letnik XVII • št. 5, maj 2010 Glasilo občine Trzin (TD^yS©^ Letošnji občinski nagrajenci Most nam je lahko v ponos Vedno boljši Florjanov sejem MAJ/JUNIJ 2010 petek, 28. maj 20h - MESTNI KINO DOMŽALE 9:06 „ triler, režija: Igor Sterk ponedeljek, 31. maj 20h Plesni klub Zebra / Društvo študentov invalidov Slovenije A, RES? plesna predstava invalidov, ki gledalce popelje v svet latin-sko-ameriških in standardnih plesov ■ ■ ■ A MA S J m ■ A ■ V torek, 1. junij 20h Slovensko mladinsko gledališče Svetlana Makarovič: KRIZANTEMA NA KLAVIRJU kabaret 3. in 4. junij 20h SNG Drama, Ljubljana Ernst Lubitsch: KO SEM BIL MRTEV burleska, režija: Diego de Brea KULTURNI DOM FRANCA BERNIKA DOMŽALE Ljubljanska 61, 722 50 50 www.kd-domzale.si Q CkearwiMf 0- • za nizkoenergijske in pasivne hiše • za energetsko adaptacijo objektov Načrtovanje in montaža toplotnih črpalk STIEBEL ELTRON in solarne tehnike De Dietrich THERMIQUE ~ Škrjančevo 8,1235 Radomlje telefon: +386 1 7294 296 e-mail: ekotrend@siol.net Oddamo stanovanja v Piranu: • nova, opremljena, svetla stanovanja (KTV, domofon, sušilec za lase, sef, posoda in jedilni pribor, ...) • 28 do 64m2, za 2 do 4 osebe (možnost najema stanovanja s teraso) • 30 metrov od morja (glavno kopališče v Piranu na Punti) • informacije in rezervacije: +386 1 83 96 400 ali +386 41 339 379 Kompaktna naprava lWZ-303/403 Sol-Stiebel Eltron Naprava nudi ogrevanje, pripravo tople sanitarne vode, prezračevanje z rekuperacijo in je primerna za nizkoenergijske in pasivne hiše Sodobne hiše so izredno dobro izolirane, oziroma zatesnjene, to pa pomeni, da smo zmanjšali naravni pretok zraka in hiša ne diha. Pojavi se plesen in vlaga. Še najbolj je to očitno v zimskem času, ko je kakovost zraka tudi velikokrat pod higienskim minimumom. Če zračenje izvajamo z odpiranjem oken, pozimi spuščamo ven tudi dragoceno toploto. Kontrolirano prezračevanje z rekuperacijo dosežemo z sodobno kompaktno napravo LWZ 303/403 SOL-STIEBEL ELTRON, ki se vgradi v primeren prostor v objektu. Pridobimo vedno svež in prečiščen zrak, brez vonjav in škodljivih snovi. Iz kuhinje, WC-jev in kopalnic odvedemo neprijeten in vlažen zrak, ki preko rekuperatorja odda toploto svežemu zraku. Torej z notranjim toplim zrakom grejemo hladen svež zrak, pri čemer izgubimo samo 10 % toplote. Zunanji zrak se vodi skozi filter. Ko menjamo filter, šele opazimo koliko trdih delcev in prahu bi dobili v hišo. V poletnem času pa s to napravo ob padcu zunanje temperature v večernem in nočnem času pohlaju-jemo. Ta naprava vsebuje tudi toplotno črpalko zrak-voda, ki nam ogreva vodo za gretje hiše in še toplo sanitarno vodo v 200 l bojlerju. Naprava ima vgrajen tudi tristopenjski elektro grelec za eventuel-ni primankljaj energije, kot tudi sodobno regulacijo, ki napravo krmili v odvisnosti od zunanje temperature. Naprava je tiha in nam omogoča visoko udobje bivanja. Te naprave so izredno varčne in pri 180 m2 ogrevanja pri 4 članski družini v nizkoenergijski hiši. Letni strošek električne energije znaša cca 380 EUR. Za te naprave bo mogoče pridobiti tudi subvencijo, ki jo pripravlja Eco sklad. Kaj več o napravah pa lahko izveste na Ekotrendu d.o.o., tel: 7294296, email: ekotrend@siol.net in Vodotermu d.o.o., tel. 7228920, email: info@vodoterm.si na Škjančevem 8 pri Radomljah. U VODNIK Čiščenje tudi v glavah Velik traven ali po starem rimskem bogu rasti - maj je za mnoge najlepši mesec v letu. Včasih so mu rekli tudi rožni mesec, cve-tnik ali cvetar. Je pa ta mesec prinesel tudi številne pomembne dogodke v svetovni in tudi naši zgodovini. Najpomembnejši so tisti, ki so povezani s koncem druge svetovne vojne, med za Trzin pomembnimi dogodki pa se še zlasti spominjamo prve pisne omembe našega kraja. S tem je Trzin nekako »stopil v zgodovino«, čeprav vsi vemo, zadnja arheološka odkritja pa so to tudi potrdila, da je bil naš kraj poseljen že precej pred nastankom najstarejšega ohranjenega zapisa imena sedanjega naselja. Odkar je Trzin samostojna občina, še zlasti pa v zadnjih letih, je praktično ves maj za nas praznični mesec, poln življenja, druženja in najrazličnejšega dogajanja. Začne se kar prvi dan, že zgodaj z budnico in prvomajskimi druženji, nadaljuje s praznikom zavetnika naše fare sv. Florijana, ki mu zdaj posvečamo tradicionalni trzinski sejem in gasilsko slavje, vrhunec doseže z občinskim praznikom nato pa se razživi s trzinskim kulturnim festivalom,Trzinsko pomladjo. Vmes je še cela vrsta drugih srečanj in prireditev - kot bi se vsi zbudili iz zimskega spanja, posebno praznično okrasje pa prispeva še narava s svojimi barvami, vse toplejšimi sapicami in porajanjem novih življenj. Ste opazili, kako pisane preproge barv so letos zasijale na poljih okrog nas? Verjetno toliko in takšnih barv že zlepa ni krasilo polja proti Domžalam in Mengšu. Prav gotovo pa Trzin tudi še ni bil tako dolgo gradbišče, pravzaprav kar veriga gradbišč. Imeli smo že večja mravljišča, ko so gradili novo naselje in tudi T-3, a zdaj delovni stroji brnijo na skoraj dveh tretjinah Mengeške ceste pa tudi vzdolž Kidričeve ulice, pred dnevi pa so prenovili večji del Ljubljanske ceste. Pred poletjem bo podoba našega kraja precej lepša in bolj urejena, hkrati pa bo Trzin pridobil nove pločnike, kolesarske steze, posodobljeno javno razsvetljavo, še zadnji odsek plinskega omrežja in nove podzemne komunalne vode. Na občini sicer zatrjujejo, da to ni povezano z letošnjimi volitvami, a med takšnimi in drugačnimi »poznavalci«, ki modrujejo za šanki je vseeno večkrat slišati vzklik, da bi morali volitve imeti bolj pogosto. Ta ideja mogoče ni vezana samo na sedanjo živahno naložbeno dejavnost, a razmišljanja o bližnjih volitvah se vse pogosteje vsiljujejo v pogovore in razmišljanja Trzincev, nekatere znake brušenja predvolilnih mečev pa je hočeš nočeš čutiti tudi na straneh našega Odseva. Kot tisti neučakani petelini, ki prehitevajo dan, skušajo nekateri nadebudni politiki, že zdaj pridobivati politične točke z oglašanjem in opozarjanjem nase. Nismo prepričani, da je prehitevanje koristno, a prvo kikirikanje mogoče najbolj jasno daje slutiti iz kakšnega testa so petelini, ki si že zgodaj želijo zagotoviti svoja gnojišča, svoja 5- junija 2010 piščeta in seveda putke. Vsekakor nam letos v Trzinu vsaj do zime ne bo dolgčas. Razkazovanje in repenčenje »političnih petelinov« vsekakor pritegne pozornost in mogoče celo poveča branost časopisov, vseeno pa bi bilo prav, da bi ti svojo pozornost za zdaj bolj usmerjali k dvigu kulture bivanja in dobremu počutju v Trzinu. Urejanje cest in vsega kar sodi zraven zagotovo prinaša večjo varnost vseh, ki bomo te ceste in steze uporabljali. Res, da so morali nekateri žrtvovati ožje trakove svojih zemljišč - nekateri se temu še upirajo - ampak zdaj že lahko vidimo, da bo to v splošno korist vseh, tudi tistih, ki svojega ne dajo. Pomembno je, da bodo otroci bolj varno hodili v šolo, da bo zagotovljena varnost mladih mamic z vozički in da bodo varnejši tudi starejši in tisti na vozičkih. Posodobljene ceste bodo upočasnile dirkače, pogled na naš kraj pa bo tudi precej lepši, tisti, ki razmišljajo o vodilnih položajih v občini pa bi, namesto, da z blatom mažejo nasprotnike, lahko začeli tekmovati v iskanju najboljših rešitev še za cestno obvoznico ob starem delu naselja, cestno povezavo med cono in Mlakami ter dodatno povezavo cone s štiripasovnico. Zgolj pridobivanje točk z oštevanjem in smešenjem tekmecev teh ključnih razvojnih nalog Trzina, ki imajo že vse daljšo brado, ne bo rešilo. Ko se v volilnem letu ob občinskem praznovanju oziramo nazajin naprej, bi se kandidati za prihodnjega krmarja Trzina lahko zgledovali tudi po velikem trzinskem rojaku Ivanu Hribarju, ki je iz popotresnih ruševin Ljubljano povzdignil v sodobno evropsko prestolnico z vsemi potrebnimi dodatki. Trzin že dolgo spada med najbolje urejene slovenske občine, a tisti, ki v njem živimo, vseeno opažamo številne možnosti za izboljšave in potrebe, ki bi nam še izboljšale bivanje. Te možnosti pa so domača naloga za vse, ki bi želeli biti prvi na vasi. Za vse, ki se v volilne burke ne mislimo vključevati pa je zdaj pravi čas, da se predamo še preostanku prazničnega meseca, druženju s sokrajani, ob tem pa le imejmo odprte oči in ušesa. Več kot prazne obljube in govorni spopadi, govorijo tiste malenkosti, ki jih dobri opazovalci lahko zaznajo »med vrsticami«. Vsem občankam in občanom Trzina želim v imenu uredništva Odseva kar najlepše nadaljevanje praznovanja trzinskega prazničnega meseca! Urednik Odsev glasilo Občine Trzin Glavni in odgovorni urednik: Miro Štebe Tel.: 564 11 54, GSM: 041 370 206 miro.stebe@siol.net Člani uredništva: Joži Valenčak, Emil Pevec, Miha Pavšek, Tjaša Banko, Zmago Knuplež, Tilen Hvasti, Frane Mazovec, Dunja Špendal, Majda Šilar, Zinka Kosmač in Brigita Crljenič Foto: Andrej Nemec Tehnično urejanje in tisk: IR Image d.o.o. Trženje: Oglaševalska agencija IR Image d.o.o., Tel.: 01 839 64 00 Lektoriranje (razen Uradnega vestnika): Marija Lukan Naklada: 1.500 izvodov Reklamacije glede dostave Odseva: Zoran Pejić, tel.: 041 386 285 Glasilo izide enkrat mesečno in ga dobijo vsa gospodinjstva v Trzinu. ISSN 1408-4902 Vsem občankam in občanom, vsem podjetnikom in zaposlenim v Trzinu čestitamo ob prazniku Občine Trzin! Vodstvo Občine Trzin Slika na naslovnici: Sejem za vsakega nekaj Foto: Andrej Nemec Županov kotiček V dneh, ko se lotevam pisanja tokratnega »kotička«, obnovljeni in razširjeni most čez Pšato že počasi dobiva svojo končno podobo; do tedaj, ko boste, spoštovani občani in občanke, brali te vrstice, pa bodo dela predvidoma že zaključena. Zato se mi zdi zelo primeren čas, da odgovorim na nekatera vprašanja in pripombe, ki jih je, tudi tokrat, v zvezi z mostom slišati po Trzinu, in ki seveda prej ko slej pridejo tudi do mojih ušes. Varnost Najprej velja poudariti, da smo se obnove in posodobitve v obeh primerih, tako v primeru mostu čez Pšato kot v primeru odseka Ljubljanske ceste od križišča pri banki do mostu, lotili v prvi vrsti z željo po povečanju stopnje varnosti na tem območju, kjer doslej, kot vsi vemo, ni bilo pločnikov, ni bilo ločene poti za kolesarje in povrhu je bila cesta v bistvu preširoka. Znano je namreč, da široko cestišče, tudi v naseljih, na nek način vabi neučakane voznike k prehitevanju, in tako rekoč samo po sebi prispeva k nastajanju kočljivih in nevarnih prometnih situacij. Projekt posodobitve in obnove tega odseka Ljubljanske ceste predvideva širino cestišča, ki je skladna s predpisanimi normativi in absolutno zadošča za normalno in varno odvijanje prometa v naselju. Po drugi strani pa bodo poslej v tem delu Ljubljanske speljane ločene varne poti za pešce in kolesarje, kar gre vse v korist tem šibkejšim in bolj ogroženim udeležencem v prometu, zlasti seveda najmlajšim, saj je Ljubljanska cesta tudi hočeš nočeš šolska pot, čeprav je dokaj prometna. Isto velja za most. Podoba kraja