgolj zaradi zdravja lotila navadnega dela. Kajti zdelo bi se jim, da bogatinka odjeda revam kruh, ln zdaj prihajamo do viška ironije vsega tega. Marsikatera razumna ženska, ki ironije niti ne voha, bo rajši rekla, da je to božja sodba. Ko smo dovolili tem ljudem zavidano prednost, da smejo imeti dosti denarja in nič dela (nat prismojeni recept za popolno srečo in polno svobodo), spoznamo, da smo jih napravili kilave in nezdrave; namesto da bi lenarili, vedno kaj delajo, da bi »ostali zmožni« za brezdelje. Namesto, da bi delali kar s* jim poljubi, se navezujejo na utrudljiv red, ki mu pravijo družba in zabava. Ce bi kaj takega skušali vsiliti navadni služkinji, bi vam pri priči odpovedala, trapist bi postal brezbožnik, samo da bi sc rešil. Samo del vsega tega, indijanski del, odkriti povratek k preprostemu življenju, k lovu, streljanju in življenju na deželi, je znosen. Pa Se za to morai biti po poli divjak, da se nc naveličat. Toliko o početju brezdelnih bogatinovi Kaj pa pri kas? Rakete proti toči Naš sotrudnik je obiskal področje v Gorici in v Krmi-kjer so že izvedli uspešne poskuse z raketami LEP SADEŽ clanek o borbi proti toči, smo ga objavili pred v našem listu, je zbu- dnevi ® med našimi kmeti prednje zanimanje. Mnogi «0 tem pogovarjajo in u-£5?J0’ ^ bi bilo niogoče ml pirj nas kaj takega in *° bi se Izplačalo. Nihče n» w0tevzaS°toviti, da nas * bo toča več obiskala in ,a ne bo večje škode, ker * nekaj let toča obišče jtono ta alj oni predel na- Sga ozemlja. zaradi tega smo te dni J .v Gorico, da bi tam iz-nekaj več o načinu >proe Proti toči, ker se v tfminu in drugod, zlasti »rj Brdih kmetje zelo za-biaj0 2a horbo piro,fcj toči - ama to so v ta na-to ze ustanovili svoj kon-v/pi- Na pokrajinskem £aazorništvu za kmetijstvo dal so nam vltodno fef P°trebna pojasnila-»J, P° zakonu mora prav Jdzorništvo koinitrolirati h»,"ave in delovanje o-anibe proti toči. bi bilo, da bi tudi 2®6tijsko nadzomištvo v stu proučilo zadevo in Pravilo tudi na našem bilju potrebne poizkuse 3tia^Ptami ter, če bi bilo in* ____________________ Goriško nadzomištvo hapravilo takšne posku- * ® lani v bližini Krmina v i. P°rvsini 500 hektarov vS:,iiato- kjer je bila skoro vm ° eto toča. Na tej po-Uih 80 Postavili 15 strel-rju^Postaj in so izstrelili L e v 17 nevihtah ter ta-jj-j usPesno preprečili točo, v iie. druga leta napravila ' ceto kraju veliko škodo. sik e~St .° uspešnih poizku-vas„le le naglo razširila po Itat ' m na sestanek, na tadev?1? to razpravljali o trftK m 0 ustanovitvi po-il0 ^®Sa^kanzorcija, je pri- ^r,18tno- Pospešilo tudi pri toči *}-, Podprlo borbo proti 600 kmetov iz oko-S«b vasi. zdaj pa tl tfr,,. 'e zahtevajo uresniči-novm x° v ta namen usta-bu r, to konzorcij v Krmi-stVa v Fari- Posebno se za firmi zarumal° kmetje v da bi zaščitili kVoj groW8T>cenejSi pridelek: do tv,111 sadje. Te dni bo-rakpt ib strelne cevi in reč t ,Vs° stvar je nam-bilt, Pre3 dobro pro- Vop ■ dobiti potrebno do-orva« °d oblasti in od n«r?0v lavne varnosti ter bačtt 1 odgovarjajoči je°brambne strelne posta-ne Po navadi razporeje-h.o,’.!, Vs&m ozemlju, ki ga či d10 zavarovati proti to-drul razdalji 600 m ena od w ge. pravo omrežje, ta-ob]da lahko streljamo v hfjrke, iz katerekoli smeri '‘bajajo. ti |bče ne more še jamčili b° uspeh stoodstotno Kj°v. toda v treh letih iz-wsenj se je ta način borih bfoti toči zelo dobro ob-jp Zanimanje kmetov {..Povpraševanje po rake-JjK Pa je tako narastlo. da h tovarne do sedaj niso da u. finde toliko napraviti * °i ustregle prosilcem, to todi zaradi tega, ker je Ir, Prasevanje zelo narast-u v kratkem času. Obram- 2 raketami je zlasti raz-s«u®na v severni Italiji, po-sknl0. v Piemontu, ki je k»a ves zaščiten, in v po-aJtoi Verona-Ze) sPeh borbe proti toči je 8a °. odvisen tudi od ljudi lo v, ' °d kmetov, ki ima-lt0 dutogo izstreliti rakete Ua ?ainejo padati prva zr-* toče. Ce se le malo za-^udi. je vse zaman, ker ra. raketa eksplodirati v tbla-ku pravočasno. Neka- rakete so napravljene tere k ?'hi da eksplodirajo v višin' , -0 m- druge pa,v viba, J500 m- ker se toča po b-^kdi formira v teh viši-treba je pač uporabi odgovarjajočo raKeto. 1/'aka strelska postaja ima £ havadi dve strelni cevi. firiPa zaradi tega, da lahko Dt^mo drugo raketo, če kvla' zaradi morebitne o-cev e ne izleti Strelna sta« kl Je vedno uporabna, Ctoe vsaka 1 850 lir, raketi? višiuo 1.000 m stane lij00 Itr. za 1.500 m pa 3.150 štrm^ete 'zdelujejo tovarne Zba*!Ya; v Italiji je znana atoka SIPE. D si rekli: «Cemu nam to razkazujejo? Kar je tukaj vzorno urejenega, je vse z državnimi sredstvi. A kaj in koliko so dobili naši kraji — slovenske vasi? Tudi pri nas — recimo v Medji vasi bi se mogla z državno pomočjo napraviti na pr. vzorno urejena farma za perutnino, to je za ono živinorejo, ki so zanjo dani pri nas pogoji. Z milijoni, ki so bili v to naselje vloženi le iz političnih razlogov, oziroma za razna-roditev teh slovenskih krajev, bi se bilo napravilo marsikaj, kar bi dvignilo naše gospodarstvo. A za nas ni razumevanja, ni pomoči, ni sredstev.)* Takšno je bilo mnenje slovenskih kmetov. F. J. Zahimo zalego krompirjevca Mnogi trdijo, da ni opaziti dosti hroščev, niti dosti nje- gove zalege (jajčec). Zato se tolažijo, da nas hrošč letos bržčas ne bo mnogo ogrožal. Da bi le bilo tako! Vendar se bojimo, da se bomo varali Ni namreč nobenega vzroka, da bi nam prizanesel pač pa je več razlogov za njegovo razmnožitev. Ze lani se je močno razmnožil in zimo dobro prezimil. V lanskem avgustu oplojene samice so odložile svojo zalego na spodnjo stran listov in prav tukaj je izvor nevarnosti, ker se zalega težko opazi in se kmalu izležejo ličinke, ki se takoj lotijo krompirišča z veliko požrešnostjo. Da to preprečimo; moramo v'ečkrat pozorno pregledati krompirišče in zatreti zalego. Mnenje, da hrošča letos ne. bo, je torej prezgodnje in priča, da je pregledovanje površno, to pa utegne imeti hude posledice. Zalege je mnogo več, Dot si mislimo; o tem se je pisec teh vrst prepričal na svojem in tudi na drugih krompiriščih. ■ i k Z' i O NOVI AGRARNI REFORMI V JUGOSLAVIJI ••v hi n p 11 Na naših trgih je sedaj vse polno češenj, lepih, velikih, mehkih in trdih. Tudi kupcev je precej, posebno odkar je cena nekoliko popustila. Posebno veliko je povpraševanje po češnjah iz cone B, Brd in Vipavske, ki s« Jih v precejšnjih količinah uvozili. Imajo pa naši mestni ljudje grdo navado, da pri kupovanju, sadje tikajo, čeprav jih napis na vsaki stojnici opozarja da je to nedopustno Hehal Kake i' 1/cl'fih jlli spezunvame, nabiramo in sušimo... Založba Kmečka knjiga v Ljubljani je pred časom izdala vrsto poljudno strokovnih knjig s področja kmetijstva in med njimi tudi knjigo Naše gobe, opremljeno s krasnimi barvnimi posnetki raznih gob. Čeprav na našem ozemlju ni ravno kdo ve koliko gob, pa jih je vendarle toliko, da jih ljudje nabirajo. Mnogo pa se v Trstu poje posušenih gob, ki jih pripeljejo z onstran meje. Ker pa je tako nabiranje kot uživanje gob zvezano z nujnim poznavanjem istih, ponatiskujemo danes iz omenjene knjige nekaj zanimivih poglavij. Skoraj vsakomur ugajajo go-1 be, naj si bodo sveže ali suhe, le če so dobro pripravljene, saj :sq ' z eip okusne: M arsikdo pa še bolj uživa, če gobe sam nabira. Gobe pa niso jabolka, treba jih je poznati in z njimi prav-ravnati, če nočemo slabih presenečenj. Zaradi tega vam bomo za zdaj povedali, kako gobe poznamo, kako jih nabiramo in sušimo KAKO GOBE NABIRAMO Cisto zmotno je mnenje, da so več ali manj vse gobe strupene. Se posebno pa naj bi to veljalo za tiste gobe, ki prerezane, pretrgane ali stisnjene spremene svojo barvo, počrnijo, ki izpuščajo mlečni sok ali k: kuhane počrnijo srebrno žlico. Vendar opazimo to tudi pri mnogih užitnih gobah, medtem ko nekatere strupene gobe teh znakov ne dajo. Najbolj zanesljiv je še okus. Ce se nam zdi goba sumljiva, jo poskusimo. Pri tem se ni treba bati, da bi se zastrupili. Nobena goba ni tako strupena, da bi se zastrupili že z majhnim koščkom, ki ga bomo pokusili! Neužitne so gobe, ki so slabega, bljuvatega. zoprnega pekočega tn rezkega okusa in duha! Užitne gobe so voljnega, sladkega okusa po orehih ali lešnikih Duh užitnih gob nas spominja na svežo moko, sveže testo ali sadje. Mnoge imajo tudi prijeten duh po česnu, janežu, ki daje gobam svojstveno aromo, ki io tako cenijo gobji sladokusci. Najboljše pravilo za .ocenjevanje gob pa je: Užitna goba je samo tista, ki jo zares poznaš! Kadar si v dvomih, si dobro oglej, kje §oba raste, kakšne je oblike in barve, primerjaj jo s sliko v knjigi in, če je treba, jo tudi poskusi in do- duhaj. Ce si prepričan, da je goba res prava, da je užitna, jo iz rastišča odvij. Gobe ne ruj niti ne lomi! Ce gobo izruješ, poškoduješ pogobje, ki začne gniti. Ce gobo odlomiš, je ostane Hekaj v zemlji. Gobo torej odvij, da ne poškoduješ podgobja in ostane goba cela. Cim več je dežja in čim bolj je toplo,' tem več je gob. Jeseni jih je navadno več in tudi boljše so. V suhih letih je treba iskati gobe v senčnih legah na severnih in vzhodnih straneh, v mokrih pa na južnih in zapadnih*. le-gab. Največ gob raste v svetlih listnatih gozdovih kjer so peščena tla porastla z mahom in travami. . Prezrelih gob ne nabiraj! Ne nabiraj gob, ki so že mehke in razpadajo, ki so črvive in razjedene od raznih- žuželk. Take gobe lahko škodujejo in se ne bodo nikoli lepo_ sušile. Posušene bodo zmeraj črne in torej manj vredne. Takoj ko gobo odtrgaš, . .jo očisti prsti in drugih ostankov, če je treba jo tudi obreži, da s tem ne onesnažiš, še drugih gob. Gobe pbtagdj : pfCttidho" v pletene košare, da se ne po- , . . v ____„ , .. lomijo in ne zmečkajo ^Ne-no- kocehe skupaj.. Gob ne S! gob v mrežah, culah ali predebelo'! Tako rezane gobe celo v nahrbtnikih! Pri takem prenašanju se gobe mečkajo, kaj kmalu segrejejo - «vnamejo», kakor pravijo, in pokvai-ijo. Gobe doma čim prej porabi! Dalj. časa. se drže. če jih itnaš v hladu in če jih malo posoliš. Stare gobe začno kaj kmalu razpadati REKORDERKA c/, «Banby lovelyn, — Čistokrvna krava britanske friessanske pasme, Je pred kratkim dosegla nov rekord. Iz mleka, ki ga je dala v dobi med enim in drugim teletom, so namreč naredili 768.7 kg masla, to je dva kg več, kot je znašal prejšnji rekord in so take neuporabne in celo škodljive. Ce gobe nabiraš za sušenje, , jih čim, prej nareži na lističe in jih deni sušit. KAKO GOBE SUSIMO Ko smo gobe oznažili prsti in druge nesnage in jim obre. zah objejdene in črvive dele jih narežemo z ostrim nožem na tanke lističe. Pri starejših gobah je dobro, če odluščimo tudi plodovnico, spodnji del klobuka, ki je že prezrela in bi dajala suhim gobam temno barvo. • ;• .... . "Gobe režemo po 'dolgem, tako da stk lističi- čim - večji,- če se le da,” režemo klobuke in so ga.oko lepše, in imaio bolj šo ceno! Cim bolj tanko režemo gobe, .laže. se sužijo. Za rezanje, .gob. uporabljajmo le oster nož.ali P a poseben strojček Suhi lističi naj.ne bodo debelejši' kot 1-3' milimetre. Dobre gobe-so v rokah mehke in voljne'kot dobro Usnje, Ko, smo gooe narezan, nalagamo' lističe na deske, rešeta ah na sušilne lese. Sušimo na soricu ali" pa sušilnici, da se gobe čim prej posušijo in da ohranijo lepo svetlo barvo. Ce