Občina pa seveda želi tudi vedno povezovati koristno s prijetnim ali, v teh primerih, z lepim oziroma estetskim vidikom. Gre za to, da Ljubljanska cesta po vsej svoji dolžini predstavlja osrednjo »mestno« ulico, in kot taka bistveno prispeva k vtisu, ki ga dobi tako domačin, ki se vsak dan vozi aH hodi po njej, in ki ga dobi obiskovalec Trzina, ki se pelje skozi naselje s takšnim aH drugačnim razlogom. Ta vtis, se pravi informacija o urejenosti in estetski podobi kraja, pri čemer nikakor ne gre samo za morebitno okrasitev posameznih lokacij z rožicami ali čim podobnim, je nekaj, kar sprejemamo podzavestno in kar deluje na naše mnenje o kraju in na naše počutje in zato je to tem bolj pomembno. Lahko bi rekli, da je to pomembno celo z gospodarskega vidika, saj se človek v nek kraj rad vrača ali pa ne, pač odvisno tudi od občutkov, ki jih v zvezi s tem krajem ima. Saj vsi vemo, kako je in katere kraje radi obiskujemo, pri čemer niti ne gre samo za to, ali kraji slovijo kot že znani turistični kraji ali ne. Hkrati pa je seveda res, da tudi zgrajeni objekti, ki so všečni in morda celo ekstravagantni, naj bodo zgodovinske znamenitosti ali sodobne zgradbe, praviloma vedno privabljajo ljudi in vplivajo na sodbe o krajih, kjer se nahajajo. O vsem tem je pač smiselno razmišljati, kadar se odločamo o gradbenih posegih v kraju, še posebej o posegih v osrednjih delih krajev, čeprav je pri tem gotovo treba upoštevati tudi materialne posledice. V tem primeru govorim zlasti o mostu, v zvezi s katerim smo precej razmišljali zlasti o ograji in se odločili, da bomo vseeno naredili nekoliko bolj »nobel« ograjo, predvsem pa z dvema pomembnima »detajloma« opozorili tudi na to, da je ta most v bistvu tudi neke vrste spomenik. Kajti na tem mostu ali tik ob njem se je pred devetnajstimi leti, kot vemo, odvijala ena pomembnejših in najbolj krvavih bitk v času osamosvojitvene vojne za Slovenijo in zato je prav, da na to opozorimo in tako dodamo mostu ob funkcionalni vsebini tudi dodatni pomen. Prepričan sem, da bo most dobro služil svojemu namenu, da bo z njim zagotovljena dodatna varnost udeležencev prometa, podobno kot to velja za cesto od križišča pri banki do mostu in potem skozi območje centra Trzina (T 3), in da bo vse skupaj tudi prispevalo k ugledu Trzina. Naj poudarim, da smo domačini pogosto kritični; vsaj nekateri radi poudarjajo, kaj vse da je v zvezi z videzom Trzina še narobe, nedodelano, zanemarjeno itn., po drugi strani pa pogosto srečam ljudi, ki živijo drugod, pa prihajajo v Trzin ali se samo vozijo skozenj, ki poudarjajo, kako se je Trzin že spre- menil na bolje in se še spreminja. Seveda je logično, da tisti, ki samo kdaj pa kdaj gre skozi kraj, bolj opazi spremembe, kot tisti, ki je vsak dan v kraju, a prav imajo, to vem, tako eni kot drugi. Prizadevamo si, da bo Trzin tudi lepši in privlačnejši, še zdaleč pa nismo naredili vsega, kar bi morda že lahko, in v zvezi s tem nas čaka še veliko dela. Važno pa je, da vemo, kaj vse je še na tem področju treba narediti. Spoštovani občani in občanke, čeprav bo, ko boste to brali, občinski praznik že mimo, pa vseeno še enkrat: čestitam vam za občinski praznik in vam želim veliko zadovoljstva s Trzinom in tudi z Občino Trzin! Tone Peršak Obvestilo o prevzemnem mestu za odpadne sijalke V želji, da kar najmanj odpadnih sijalk konča v zabojnikih za mešane komunalne odpadke, na črnih odlagališčih in deponijah, vas obveščamo, da odpadne sijalke lahko oddate v Občinskem informacijskem središču v Centru Ivana Hribarja na Ljubljanski c. 12/f v Trzinu v času uradnih ur: PON 8.00 - 19.00 TOR 7.00 - 13.30 SRE 8.00 - 19.00 ČET 7.00 - 19.00 PET 7.00 - 13.30 Občina Trzin Telefonske številke Občine Trzin: 01/ 564 45 43 01/ 564 45 44 01/ 564 45 50 Številka faksa: 01/ 564 17 72 Uradne ure: ponedeljek 8. - 14. sreda 8. - 13. in 14. - 18. petek 8. - 13. Elektronski naslov: info@trzin.si Domača stran na internetu: www.trzin.si Informacije o prireditvah in dogodkih v občini Trzin so na voljo tudi v občinskem informativnem središču na Ljubljanski cesti 1/2f oziroma na telefonski številki 01/ 564 47 30. Slavnostno odprli »še vroč« most Pravzaprav je bil za nekatere stanovalce ob Ljubljanski cesti že praznik, ko so izvedeli, da so v petek, 14. maja, dan pred občinskim praznikom ob 17. uri vabljeni na slavnostno otvoritev obnovljene Ljubljanske ceste in mostu čez Pšato. Po skoraj polletnem prebijanju skozi gradbišče je bilo lepo slišati, da bo njihova cesta spet normalno prevozna in prehodna. Za delavce Cestnega podjetja Ljubljana pa se je začela bitka s časom. Muhasto vreme jim ni šlo ravno na roke in še dopoldne, nekaj ur pred napovedano slavnostno otvoritvijo, marsikdo ni verjel, da jim bo uspelo še isti dan dokončati delo, saj je bilo na cestišču videti še veliko dela, in še ni kazalo na asfaltno prevleko. Tudi pol ure pred otvoritvijo cestišče še ni bilo povsem dokončano. S finišerjem in valjarji so sicer že utrjevali asfalt, a ni kazalo, da bodo zaključili pred začetkom slavnosti. Stanovalci ob Ljubljanski cesti in drugi Trzinci so se že začeli zbirati pri Gregčevem mostu, stroji pa so še kar rohneli. Asfalt, na katerem so stali sklicatelji slavnosti, je bil še vroč, ko je župan občine Trzin, g. Anton Peršak odločil, da je čas za otvoritev mostu in ceste. Člani folklorne skupine Trzinka so odplesali nekaj plesov ob spremljavi harmonike, ki jo je vlekel Uroš Kurent, župan pa je v svojem priložnostnem govoru dejal, da je zdaj vseeno pravi čas za otvoritev, čeprav bodo delavci cesto dokončno urejali še nekaj časa. Opisal je, zakaj je bilo potrebno posodobiti most in cesto. Dejal je, da je bil most že v zelo slabem stanju, predvsem pa nevaren. Zdaj bo z njega lažje zavijati na priključno cesto Za hribom, tudi preostali del Ljubljanske bo precej bolj varen, še zlasti odsek v križišču pred trgovino Zastopnik. Župan je orisal, kaj vse so ob posodobitvi ceste in mostu še uredili. Posodobili so komunalno infrastrukturo, izboljšali javno razsvetljavo, uredili pločnike in kolesarsko stezo in poskrbeli, da bo zdaj promet na ulici tekel nekoliko počasneje, a predvsem varneje. Obnovljeni most je precej širši in lepši, saj je, kot je poudaril župan, tudi svojevrsten spomenik ene najbolj krvavih bitk med osamosvojitveno vojno. Most krasi bolj kakovostna ograja, ki bo ponoči diskretno razsvetljena, na mostu pa sta tudi dve oznaki, ki predstavljata tiste, ki so se tam borili za samostojnost. Župan se je zahvalil delavcem in drugim strokovnjakom, ob tem pa je še zlasti poudaril velike zasluge Andreja Grila in podžupana Milana Karčeta, ki sta s svojim prizadevanjem zares veliko naredila, da so cesto in most posodobili. Nekaj besed je spregovoril tudi predstavnik izvajalcev, nato pa so slavnostno prerezali trak in se prepustili prazničnemu razpoloženju. Mš Vesel in slavnosten uvod v praznovanje Na predvečer trzinskega občinskega praznika, 14. 5., je bila v dvorani KUD-a slavnostna akademija, s katero so počastili praznik in podelili letošnje občinske nagrade najbolj zaslužnim občanom. Dvorana je bila zelo polna, med obiskovalci pa je bilo tudi nekaj vidnih osebnosti, med drugim župan Komende in podžupana sosednjih občin Domžale in Mengeš. Po začetni himni iz grl pevskega društva upokojencev Žerjavčki so slavje odprli učenci osnovne šole Trzin, ki so se izkazali z zelo prijetnimi in suverenimi glasbenimi nastopi. Povezovalka programa Brigita Crljenić je orisala dvanajstletni razvoj občine in kako smo v dvanajstih letih izpolnili pričakovanja snovalcev elaborata o razvoju občine. Po nastopih učencev glasbene šole Domžale je župan g. Anton Peršak orisal dosežke občine Trzin v njeni dvanajstletni zgodovini. Poudaril je, da teh ni bilo malo, tako na naložbenem kot tudi družabnem življenju. Opozoril je na ovire in diskriminacije, ki jih naši občini povzroča država, vendar je optimistično napovedal, da bo Trzin kljub temu uresničil svoje načrte, ki jih niti ni malo. Osrednja točka prireditve je bila podelitev občinskih priznanj. Najprej je Zoran Rink, poveljnik Civilne zaščite v Trzinu, podelil bronasto plaketo Civilne zaščite Andreju Nemcu, ki je še zlasti do- sti znanja in energije vložil v delo med gasilci in na centru protipožarne varnosti na Igu. Naslednje priznanje, občinski spominski športni znački, sta si tokrat prislužila zakonca Rink, ki sta opravila vse zahtevane naloge za to. Občinske denarne nagrade so nato podelili za zasluge pri delu z mladino Društvu prijateljev mladine, ki letos praznuje desetletnico delovanja . Nagrado je prejel tudi Peter Ložar, ki se je v zadnjem času zelo izkazal z nastopanji in delom v KUD-u Franca Kotarja Trzin. Tretjo denarno nagrado pa je dobila mladinska planinska skupina Nore krave. Skupina je v prejšnjih letih zelo uspešno nastopala na državnih tekmovanjih Mladina in gore. Po pevski točki upokojenskega pevskega društva Žerjavčki so podelili še občinske plakete. Srebrne plakete so prejeli Olga Stopar, Herman Bradač in Janez Žnidar, srebrni plaketi pa sta si zaslužila Lidija Babnik in Jože Kosmač. Razdeljevanje nagrad in priznanj je bilo zelo sproščeno in prijetno, program pa so zaključili člani folkloristične sekcije z nekaterimi gorenjskimi in belokranjskimi plesi. Po zaključku uradnega dela programa so gostitelji pripravili še druženje ob bogato obloženi mizi. Začetek občinskega praznovanja je bil res prijeten, so se strinjali vsi. Mš Letošnji občinski nagrajenci Po predlogu Komisije za občinska priznanja in nagrade je Občinski svet občine Trzin na svoji zadnji seji sklenil, da ob letošnjem občinskem prazniku zaslužnim občanom in organizacijam podeli dve srebrni plaketi, tri bronaste plakete in tri denarne nagrade Občine Trzin. Srebrni priznanji sta si prislužila Lidija Babnik in Jože Kosmač, bronasta priznanja so dobili Herman Bradač, Olga Stopar in Janez Žnidar, z občinskimi nagradami pa so bili za svoje delo nagrajeni: Društvo prijateljev mladine, mlada planinska skupina PD Onger Trzin Nore krave in Peter Ložar. Obrazložitve letošnjih priznanj in nagrad: Lidija Babnik si je srebrno priznanje zaslužila za pomemben prispevek k razvoju in promociji kraja ter dolgo in uspešno delovanje na področju društvene dejavnosti v Trzinu. Nagrajenka, ki je bila do nedavnega aktivna podjetnica (v družinskem podjetju je še vedno prisotna) od ustanovitve Občine Trzin, za katero se je odkrito in strokovno zavzemala, ves čas sodeluje v organih Občine in društvenem življenju kraja. Bila je članica več odborov in komisij Občinskega sveta in v prejšnjem mandatu tudi svetnica. Njeno področje je bilo v glavnem komunalna in druga infrastruktura, predvsem pa prometna ureditev. Kot članica posebnega odbora je vidno prispevala k ureditvi prometnega režima v prvotnem naselju Trzin. Drugo področje je društveno življenje. Društvo Kresnička, ki že vrsto let deluje pod njenim vodstvom in v sodelovanju s KUD F. Kotarja in DPM Trzin, za otroke