sušimo na prostem, moramo gobe, ki se niso do večera posušile, prenesti v, zaprt prostor, da se v večerni vlagi znova ne navlažijo. Paziti moramo tudi da nam dež ne zmoči gob, ki, se sušijo. Največja težava z gobami je pač .sušenje. Qd pravilnega sušenja je odvisen ves uspeh! Navadno je takrat kadar je dosti gob, tudi slabo vreme, ki ovira pravilno sušenje, zato je najbolje sušiti v sušilnicah. V sušilnici se gobe že v nekaj urah hitro in dobro posušijo, ke- prihaja topel zrak od vsen: strani in tako obdrže gobe svetlo barvo Gobe lahko sušimo tudi - na peči, toda paziti moramo, da ni prevroča. Gob ne nalagajmo kar na peč! Pod deske ali lese podložimo opeko ali kaj podobnega, tako da prihaja do gob le topel zrak. Pri sušenju pazimo na snago! Gobe so-del naše prehrane in zato je treba tem bolj paziti. Gobe so dovolj suhe, ko šume. Preden jih kpravimo iz sušilnice ali s jih ohladimo peči v vreče (Nadaljevanje s 3. strani) da bo ves družbeni zemljiški sklad, vštevši tudi del starega zemljiškega sklada, obsegal o-koli 400.000 ha obdelovalne površine. In če pomislimo, da bo ta sklad predvsem v jugoslovanskih žitorodnih pokrajinah, je jasno, da bo s tem dana velika možnost za ustanavljanje krepkega socialističnega sektorja v poljedelstvu. K temu pa je potrebno pripomniti še nekaj, kar sicer zakon sam ne predvideva, kar pa je bilo v diskusiji o zakonu posebno poudarjeno. Iz družbenega zemljiškega sklada se bodo. kot smo že omenili, ustanovila posamezna zadružna ali družbena poljedelska podjetja. Ta bodo morala ustrezati določenim zahtevam, med katerimi ni zadnja ta, da morejo ta podjetja postati nekak zgled vsem ostalim zasebnim posestvom ali. dosedanjim obdelovalnim zadrugam. Da bi se to omogočilo, bodo oblasti nudile tudi razne pomoči, kot na primer kreditiranje raznih investicij ali tehnične opreme. Pri tem pa ne smemo misliti, da bodo ta posestva uživala kako posebno prednost pred ostalimi, kajti to bi bilo v škodo ostalim, hkrati pa bi ne zagotovilo onega učinka, ki ga zakon zasleduje. Vsi administrativni ukrepi, ki so se do sedaj izvajali in ki so v mnogih primerih onemogočali ali vsaj zavirali iniciativnost in razvoj poljedelstva, se ukinjajo: kmetu zasebniku, kakor tudi dosedanjim zadrugam, ki bodo še ostale kakor, nadalje, novim poljedelskim zadružnim ali družbe, nim podjetjem je s tem dana možnost najširšega razvoja Kakršno koli privilegiranje posamezne veje kmetskega gospodarstva bi bilo v škodo drugih in s tem v škodo celotne poljedelske proizvodnje Pri tem pa ne gre za novo agrarno reformo, odnosno za reformo, ki bi dopolnjevala prejšnjo. Vsaka agrarna refor. ma temelji na tem. da se veleposestva razdelijo na manj-še površine, ki se odstopijo ali prodajo po navadi siromašnim kmetom ali kmetovalcem, ki imajo premalo zemlje. V jugoslovanskem primeru pa gre za nekaj drugega, ker se odvzeta zemlja ne bo delila, ampak, nasprotno, zdru. ževala . v . večje obdelovalne komplekse, na katerih se bodo ustanavljala večja" obdelovalna in pravnih struktur. Le družbeni odnos na teh novih poljedelskih podjetjih bo socialističen in ne kapitalističen, kot je drugod. Ko smo prej omenili, da bo kmet, ki bo moral odstopiti del svoje zemlje, dobil za odvzeto zemljo odškodnino, smo rekli, da bo odškodnina od 30.000 do 100.000 dinarjev za ha. Ker je v i vsej državi nemogoče posplošiti vrednost zemlje, se je vzela za povprečno merilo cena najslabše in najboljše zemlje v Vojvodini. Razen te odškodnine pa je prizadetim kmetom omogočeno še sledeče: Sam bo odločal, katero zemljo bo obdržal in katero bo odstopil v zemljiški sklad. Le v izjemnih primerih, ko bo šlo za arondacijo (zaokroženje) večje družbene obdelovalne površine, bo moral pristati na izbiro komisije. Novi zemljiški sklad je družben, to je obče-ljudska lastnina. Prepušča se v upravo okrajnim oziroma občinskim ljudskim odborom, ki morajo skrbeti, komu in kako ga bodo oddali v obdelovanje oziroma izkoriščanje. Zemlja tega sklada se, razen izrednih primerov, kjer se iz nujnih razlogov lahko zamenja za drugo zemljo ali pa tudi proda ne sme niti odtujiti niti zamenjati. Ce pa se proda, se mora izkupiček uporabiti iz- ključno za nakup drugega zemljišča, ki pa gre spet v družbeni zemljiški sklad. O novem zakonu o družbenem zemljiškem skladu bi se moglo povedati še marsikaj, vendar pa menimo, da smo v teh kratkih besedah obrazložili vsaj njegovo bistveno značilnost. SLADKORNA PESA DOBRO KAZE V Slavoniji sladkorna pesa zelo dobro kaže. Na rast je vplival obilni dež, razen tega pa je letos znatno manj škodljivcev kakor prejšnja leta. POVEČANJE INDUSTRIJSKE PROIZVODNJE V SLOVENIJI V prvem četrtletju tega leta se je industrijska proizvodnja v Sloveniji povečala za 18% v primerjavi z isto dobo lanskega leta. Qd industrijskih panog sta zaostali le kemična in usnjarska industrija, nekoliko pa tudi proizvodnja obutve. Črna metalurgija je dosegla marca meseca maksimal. no proizvodnjo. Zaradi povečanja gradbene dejavnosti se je tudi dvignilo število gradbenih delavcev v marcu, in sicer za več kot 3000. Povečanje produktivnosti v prvem četrtletju letos je odraz večje produktivnosti dela in obratovanja novih proizvodnih kapacitet. PRVA KONFERENCA MLINARSKIH STROKOVNJAKOV V BANATU je bila 17. m 18. t. m. v tovarni mlinskih naprav v Ka-čarevu. Ta tovarna je edina svoje vrste v Jugoslaviji. Začela je obratovati leta 1950. Na konferenci so bili zastopani strokovnjaki iz vse države. Sklepali so o ukrepih za izpopolnitev mlinskih naprav in za napredek mlinske industrije. V BARANJI JE KONČANA SETEV KONOPLJE V Baranji je zaključena setev konoplje. S to pomembno industrijsko kulturo je zasejanih nad '2000'"hi: hu je "nekaj več. kot je kontrahirano s tovarno iz Darde. V vaseh, v katerih so se zadruge likvidirale, so obvezo kontrahiranih po. vršin prevzeli kmetje, ki so napravili s tovarno naknadne dogovore. MEHAMCM DELOTICA za avtomotorje - scootcrje in biclkle ANTON KLINC SV. KRIZ št. 310. “N KAKO KAŽE LETI K A po spodnjem Krasu Krnetijsko nadzomištvo je • •<* «de|J{> razkazalo nekate-MVaV?'lrno urejena gospodar-ki»..Aa prvem izletu so si tudi ribiško v, Stivanu. Pa smo Je v Stivanu, Majsko vlažno vreme je Krasu izredno prijalo. Pridelki na splošno dobro napredujejo. Trto je toča sicer prizadela, a zarod je na splošno lep in zdrav. Krompir se dobro razvija, ie pozorno bi bilo treba pregledovati krompirišča, da se zatre zalega; v ta namen je treba škropiti z DDT in tudi z modro galico (pred cvetjem in po cvetju) proti pero-nosperi. kot to nekateri kmetje že delajo. Tudi žito — kolikor se ga še seje — si je opomoglo m je mestoma prav lepo in zdravo. Kazalo je, da bo letos s krmo slabše od lanskega leta, ki je živinorejce potisnilo v veliko zadrego, a dež je namočil travno rušo. Sicer pa ne moremo od naših zapuščenih in skrajno onemoglih senožeti niti v najboljših letinah mnogo pričakovati, ker prevladujejo same nevredne trave in zemljišča brez krmilne vrednosti. Kdor pa se le malo zanima za senožeti (čiščenje maka gnojenje, sejanje boljših travnih zvrsti), tu bo s košnjo zadovoljen. Skrbni in umni gospodarji že ko- sijo, ker se zavedajo, koliko več zaleže krma. pokošena ob •cvetju. Opaziti je, da se nekateri že posvečajo gojenju zelenjave, ki — zlasti zgodnja in pozna — zaradi večje vlage dobro uspeva. To je priporočiti posebno v bližini vode. šolo v Šeinpolaju «o začeli gradili Prav v trenutku, ko so prebivalci šempolajskega šolskega okoliša, nameravali pismeno prikazati področnemu poveljniku neutemeljeno zavlačevanje gradnje nove šole, so izvedeli, da so šla dela že na dražbo in da bodo takoj začeli z zidanjem. V torek so res pričeli s prvimi deli od količenja dalje Stavba bo na lepem razglednem prostoru tik pod vasjo med glavno cesto in klancem, ki vodi od pokopališča v' vas. Lep kos zemljišča ki j> ho dodeljen, bo zelo prikladen za učne namene (šolski vrt). Upamo, da ne bo spet kakšna ovira in da bodo dela v redu napredovala, tako da bodo Otroci čimprej zapustili stare šolske prostore. KOLORADSKI HROŠČ se je pojavil v Bregu Mizarji j Deski »mre podjetniki kove, mace- kmetovalci! lesov in tra- me nudi najugodneje I m si viale Srnino 24 Ze večkrat so govorili na sejah občinskega sveta o tem, da bi bilo treba postaviti ograjo ob cesti, kjer se ustavlja v naši vasi avtobus, ki vozi iz Trsta, pa tudi župan je obljubil, da bodo ograjo postavili, toda do sedaj ni videti še ničesar. Potrebno bi bilo, da bi to ograjo čimprej postavili, ker je v omenjenem kraju zelo nevarno, saj se avtobus ustavi tik ob robu ceste, pod katero je visoka škarpa. Pred tedni smo dobili nove zvonove, ki so lepo uglašeni. Vsako nedeljo prihaja sedaj k nam vse polno izletnikov iz Trsta; opažamo pa, da se pogovarjajo med seboj samo v italijanščini. Mar ne pride na izlet noben Slovenec iz mesta? Prejšnja leta je včasih gostovalo pri nas SNG, letos pa tega še nismo doživeli, čeprav bi si zelo želeli. Lahko bi imeli predstave v Boljuncu ali pa v Borštu za ves Breg. Tudi pri nas smo zapazili te dni koloradskega hrošča. To so prvi pojavi; škodljivcev še mnogo, treba pa je zelo paziti in jih skrbno pobirati, če nočemo. da nam hrošč požre in uniči krompirišča. Pravijo, da se je na Jezeru koloradski hrošč' že. zelo razpasel. Kakor smo izvedeli, imajo opravka s koloradskim hroščem že tudi v Bazovici in so stvar javili v Trst, niso pa še dobili nobenega odgovora, škropila ali podobno. Nova trgovina v Mii vnem Slivenčani smo zelo delavni in ne poznamo dolgočasja, Ker nam je čas dragocen in smo morali doslej izgubljati mnogo časa za nakup živil v soseščini, nam bo nova trgovina jestvin, ki jo bo te dni odprl Milan Milič iz Saleža, le dobrodošla. Nadejamo se, da bomo s postrežbo zadovoljni, kar bo v obojestranskem interesu. S 1. junijem bo začel izhajati nov slovenski dnevnik «LJUDSRA PRAVICA-B0RBA » To bo največji in najibolj informirani slovenski dnevnik. Razen številnih in zanimivih člankov z vseh delov države, zlasiti pa iz Slovenije, bo objavljal dopise svojih številnih dopisnikov z vsega sveta. — Cena mu bo samo 25 Lir. V TRSTU bo v proaji, kakor drugi jugoslovanski listi, pri naslednjih razprodajalcih: Kiosk pri- kavarni FABRIS „ „ openskem tramvaju g „ pokritem trgu Razprodajalec: na Trgu Goldoni štev. 1-1 L Ulica Roma štev. 23 Ulica Roma *tev. 26 Trg Borsa štev. 8 v Trg Verdi Drev. XX. septembra, vogal Ulice Timeus Ulica Coroneo štev. 7 Barkovlje, Obrežje 135 Sv. Ivan, Vrdelska cesta Opčine, tobakame Tovorni prevozi Tol.št.5608 Osebni avtobnani prevozi AVTOGARAŽAz MEHANIČNO DELAVAICO TRST - Ulica Morerl 7 - ROJAN ,.. od fi&dlene um. do-iifiOfiCiin^ene Šuicai4&e indudbui& I M 100 mm liane elegance Najboljša kakovost uporabljenega materiala poudarja vrednost ZNAMKE Izdelovanje po zadnjih iznajdbah moderne tehnike POPOLNO JAMSTVO ZA 5 LET NAJNIŽJA CENA 11.000 LIR Te prednosti Vam nudi samo znamka % v ti 'Vad ač&to,! Prispela je nova pošiljka pomladanskih elegantnih čevljev za. iendke in tnadlie Trgovina GEC TRST - ROJAN, Trg tra i Iti vi 2 URARNA MALALAN OPČINE, Alpinska 83/1 obvešča, da daje od 70. maja do 10. junija 1953 za BIRMO 10% popusta. Poleg tega dobite še posebno jamstvo, ki vam daje pravico do 20% popusta pri vsakem popravilu STARA IN ZNANA TVRDKA IMIH i R0D0LF0 ki se je preselila v Ul. delia Guardia 15 tel. 95089 z zadovoljstvom obvešča svoje odjemalce, da ima na razpolago novo vrsto šivalnih strojev svetovne znamke GA s križnim šivom za gumbnice, pritrjevanje gumbov in čipk ter vezenje brez okvira. 