pripravlja dvoje zanimivih in dobro obiskanih prireditev v Trzinu: Pozdrav jeseni z jabolkom in noč čarovnic. Izjemen je tudi njen prispevek tako z osebnim delom kot tudi znatno finančno in strokovno podporo pri delovanju številnih društev v Trzinu, od kulturnega, gasilskega, športnega, turističnega in drugih. Kot članica organizacijske komisije pomembno prispeva tudi pri organizaciji in izvedbi festivala Trzinska pomlad, ki bo letos v Trzinu že osmič in je vedno bolj obiskan in poznan tudi izven Trzina. Z veseljem vodi številne ustvarjalne delavnice in s tem svoje ljubiteljsko znanje, predvsem na likovnem področju, prenaša na mlajše pa tudi nekoliko starejše občane in občanke. Pomembno je njeno delo v podjetniških združenjih, med drugim tudi Gospodarski zbornici Slovenije. Jože Kosmač je prejel srebrno priznanje Občine Trzin za dolgoletno in predano delo v organizaciji Zveza veteranov vojne za Slovenijo in za vodenje Združenja borcev za vrednote NOB in s tem za uspešno povezovanje izročila in vrednot obeh narodnoosvobodilnih vojn v zgodovini Slovenije. Gospod Jože Kosmač, član TO Slovenije in kasneje aktivni oficir Slovenske vojske, se je takoj po osamosvojitvi dejavno vključil v prizadevanje za ohranjanje in ustrezno vrednotenje vojne za Slovenijo in pridobitev osamosvojitve Slovenije. Ne le kot organizator dela v okviru Zveze veteranov vojne za Slovenijo, temveč tudi kot aktivni prenašalec izročila te vojne na mlajše generacije v obliki obiskov in predavanj po osnovnih šolah je veliko prispeval k temu, da izročilo trzinske bitke in osamosvojitvene vojne v celoti ostaja v našem skupnem spominu ustrezno ovrednoteno in prisotno. V zadnjih letih je prevzel vodenje Združenja borcev za vrednote NOB v Trzinu in je tako na najboljši možni način povezal izročilo obeh vojn in vrednote, ki so vodile udeležence v obeh teh vojnah. Gospod Jože Kosmač že vrsto let aktivno sodeluje tudi v drugih društvih in pri njihovih prireditvah, v zadnjem času tudi kot voditelj prireditev Turističnega društva Kanja. Tudi na ta način prispeva k večji kakovosti življenja v Trzinu. Telesno energijo si nabira s pohodništvom, duševno pa z obiskom sam ali v dvoje domala vseh kulturnih prireditev, ki jih v Trzinu in okolici ni malo. Dobrodošle so njegove pobude in predlogi, pa tudi kritika, ki je vedno namenjena izboljšanju življenjskih pogojev in odnosov med ljudmi na našem območju. Herman Bradač je prejel bronasto plaketo za dolgoletno nesebično delo v gasilstvu in Prostovoljnem gasilskem društvu Trzin. Nagrajenec se je rodil v Trzinu in se že mlad vključil v gasilsko društvo Trzin. V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je bil član prve operativne enote V Trzinu. Še zdaj je aktiven član te enote, kar zahteva veliko njegovega prostega časa za neprestano izobraževanje, posebno pa še za sodelovanje v gasilskih in reševalnih akcijah v občini Trzin in njegovi okolici, ne glede na dan ali uro v tednu. Nepogrešljiv je tudi pri izvedbi raznih prireditev, ki jih organizira domače gasilsko društvo, prav tako pa je zelo požrtvovalen tudi v akcijah, s katerimi domače društvo sodeluje s sosednjimi društvi. Največ časa in energije nedvomno porabi prav za te dejavnosti. Vedno se odzove tudi, ko je treba priskočiti na pomoč drugim domačim društvom in organizacijam pri izvedbi različnih prireditev. Olga Stopar si je bronasto plaketo Občine Trzin zaslužila z dolgoletnim uspešnim delom v Društvu upokojencev in s sodelovanjem na številnih občinskih prireditvah. Olga Stopar je vse od ustanovitve Društva upokojencev Žerjavčki aktivna na različnih področjih. Kot dolgoletna tajnica društva z izredno natančnostjo opravlja to delo, ki posega tudi na vsakodnevne stike s člani društva tako pri urejanju različnih evidenc, pomoči pri organizaciji in izvedbi drugih društvenih dejavnosti, obiskih ob osebnih praznikih, ob novem letu ipd. Zavzeto in pozitivno deluje v skupinah, ki so v rednih stikih, predvsem osebnih, z bolnimi in onemoglimi člani društva. Kot članica različnih sekcij DU Žerjavčki je bila v vsem tem času vidna in uspešna na številnih občinskih prireditvah kot pevka, recitatorka, igralka, sodeluje pa tudi pri različnih organizacijsko tehničnih nalogah. Za svoj osebni razvoj na literarnem področju skrbi kot redna udeleženka bralne skupine v Krajevni knjižnici Tineta Orla, kot članica TD Kanja Trzin pa je aktivna pri izvedbi različnih prireditev, še zlasti domačega Florijanovega sejma. Janez Žnidar je prejel bronasto plaketo Občine Trzin v zahvalo za njegovo dolgoletno uspešno delo v Planinskem društvu Onger Trzin in za njegovo delo z mladimi planinci na planinskih taborih. Nagrajenec je bil dolga leta v vodstvu Planinskega društva Onger Trzin, več let pa je bil tudi njegov predsednik. Prav v tem času je s svojimi idejami in delom prispeval k ureditvi društvene hišice in spominske zbirke prof. Tineta Orla. Bil je glavna gonilna sila pri organizaciji mladinskih planinskih taborov v prvem obdobju društva in s tem je začrtal pot letos že 24. tovrstnemu taboru. Za svoje izjemne zasluge pri delovanju trzinskega planinskega društva je kot edini prejel naziv "častnega predsednika društva", ima več priznanj Planinske zveze Slovenije in je eden redkih prejemnikov tudi najvišjega društve- nega priznanja Plakete Tineta Orla. Tudi sicer je gospod Janez dejaven na mnogih področjih družbenega življenja v Trzinu in redno priskoči na pomoč, ali pa jo je vedno pripravljen