25-letno jamstvo. Naprodaj rabljeni poglobljivi stroji in v omaricah. Vzamemo v račun in dobro plačamo rabljene stroje. Popravila z jamstvom. Obročno odplačevanje po 30 lir dnevno brez predplačila. Brezplačen pouk v vezenju. (iti I II kiO^ictidjo. I/ o- Haiem iutiu! VREME Vremenska napoved za danes predvideva še vedno nestalno ve rovno vreme. Tempe ratura brez bistvene spremem-včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je bila 19,6 stopinj, najnižja pa 14,2 stopinj. TRST, nedelja 31. maja 1953 : '^,4* ' . POSLOVILNA PRIREDITEV V DIJAŠKE M DOMU SLOVO OD ŠOLE in ločitev od Dijaškega doma Na sporedu so bile recitacije, nastop pevskega zbora In enodejanka „I>va jezičneža" od Cervantesa 1 SESTM1EK ČLMOF KOTOZORCIJfl Z/l BOJ PROTI TOČI STRELSKO POSTAJO bodo zgradili v Krminu V petek popoldne je bilo na dvorišču Dijaškega doma na Svetogorski cesti svečano in obenem veselo razpoloženje. Gojenci Dijaškega doma so pripravili skromno in prijetno poslovilno prireditev za svoje predstojnike, podpornike in vse Goričane, ki so se odzvali povabilu šolske mladine. Dijakinja Marija Ferletič pa je imela sledeči govor: ((Šolsko leto ima za dijake svoje radosti in sladkasti, svoje skrbi in tegobe pa tudi slovesne dneve. Med te slovesne spomine štejemo tudi konec šolskega leta, ko se poslavljamo od šole, g. profesorjev in predstojnikov od sošolk in sošolcev. Vsako slovo ima v sebi nekaj grenkega in tudi naše slovo od šole ni zgolj veselost in prešernost, pa četudi se začenjajo zdaj naše počitnice, ki Jih bomo preživeli v krogu svojih domačih. Nam, dijakom in dijakinjam, ki smo med šolskim letom bivali v Dijaškem domu, pa prinaša zaključek šolskega leta kar dvojno ločitev: slovo od šole in ločitev od Dijaškega dvoma, ki nam je bil drugi dom in v katerem smo se prav dobro počutili, Saj je nad nami bedela skrb in ljubezen naših predstojnikov, odbornikov in podpornikov Dijaške Matice, naših prefektov in sploh vsega osebja, ki je kakorkoli uslužbeno vDi-jaškem domu. Vsi ste nam dajali po svoje: eni so nam posredovali duhovne blagodati, drugi so skrbeli za telesne dobrote; tako da je vsak po svoje zapisan v naših srcih. Preden zapustimo Dijaški dom se Vam, dragi predstojniki, naj-iskreneje zahvaljujemo za trud, srb in ljubezem, ki ste nam jo posvečali. Med šolskim letom ni naša hvaležnost vselej mogla do izraza, a zdaj, ob slovesu sprejmite za Vaše plemenito delo našo najiskrenejšo zahvalo. Ne moremo in ne smemo prezreti nikogar. Kar nas je večjih, vemo, da je Dijaška Matica v sklopu Demokratične fronte Slovencev v Italiji prevzela skrb in dolžnost, pomagati dijakom slovenskih šol iz raznih težkoč. da se ji omogoči šolanje. Cenimo Vaše delo, v kolikor ga sedaj moremo doumeti, in priznavamo, da bi brez Dijaškega doma in Vaše podpore marsikdo ne mogel študirati. Naša posebna zahvala gre prefektom v domu, ki so spremljali in podpirali naše delo, de bi čimbolje uspevali. Poleg pomoči pri učenju smo bili deležni od njih tudi vzgoje, katera je najtežji in najobčutljivejši posel, ker posega individualno v vsakega posebej, v njegovo življenje, čustvovanje in spoznanje ter u-ravnava in krepi, kar je zdravega obenem pa tudi reže in klesti kar je krivega in nepravega, četudi se temu vsaka narava po svoje upira. Poleg drugih ne smemo prezreti naših pridnih kuharic in ostalega osebja, ki se tiho in neopazno žrtvuje za ijas. Tudi njim srčna hvala in zahvala za vse! Cenjeni predstojniki! Vaše delo je seme v brazde bodočnosti. Cenimo ga in smo Vam hvaležni zanj. Obljubljamo Vam, da bomo tudi mi, ko pride čas, negovali, čuvali in branili, bogatili in o-hranjali našo narodno last«. Gojenci so izvajali program, ki je bil večidel sestavljen iz deklamacij, petja, branja Cankarjeve proze in enodejanke pisatelja Cervantesa. Deklamatorji so kljub kratkemu času, ki so ga imeli na razpolago zadnje dni šolskega pouka, svoje pesmice dobro pripravili in podali. Najbolj je bil všeč nastop Josipa Fran-doliča z Zupančičevo pesmijo «Mornar». Veliko odobravanje je žel tudi Jože Jarc s Kettejevo deklamacijo. Dijakinija Silva Berlot je prisrčno podala Zupančičevo «Skozi telefon«, Zupančičevo ((Grobovi tulijo« pa je podal učiteljišč-nik Benedetič. Bolje bi bilo, ako bi jo podal brez odrske mimike. Navzoči so z velikim zanimanjem poslušali Cervantesovo enodejanko «Dva jezičneža«. Presenetil je nastop približno 20 dijakov in dijakinj pod vodstvom prof. Severja. Prisotni so s poslovilne predstave odhajali z najboljšimi vtisi. Deklica pod tank Ko je včeraj zjutraj 17-let-na Anamarija Padovan iz Ul. LunghTsonzo 49 privozila na svojem kolesu po Ul. Aquileia, je v bližini mosta IX. avgusta srečala kolono tankov. Ko jo je hotela prehiteti, je zgubila ravnotežje in padla pod tank. Ker je vojak, ki je vodil tank, takoj, zapazil deklico ga je brž ustavil, da ni prišlo do hujšega. Nekateri ljudje so poklicali na pomoč rešilni avto Zelenega križa, ki je ponesrečeno deklico pripeljal v mestno bolnico Brigata Pavia, kjer so ji zdravniki obvezali rane na nogah in obrazu. Ozdravela bo v nekaj dneh. Izkazalo se je, da je boj proti toči z raketnimi izstrelki zelo uspešen Pred dnevi so se ponovno sestali člani Konzorcija za borbo proti toči v Krminu in obravnavali več vprašanj, ki se nanašajo na delovanje usta. novljenega Konzorcija. Na sestanku je bilo sporočeno, da si je Konzorcij že za. jamčil pošiljko potrebnih raket, katere bodo v kratkem dobavili. Govorili so tudi o kraju, odkodre bodo rakete spuščali, ter o ljudeh, ki bodo imeli s tem opravka. Vsi prisotni in novi člani so bili poklicani, naj naložijo v hranilnico v Krminu začasno določe. ne vsote za Konzorcij. Prisotne so obvestili tudi o dovolje. nju, za katerega so morali prositi goriško kvesturo, da bi jim dovolila uporabo eksplozivnih raket. Izvršni odbor je prisotne ob. vestil tudi o potrebi včlanje-nja čimvečjega itevila kmetov v Konzorcij, da bo borba proti toči z raketami čim uspešnejša in da bo mogoče take postaje postaviti na vež krajih. V petek so se sestali še teh. nični ravnatelji Konzorcija, ki so določili kraj za gradnjo skladišča za rakete po posebnih predpisih. V glavnem morajo biti skladišča vsaj 20 m oddaljena od bivališč in cest. Konzorcij predvideva za ponedeljek zadnjo pripravljalno sejo, potem pa bodo bržkone pristopili k dejanjem, da bi preprečili stalno povzročanje škode po toči našim kmetoval, cem pomoč 55-letnemu Pavlu Ca-paccionu iz Ul. Balilla 7, ki mu je postalo slabo na cesti. Nenadna slabost Rešilni avto Zelenega križa je prišel danes predpoldne na Zaključek šolskega leta Včeraj so šolarji goriških osnovnih in srednjih šol zapustili šolske klopi; zanje so se že pričele počitnice. Letos se je šolski pouk zaradi državnih volitev končal kar 14 dni prej. Dopoldne je bila maša v stolnici. Po maši so v osnovnih šolah razdeljevali spričevala; prav tako so za svoje ocene izvedeli iz raznih zidnih obvestil tudi učenci slovenske strokovne šole v Ulici Randac-cio. Ostali bodo morali čakati na končne rede do konca drugega tedna. Najtežje pa še čaka tiste dijake in dijakinje, ki se pripravljajo za malo maturo in zrelostne izpite na učiteljišču in gimnaziji. Želimo jim, da bi uspešno opravili izpite, po katerih bodo dobili zrelostno izpričevalo in stopili v življenje. Vsem ostalim pa, za katere je Dočitniška doba nastopila z današnjim dnem, želimo počitek in razvedrilo in jim polagamo na srce, naj tudi v počitnicah pridno segajo po lepem čtivu, ki istočasno razvedri in uči človeka. Navodila za volitve 1. Vsak volilni upravičenec je po zakonu dolžan iti na volišče, ako nima tehtnega zadržka. 2. Na volišče prinesi s seboj osebno izkaznico in volilno potrdilo. 3. Ko ti da predsednik volišča glasovnico in svinčnik, odideš v kabino. 4. V kabini zganeš m zalepiš glasovnico, ne da bi napravil kakršen koli znak s svinčnikom na njej, ker bo drugače glasovnica neveljavna. 5. Ko si izročil zaprto glasovnico in svinčnik predsedniku volišča, si opravil svojo dolžnost. 6. Tak postopek velja za parlament in za senat- SLOTKNCI! Prazne glasovnice pomenijo, da smo glasovali za tistega kandidata, do katerega imamo pravico, pa nam ga volilni zakon odreka. Pojdi in stori svojo dolžnost! in DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan vso noč lekarna pri bolnici sv. Justa na Korzu Italia št. 160 tel. 31-51, dopoldne pa lekarna Mantovan na Verdijevem korzu št. 17 tel. 28-79. POROČANJE POSEBNEGA ODBORA 1RG0VCEV Nasprotovanje trgovcev izvajanju zahona šle«. 703 Odbor jo poročal o svojih stikih s pristojnimi občinskimi in pokrajinskimi oblastmi Pred dnevi je bila na sedežu bralnega krožka v Gorici seja vseh priradetih trgovcev zaradi novega zakona št. 703 od 2. julija 1052 glede izvajanja potrošniškega davka. Poseben odbor, ki^so ga sami trgovci pred časom imenovali, je poročal o stikih, ki jih je izpostavil s pristojnimi občinskimi in pokrajinskimi oblastmi za rešitev tako važnega vprašanja. Na koncu se je so trgovci sklenili, naj odbor na. dalje deluje in naj se pridruži Zvezi trgovcev za ureditev naročnin, ki jih je tre- rT-.. > lil : ;:r! PRVI POSKUS GORSKIH ETAP DANES ZOPET MONT! PRVI Koblet je povečal prednost pred Coppijem na dve minuti VRSTNI RED NA CILJU 17. ETAPE VICENZA — AU-RONZO (186 km) 1. MONTI v 5.21*15”. 2. Be-nedetti isti čas, 3. Koblet i. č. 4. Geminiam 521’44”, 5. Ockers 5.2T56”, 6. Moresco 5.22’19”, 7. Bartali. nato do 30. vsi s časom Moresca (med njimi asi). 58. Van Steenbergen 5.25’45”, 65. Conte 5.27’20”, 68. Assirelli I. č- 88. zadnji Ciolli 5.43*16" AURONZO, 30. — V današnji etapi je zopet zmagal Mon-ti, mlad Rimljan, ki se je letos že izkazal na dirki Rim -Neapelj - Rim. Verjetno je v njem italijansko kolesarstvo dobilo novega asa. Na čelu lestvice pa je ostal in svojo prednost pred Coppijem je še povečal Hugo Koblet Današnja etapa je bila nekak uvod v jutrišnjo etapo s štirimi visokimi alpskimi prelazi. Pot je danes že vodila navkreber in po vrstnem redu na cilju bi dejali, da je moral Coppi popustiti pred Kobletom, kajti kako bi mu sicer dovolil povečati prednost. Vendar še ni mogoče reči, ah je Coppi res popustil ali ne. Koblet si je namreč priboril prednost v današnji etapi ne med vožnjo v hrib, temveč med vožnjo navzdol od pieve di Cadore do Calalzo. Lilo je kot bi bil vesoljni. potop in Coppiju verjetno take vožnje navzdol vlivajo nekoliko strahu; saj je znano, da se je že večkrat ponesrečil in hoče biti zaradi tega le nekoliko previden. Koblet pa na take stvari ni mislil in je vozil navzdol med nevihto, ko se skoraj nikamor ni videlo, z blazno brzino. Na Profil včerajšnje etape Profil današnje etape cilju sta ga sicer prehitela Monti in še Benedetti, toda o-stalim pa je le ušel. Kaj bo jutri? Predvsem bomo z girom v objemu Dolomitov. Vozili se bomo v višini nad 2000 m. Na jutrišnji etapi, ki nas bo pripeljala v Božen, so postavljeni štirje gorski cilji. Zdi se. da se mora že jutri odločiti nadaljnja usoda gira. Coppi bo moral jutri pokazati, kaj misli in kaj namerava. Koblet ne sme in ne bo čakal prekrižanih rok, Forna-ra pa se bo prav tako gotovo potrudil, ker si je doslej nabral ža precejšnjo prednost za gorsko nagrado. In potem so še Bartali, Magni, De Santi in drugi. SPLOSNA OCENA PO 17. ETAPI: 1. KOBLET v 101.48 05” (roza in zelena majica), 2. Coppi zaostanek r59", 3. De Santi 2'21”, 4. Fornara 2’40”, 5. Con-terno 3’5”, (bela majica) 6. Schaer 3’59”. 