ponuditi z nasveti in delom, kolikor mu pač zdravje dopušča. Ob prostem času rad slika, njegov "Bohinjski kot" je bil že tudi na razstavi slikarjev v Centru Ivana Hribarja v Trzinu. Za desetletno uspešno delovanje in delo z mladimi je nagrado Občine Trzin prejelo Društvo prijateljev mladine. Društvo prijateljev mladine si je ob ustanovitvi pred desetimi leti začrtalo dejavnost, namenjeno organizaciji varstva otrok v dopoldanskem času med jesenski- mi in zimskimi počitnicami, pomoč socialno šibkim otrokom in otrokom, ki se težje učijo, ter začelo z različnimi ustvarjalnimi delavnicami. Že od vsega začetka je in še uspešno sodeluje z OŠ, vrtcem in Občino Trzin ter posameznimi društvi, kot npr. planinskim, kolesarskim, turističnim, kulturnim, gasilskim in Knjižnico Tineta Orla. Društvo ima danes jasno izdelan program dejavnosti, ki jih s požrtvovalnim delom maloštevilnih prostovoljcev, društvo ima sicer 70-članov, vsako leto v celoti izpolni. Nekatere začetne dejavnosti društva so zamenjale nove, saj je bilo treba upoštevati aktualne družbene razmere, društvo pa že ves čas poskuša oblikovati pozitivne vrednote otrok, mladostnikov in njihovih družin ter skuša prispevati h kakovostnemu preživljanja prostega časa vseh otrok. To sta tudi dva izmed najpomembnejših ciljev Društva prijateljev mladine Trzin, ki jim bo društvo sledilo tudi v bodoče. Priznanje za vidne odrske vloge v predstavah domačega društva in za pomemben prispevek pri celovitem delovanju KUD Franca Kotarja v zadnjih Lidija Babnik Lidijo Babnik, letošnjo občinsko nagrajenko, ki je prejela srebrno plaketo Občine Trzin, smo pred kratkim v Odsevu že predstavili, zato smo ji za to številko Odseva postavili le dve vprašanji: Kako gledate na svoje letošnje občinsko priznanje? Kaj vam pomeni? Vesela in ponosna sem na podeljeno priznanje, saj to pomeni, da je način mojega dela in razmišljanja pravilen in da to cenijo tudi moji sokrajani. letih je nagrado Občine Trzin prejel Peter Ložar. Gospod Peter Ložar je v zadnjem obdobju vidno prispeval k delovanju KUD Franca Kotarja Trzin tako pri kulturnem ustvarjanju kot pri organizacijskem in fizičnem delu. Izvrstno je upodobil lik Jake v Županovi Micki A. Tomaža Linharta, Miklavža na miklavževanjih, tvorno pa je sodeloval tudi pri postavitvi več otroških predstav. Obenem kot blagajnik vzorno in natančno vodi društvene knjige in skrbi za društvene finance. Pomemben je njegov osebni prostovoljni prispevek pri obnovi dvorane kulturnega doma in vodenje ostalih članov tako, da je s prostovoljnim delom in omejenimi sredstvi dvorana prenovljena in polepšana. Nagrado si še posebej zasluži kot eden redkih v današnjem svetu, ki brez kakršnegakoli plačila ali poplačila nesebično žrtvuje svoj prosti čas, voljo in energijo za skupno dobro. Mladinska planinska skupina PD Onger Trzin »Nore krave« je nagrado Občine Trzin prejela za večletno sodelovanje na tekmovanjih Mladina in gore, s ka- Kako gledate na delo prostovoljcev in sploh na delo v korist Trzina? Od nekdaj sem bila podpornik in spodbujevalec tako prostovoljnega dela kakor tudi na splošno dela v korist Trzina. Zelo podpiram vse društvene dejavnosti, tako kulturne, športne, turistične, gasilske ali katerekoli druge, saj to povezuje ljudi, jim daje zadovoljstvo, da so nekaj dobrega naredili za sebe in za druge, dvigujejo ugled in prepoznavnost kraja, ga polepšajo in mu s tem dajo tako imenovano »dušo«. Prostovoljnost je potrebno podpirati tako s spodbudami kot seveda tudi finančno in skrbeti za to, da posamezniki v svojem entuziazmu ne bi obupali. Dunja Špendal terih se je vračala z vidnimi uvrstitvami, večkrat tudi z zmagami, hkrati pa priznanje prejema tudi za prenašanje planinskega znanja na najmlajše planince. Planinska skupina "Nore Krave" je lani na 20. državnem tekmovanju Mladina in gore osvojila 1. mesto in tako naslov državnega prvaka že četrtič prinesla v Trzin. Letos je skupina v spremenjeni sestavi, ker sta pač dva osnovnošolca postala dijaka, v Trzinu na 21. tekmovanju Mladina in gore, ki ga je organiziralo PD Onger Trzin, zasedla odlično 2. mesto. Tokrat so v skupini sodelovali: Špela Kralj, Jaka Peternel, Matevž Peternel in Aljaž Pavšek. Pohvalo pa zaslužijo prav vsi, ki so dolga leta kot osnovnošolci sodelovali v tej skupini. Kot vsa prejšnja leta je tudi letos ta planinska skupina znanje, ki ga je na tekmova- nju s pridom uporabila, črpala iz svojega osnovnošolskega obdobja na planinskem krožku, v planinski šoli, izletih in taborih. To je tudi najboljši pokazatelj, da se lahko v planinstvu z vztrajnim delom doseže veliko. Predsednica: J. Valenčak Jože Kosmač: Počaščen in vesel priznanja * Jože Kosmač, letošnji občinski nagrajenec, ki je prejel srebrno plaketo Občine Trzin, je večini z življenjem kraja povezanim Trzincem dobro znan, saj je tako ali drugače prisoten in povezan z večino društvenih in družabnih dogodkov v občini. Vseeno pa je verjetno precej takih, ki ne vedo, da se je rodil leta 1944 v Kranju. Ker je bil oče oficir, se je družina večkrat selila zaradi njegove službe. Zgodnja otroška leta po Kranju, kjer je odraščal v soseščini Prešernove hiše, je nekaj let preživel v Mariboru, potem pa so se preselili v Dob, zaradi očetovega službovanja na Krumper-ku, kjer je bilo vojaško okrevališče za pljučne bolnike. V Dobu je Jože dokončal 1. razred in še zdaj se spominja zime leta 1952, ene najbolj sneženih zim in so morali šolarji iz Kurje vasi, v šolo po globoki ozki gazi, iz katere se niso videli. Kosmačevi so se potem preselili v Domžale. Spomni se, da je kmalu takrat, spoznal prvega pravega Trzinca, Pavovega Ivana, ki se mu je zdel zanimiv človek in se mu je hitro vtisnil v spomin. Leta 1958 je prišlo do reforme šolstva in Jože je bil v prvi generaciji, ki je namesto nižje gimnazije, kot prva, dokončala osemletko. V družini s 4 otroki in samo očetovo plačo, je Jože okusil dokaj skromno življenje in marsikatero odpovedovanje, še posebno, ker je bil najstarejši. Nato je šel v gimnazijo v Kamnik, po njej pa na Višjo upravno šolo, za katero je dobil štipendijo Občine Kamnik. V času študija je spoznal ženo Zinko, pristno Trzinko in se leta 1965 poročil. Mlada družina, ki se je kmalu povečala s sinom Alešem, je živela pri ženinih starših, kjer je bil tast Janez Benda, znan kovač. Prenekate-ri voz, ki ga je tast naredil, je Jože pobarval, pa občasno tudi prijel za delo v kovačiji. Ob » počasnejšemu« študiju, vse do diplome in odhoda k vojakom, je Jože honorarno delal na Stanovanjskemu podjetju Domžale. Vojaščino je odslužil v Šoli rezervnih oficirjev v Bileći in Bovcu. Po vrnitvi domov, je nastopil pripravništvo in tako s prvo službo na Davčni upravi v Domžalah, kjer je po strokovnem izpitu postal davčni inšpektor. Po nekaj letih, je sprejel delo sekretarja v obrtni zadrugi Slamnik v Mengšu in bil nato tudi direktor. Razmere v podjetju so bile takrat kar težke, ves material za slamnike, ki je bil Kitajski, je bil za devize. Tudi prodaja, predvsem komisijska preko Begeja iz Zrenjanina je bila slaba, tako, da je v skladiščih ostajalo precej izdelkov. Po sklepu zbora delavcev so se leta 1976 združili z Induplati Jarše, Jože pa je odšel v Ljubljano, kjer je bil skoraj tri mandate vodja splošno kadrovske službe v Sanolaborju, veletrgovini z medicinskim materialom. Ker je bil Jože že od prihoda iz vojske razporejen v rezervno sestavo enot Teritorialne obrambe v Domža- lah in opravljal razne dolžnosti, se mu je leta 1987 ponudila priložnost za zaposlitev v Teritorialni obrambi, kjer je dobil mesto pomočnika poveljnika za organizacijsko, mobilizacijsko in kadrovske zadeve. Zaradi velikega poznavanja kadra in izkušenj ter organizacijskih sposobnosti se je hitro uspešno vključil v kolektiv. Vse od ustanovitve Teritorialne obrambe po dogodkih na Čehoslovaškem in njenem kasnejšem razvoju, so v enotah in štabih namenjali posebno pozornost izobraževanju, vojaškim vajam in opremljanju enot. Jože se spomni, kako so mu vaje in pogosta usposabljanja v Teritorialni obrambi in takratno družbeno politično delo v kraju, jemale čas. Hišo, ki sta jo z Zinko leta 1974, leto po rojstvu drugega sina Žige, začel graditi v Trzinu, je bila vseljena šele po enajstih letih. Takrat je bil z eno nogo že v občinskem kadrovskem stanovanju v Domžalah, a želja Zinke je bila, da ostanejo pri starših. Vseeno pa mu ni žal za čas, ki ga je namenil kraju, za čas teritorialni obrambi pa ocenjuje, da je ravno dobra organiziranost in usposobljenost teritorialne obrambe, ob neverjetni domoljubnosti pripadnikov, bila odločilna v času slovenske osamosvojitve. Jože se s ponosom spominja dogodkov tik in med osamosvojitveno vojno za Slovenijo. Ko so se po volitvah aprila 1990 razmere začele zaostrovati, je maja prišel ukaz o predaji orožja v hrambo JLA, kar je pomenilo takratno razorožitev Teritorialne obrambe. Na domžalsko-kamniškem območju so bili dobro oboroženi, vendar so precejšen del orožja predali v Šentviško vojašnico, čeprav je sodelavec dolgo zavlačeval s prevozom, tako da je takratni poveljnik pokrajinskega štaba iz Ljubljane, sam z nekajvojaki JLA posredoval pri prevozu, Jože pa je bil tisti teden s sodelavcem na terenskem usposabljanju enot v Moravški dolini in njihovo orožje je ostalo štabu. Štabi teritorialne obrambe so kmalu po tem posegu JLA začeli s formiranjem, popolnjevanjem, tajnim oboroževanjem in usposabljanjem manjših enot za posredovanje, v štabu pa se je uvedlo stalno dežurstvo v pripravljenosti. Ko se je začela osamosvojitvena vojna, so se vse priprave izkazale kot izjemno koristne in upravičene. Med vojno je Jože deloval v štabu v Domžalah. Med drugim je imel večkrat naporna posredovanja in delo s starši vojakov pobeglih iz vojašnic, ki so bili na skrivni lokaciji, pa tudi številne žene, matere ter očetje pripadnikov teritorialne obrambe, ki so bili razporejeni v enote, katerih je tedaj bilo okrog 1400 iz Kamnika in Domžal, so se z življenskimi problemi in težavami obračali nanj. Najhuje je bilo takrat, ko je moral starše in zakonce obvestiti o smrti in težki ranje-nosti Eda Peperka in Aleša Kodre. Toda vsem je v največji meri pomagal in z njimi reševal nastale probleme, za kar je že takrat dobil priznanja, ne samo nadrejenih, najbolj je bil zadovoljen z zahvalo ljudi, ki jim je pomagal. Še danes večkrat naleti na koga, ki se mu še vedno zahvali in ga ima v lepem spominu. Ob tem, ko je aktivno delal v Teritorialni obrambi, zraven pa še skrbel za dom in mlado družinico, je Jože aktivno deloval tudi v življenju Trzina. Bil je aktivni član takratnih družbenih in političnih krajevnih organizacij, deloval v organih krajevne skupnosti, med drugim je bil predsednik skupščine KS in predsednik krajevne konference SZDL. Iz tistih časov se spominja danega predloga za poimenovanje ulic na Mlakah, po Trzincih, ki so padli med drugo svetovno vojno, kasneje, ko so izbirali imena za ulice v obrtno industrijski coni pa je bil