7. Van Est 5’02”, 8. Bartali 5 56”, 9. Roma 7’11”, 10. Magni 7’54”, 11. Biagioni, 12. Albani 8’27” 13. Pedroni, 14. Ockers, 15. Brasola E. 16. Rossello. Vincenzo, 17. Padovan, 18. Martini. 19. Bairozzi, 20. Giudici 13'4”, 21. Pasotti, 22. Bobet L. 23. De Filippgs, 24. Pontet, 25. Geminiani, 26. Coletto, 27. Zampini, 28. Monti 21', 29 Volpi, 30. Corrieri 23’10”. 33. Milano, 34. Conte 42. Van Steenbergen 37*58”, 88. zadnji Escolano. OCENA ZA TUJCE: 1. Koblet (zelena majica) 2. Schaer, 3. Van Est, 4. Ockers. 5. Bobet L. OCENA ZA NEODVISNE: 1. Conterno (bela majica) 2. Roma, 3. Pedrono, 4. Brasola E., 5. Padovan. Nagrada za borbenost je bila v 17. etapi razdeljena na enake dele med De Santija, Geminianija, Pettinatija in Ro-mo. Nagrada za najbolj nesrečnega v 16. etapi je bila podeljena dirkaču Boniniju, v 17. etapi pa Vittoriu Rossellu. na pariškem turnirju PARIZ, 29. — Na turnirju v Roland Garros v Parizu so se plasirale v finale dvojic same Američanke. Najprej sta Con-nolly in Sampson eliminirali Italijanki Lazzarino in Mi-gliori s 6:1, 6:2, potem sta pa še Hart in Fry premagali angleški igralki CJuertier in Flet-cher s 6:3, 7:9, 6:2. Avstralska osemnajstletnika Rosewall in Hoad sta premagala dvojico Drobny - Patty s 6:3, 6:1, 6:3. Avstralca sta pokazala odlično igro. Druga se-mifinalna igra dvojic: Rose in Wilderspin (oba Avstral.) sta premagala Mulloya in Seixasa (oba ZDA) s 6:0, 7:5, 1:6, 9:7. Tako so se v finale moških dvojic plasirali sami Avstralci. PARIZ, 30. — Ken Rosewall, 18-letni Avstralec je danes premagal Vica Seixasa v finalni igri mednarodnega francoskega prvenstva, ki se smatra za neuradno svetovno prvenstvo na trdih igriščih, kakor velja to o Wimbledonu za travnata igrišča. Rosevvall je zmagal v štirih setih 6:3, 6:4. 1:6, 6:2 in je najmlajši igralec, ki si je kdaj osvojil to prvenstvo ter obenem prvi Avstralec, ki je zmagal po letu 1933; tedaj si je osvojil prvenstvo Grawford. V finalu žensk je Američanka Connolly premagala rojakinjo Hart s 6:2, 6:4. To je že peta Američanka, ki si je o-svojila to prvenstvo po vojni. PRESENEČENJA NA KOŠARKARSKEM TURNIRJU V MOSKVI Tudi Češkoslovaška žrtev Izraela hi mn bn danes podaril zmaao še Igipt Tudi Rusija še neporažena - Francija je premagala Jugoslavijo DANAŠNJI REZULTATI: Izrael - CSR 59:53 (29:25) Egipt - Italija 60:51 (28:22) Francija-Jugoslav. 56:39 (25:18) Rusija-Madžarska 29:24 (24:22) * * * Libanon - Švedska 66:43 Bolgarija - Švica 77:52 Nemčija - Danska 51:31 3 3 0 158 116 6 3 3 0 146 124 6 Rusija Izrael Madžarska Francija Egipt Jugoslavija CSR Italija 3 2 1 162 111 4 3 2 1 180 191 4 3 1 2 172 213 2 3 1 2 134 160 2 3 0 3 158 174 0 3 0 3 131 156 0 MOSKVA, 30. — Današnji dan je že skoraj pokazal prvaka in mogoče tudi glavnega pretendenta za drugo mesto. Rusija po današnji zmagi nad Madžarsko pač nima več nevarnega nasprotnika v borbi SRDJAN KALEMBER eden najboljših jugoslovanskih košarkarjev za prvo mesto razen morda v Izraelu. To je moštvo, ki vnaša na ta turnir precejšnjo zmedo. Zmaga nad Bolgari v preliminarnih tekmah, zmaga nad Jugoslavije (s katero so prej Izraelci izgubili) in danes nad CSR v finalni skupini — vse to nam kaže izraelsko moštvo kot eno izmed najbolje pripravljenih na tem turnirju. Pri tem imajo pa še precej sreče. Ze v preliminarnih tek- mah ni hotel nastopiti proti njim Libanon; s tem si seveda ni prav nič koristil, pač pa je Izraelu podaril zmago in prost dan. Jutri bi pa morali igrati proti njemu Egipčani — glej, tudi ti nočejo nastopiti. (Tu so razni politični računi vmes). In zopet se Izraelu že vnaprej smehljata nadaljnji dve točki, za kateri jim ne bo treba napraviti niti koraka. Tako se bodo lahko izdatno odpočili za tekmo s Francijo. Egipčani, ki do danes še niso imeli nobene zmage, so si izbrali za prvo žrtev Italijane, ki so tako ostali tudi po tretjem dnevu brez zmage. Francozi pa so dosegli svojo drugo zmago v tekmi z Jugoslavijo. Verjetno so Jugoslovani še čutili napor včerajšnje tekme s CSR. Vukovich prvi na 500 mili v Indianopolisu IN DIA NGPOLIS, 30. — V dirki 500 milj je zmagal Bill Vukovich v času 3.53T” s povprečno brzino 207,148 km na uro, Vukovich je vodil v 198 krogih od 200. ŽENEVA, 30. — današnji rezultati na turnirju za svetovno hokejsko prvenstvo: Irska - E gipt 4:2 (3:1); ska 12:0 (6:0); čija 6:3 (3:0); glija 3:1 (1:0). Belgija - Dan-Italija - Nem-Spanija - An- Švedi tudi v Franciji najboljši nogometaši PARIZ, 30. — Dva Šveda sta na čelu strelcev v prvi in drugi francoski nogometni ligi. Gunnar Anderson (Marseille) je aal 35 golov v prvi ligi; za njim sta Appel (Reims) in Ab-desselam (Bordeaux). Bror Mellberg, srednji napadalec Toulousa, pa je prvi v drugi ligi s 27 goli; sledita mu Sbo-ralski (Valenciennes) in Van Geen (Nantes). Zaprta pot v Italijo tujim nogometašem? RIM, 30. — Poročajo, da so zadevni ministrski organi odločili, da se odslej naprej ne bodo izdajala dovoljenja za bivanje v Italiji tujcem, ki bi nameravali tukaj igrati nogomet. Ta odlok za sedaj še ne zadeva tujicev, ki so že igrali v italijanskem prvenstvu in tudi ne igralcev iz inozemstva, če imajo italijansko državljanstvo, ker so italijanskih staršev. LEO ~i-------------r To je najpopolnejši domači hladilnik, namenjen, da olajša gospodinji življenje. Dela hitro in hladi hitro in ohrani v pravi temperaturi hrano, ki se sicer rada kmalu pokvari. To je najmodernejši model izdelan na podlagi nepresta nega prizadevanja in raziskovanja, da se ustvari najboljši in najuspešnejši hladilnik na svetu. AGENT ZA STO: U. R. F. A. F. Ul. Paduina O - TRST B. 464 Tel. 96640 Lee refrigekators FIRST /N DES1GN, PERFORMANCE & EFFIC1ENCY BOGNOR REG1S SUSSEX ba predložiti občinskim ura-dom. pod KINO VERDI, 17: »Prepevajoč dežjem« G. Kelly. VITTORIA, 17.15: ((Svet jih obsoja« A. VaKi in A. Nazzari. CENTRALE, 17: «Seržant Car-wer» G. Montgomery. STANDREZ (na prostem), 21: ((Krvavi žig« A. Ladd. MODERNO, 15: «Midva sama« W. Chiari in H. Remy. Naš tet/enaki pregled (Nadaljevanje s 3. strani) Ijenje. Vest o imperialističnih vohunih naj bi pomagala to Kremlju nevarno razpoloženje razbliniti. V zvezi z moskovsko politiko se v zadnjem času mnogo govori o zbližanju med ZSSR in Jugoslavijo. Pravzaprav se moramo omejiti: o tem se mnogo govori v Italiji in v ita. lijanski propagandi v Trstu, medtem ko svet za podobne senzacije nima toliko smisla. Res je, da je Moskva začela kazati razne znake popuščanja: sprejem jugoslovanskega odpravnika poslov pri Molotovu, nekoliko olajšan položaj jugoslovanskih diplomatov v Moskvi, šopki rdečih rož za jugo. slovanske košarkarje ob priho. du v Moskvo (že izdaja vizuma je bila neobičajna stvar), ureditev pravilnika o djerdap. skj plovbi in pristanek na kon. ferenco o pravilniku donavske plovbe tta. jasno Je tudi, da so morali v Moskvi spozna, ti, da jim je njihova politika do Jugoslavije prinesla samo škodo in da so g r leta 1948 ta. ko debelo polomili, kot ga še niso po vojni. Možno je torej, da se bodo podobni znaki še nadaljevali in da bo morda celo kak predstavnik ezdravih sil« končal kje v Sibirji, če bo moskovski politiki napoti. O dejanskem pomenu vseh teh znakov pa je najustreznej. šo sodbo dal verjetno Moša Pi. jade med svojim potovanjem po Turčiji; Moskva poskuša z bistveno nepomembnimi zuna. njimi znaki ustvariti določen vtis, ki naj v jugoslovanskih odnosih z Zahodom ustvarja nesporazume in nezaupanje. Kot vidimo, je italijanski tisk takoj hvaležno zagrabil za to kost in jo zdaj gloda do onemoglosti, pri čemer pridno po. maga palača Chigi. Gotovo pa je, da so potrebni resnejši dokazi, če naj verjamemo, da gre res za voljo do znosnejših medsebojnih odnosov, ne pa samo za nov poskus izolacije Jugoslavije ob prosto, voljni in radevoljni rimski po. moči. r. c. Opozarjamo vas na sledeče oddaje Jug. cone Trsta: 18.30 radio - Trst II-: Produkcija gojencev glasbene 'šole iz Trsta. 17.30 Koncert pianista Pavla Sivica. — Trst I.: 1600 Simfonični koncert izvaja orkester Scarlatti iz Neap ja. Slovenija: 15.10 Domače pesmi MOTOM 48 CCIKJ čudoviti Čudoviti motorček. ki vas pelje povsod. Prodaja na obroke do 18 m®' secev. Pf'®1. ne in nadomesi "i deli motorje, popravila ( Zaslopstvojije^ MOSCHION i FRISORI TRST Dl. Voliiriv0» 'tel. 23-475 Prvovrstne likerje, žganje in sirupe dobite pri stari TVRDKI I Posebnost: krema maršala, slivovka, tropinovec, jajčni brandy TRST, tli.4 »M v». «gje AVTORIZIRAN MALI IZDELUJE NAGROBNE SF°” NIKE IZ NAJBOLJŠIH SKIH IN TUJIH MARMORJA • SLIKE NA PORCELANU, »*} NASTE CRKE IN LUČKE, RAČUNE BREZPLAČNO, * STAVITEV IZVRŠENIH SPO« NIKOV Z GARANCIJO- Stanko Zidarič ŠEMPOLAJ ŠT. 4 (Nabrežina) CENE * M E R * ® OLAJŠAVE PRI PLAČI*1 BernuM nalivno pero nove vrs* boljše od vseh dosedanJ1 ’ SAMO ZA 1200 &1* Z njim boste pisali vedno in z ugodjem. — izkusite ga ! S pokritim peresom in normalno, gantno, velik rezervoar za črnilo, polnjenje na bat' v Garancija dve leti. — Popravljamo nalivna peresa, zalogi imamo peresa, nadomestne dele in polnjenja (r?L|0. za peresa s krogljico. — Prodajamo tudi na deo« PAPIRNICA IN TISKARNA U. BERNARDI-TRS' UL. MAZZINI 44 - TEL. 93667 r—^ 21% \ v ) laboratorij R A Z V I J ANJE KOPIRANJE POVEČAVE REPRODUKCIJE DOKUMENTOV HITRA POSTREŽBA IZDAJE INDUSTRIJSKIH IN REKLAMNIH FOTOGRAFIJ FOTOGRAFIRANJE BELO IN ČRNO IN V BARVAH ZA POSVETOVANJA IN PRORAČUNE TELEFONIRAJTE BREZ OBVEZNOSTI NA IN D U ST RIJ C‘[l Dajajte vrednost i proizvodom * fotogia‘ firanjem pri tistem, & vam lahko napravi kh še v črnem in barvah 85-813, 90-816 karoserija izvršuje vsa P°Prfl, •. avtomobilov in Pre“e karoserije Trst, Ul. Cologna 48 - tel. 52*^ ZALOGA TRDEGA LESA IN GORJJ^ URADI: UIi.€RISPf Skladišče: II. delle Mili/.ie št. 17-18 - Tel. 8«'j1 Odgovorni urednik STANISLAV KENKO - UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCHI St. 6 III. nad — Telefon številka 93-808 in »4-638. — Poštni predal 502. — UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA St. 20 — Telefonska številka 73-38 — OGLASI: od 8. do 12.30 In od 15-18 — Tel. 73-38 — Cene oglasov: Za vsak mm vtStne v širini 1 stolpca trgovski 60 finančno upravni 100, osmrtnice 90 lir — Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 25,- din. — Tiska Tiskarski zavod ZTT — Podnižn. Gorica Ul. S. Pelllco 1-11. Tei. 33-82 — Rokopisi se ne vračajo NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna 900. polletna 1700. celoletna 3200 Ur. fTo ljud. repub. Jugoslavija: Izvod 10. 'nese£,l‘Lg3 ti*** Postni tekoči račun za STO ZVU Založništvo tržaškega tiska Trst 11.5374 — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega ,noze^0z. ■TrSt' Ljubljana Trg revolucije 19 tel. 20-009 tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 606 - T . 892 — Izdaja Založništvo tržaškega tiska