pobudnik ideje, da naj bi ulicam tam nadeli nekdanja trzinska ledinska imena. Ko se je Slovenija osamosvojila in so ustanovili veteransko organizacijo, ki združuje tiste, ki so po svoje prispevali k osamosvojitvi, je postal član predsedstva Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Domžale in ko se je ustanovila Občina Trzin, je dal pobudo za ustanovitev Sekcije veteranov vojne za Slovenijo v Trzinu in postal njen predsednik. Ker se je vsa leta udeleževal občnih zborov domačega Združenja borcev za vrednote NOB, je vedno poudarjal združljivost obeh organizacij, saj obe vsebuje veljavni Zakon o vojnih veteranih. Prav zato je tudi sprejel povabilo, naj se vključi in na občnem zboru leta 2008 je bil izvoljen za predsednika ZB za vrednote NOB Trzin. Jože je edini v Sloveniji, ki vodi obe organizaciji, za kar je predhodno pridobil soglasje obeh zvez. Pri obeh združenjih je zelo dejaven. Pomaga pri pripravi prireditev, pohodov in drugih srečanj, dal pa je tudi pobudo, da bi vrednote in spomin na osamosvajanje države ohranjali in negovali s predavanji mlajšim rodovom. Njegova pobuda je naletela na odobravanje in tako Jože letos že 11 leto predava učencem zadnjih razredov devet-letk na vseh osnovnih šolah Upravne enote Domžale, v Komendi in Dolu pri Ljubljani. Predavanje je poimenoval »Ura novejše zgodovine z bitko v Trzinu« in je edini v Sloveniji, ki kot neposredni udeleženec, s predavanjem in prikazom DVD o bitki, o teh svetlih trenutkih slovenske zgodovine, bolj neposredno kot učbeniki, predstavlja osamosvojitev in spopad v Trzinu. Pravi, da je aktualno politiko pustil pred vrati in se nekako umaknil iz političnega življenja občine, že pred volitvami leta 1990, ker je menil, naj prevzamejo delo v kraju še drugi, pa tudi trdno je sprejel takratno stališče, da v Slovenski vojski ni mesta za politiko, kar se je tudi pokazalo v enotnosti ob osamosvojitvi, ko se ni gledalo na barvo. Jože je dejaven tudi pri delovanju nekaterih društev. Ker se je že v šolskih časih seznanil z re-citatorstvom in javnim nastopanjem je po spletu dogodkov postal eden od zdaj najpogosteje izbranih voditeljev proslav in drugih dogodkov v Trzinu. Rad pomaga pri delu turističnega društva in društva upokojencev, na pomoč pa priskoči tudi drugim, ki potrebujejo njegovo pomoč. Ker se zanima za zgodovino, še zlasti zgodovino našega kraja, aktivno sodeluje z Medobčinskim muzejem Kamnik. Bil je eden najbolj zavzetih sodelavcev pri pripravi razstave o Trzincih na bojiščih 1. svetovne vojne, sodeluje pa tudi pri pripravi razstave starih razglednic Trzina in zbira drugo zgodovinsko gradivo. Jože Kosmač je prav gotovo eden tistih, ki je v življenje Trzina in njegovo zgodovino zarezal svojo neizbrisljivo brazdo in si je zares zaslužil občinsko priznanje. Jože pravi, da je počaščen, da so ga izbrali, ob tem pa priznava, da mu Trzin veliko pomeni in ocenjuje, da je zanj po svojih zmožnostih vedno delal z veseljem, nekaj tudi naredil, pa še vedno je pripravljen dati kraju del sebe, saj je letos poteklo že 45 let, odkar je v Trzinu. Miro Štebe Pogovor z županom občine Trzin g. Antonom Peršakom Za boljšo vodo in posodobljeno kanalizacijo Pred kratkim ste skupaj z župani sosednjih občin podpisali pismo o nameri v zvezi z urejanjem vodovodnega sistema na našem območju. Ali lahko podrobneje pojasnite, za kaj pri tej nameri gre in kako kaže z njeno uresničitvijo? Gre za dogovor, kako uresničiti projekt, o katerem zlasti v Trzinu že zelo dolgo govorimo, vendar ga ne moremo uresničiti sami, ampak samo v sodelovanju z drugimi občinami. Kot je znano, v občinah Trzin (v celoti), Domžale (v zelo velikem obsegu) in Mengeš (za zdaj še v manjšem delu) pijemo vodo, ki jo dobivamo iz črpališč na Mengeškem polju. Ta voda je dobra, dovolj dobra, da je ni potrebno klorirati, čeprav v njej so sledi posameznih neprimernih snovi (zlasti kemičnih), kar je posledica škropljenja in gnojenja njiv na Mengeškem polju, vendar doslej vedno pod še dovoljenimi mejami. Poleg tega je ta voda, ki je črpana iz proda, zelo trda in pogosto tudi obremenjena z drobnim peskom ipd., kar vse povzroča težave z vodnim kamnom in zahteva pogosto menjavanje mrežic na vodovodnih pipah. Seveda pa ves čas vemo, da je neoporečnost te vode do neke mere ogrožena zaradi poljedelstva in zlasti neustreznega ravnanja posameznih poljedelcev (npr. zaradi očitno še vedno opazne uporabe atrazina, čeprav je prepovedan) in do neke mere tudi zaradi prisotnosti zakopanih odlagališč odpadkov na tem območju. Po drugi strani pa vemo, da so pod dolomitnim dnom Mengeškega polja na voljo dodatne večje količine še bolj čiste in predvsem neo-grožene vode. Gre za t.i. »kolovško vodo«, s katero bi bilo mogoče izdatno popraviti sliko vode z Mengeškega polja, če bi obe vodi mešali. Poskusne vrtine so bile (na območju Občine Mengeš) že narejene, vode je dovolj za dodajanje k vodi iz plitvejših prodnih vrtin, je pa potrebna dovolj izdatna investicija v nova črpališča in vodovod, s katerim se bo ta voda pripeljala do vodovoda, po katerem teče voda iz obstoječih črpališč v Trzin in Mengeš oziroma v Domžale. Ta projekt smo vključili v širši skupni projekt več občin (Domžale, Mengeš, Trzin, Kamnik...), ki je v celoti vreden kar okrog 12,000.000 € in s katerim bodo občine skupaj konkurirale za sredstva iz kohezijskega sklada EU. Podpis Pisma o nameri, ki ga omenjate v svojem vprašanju, je eden od korakov v pripravi tega projekta, ki izraža željo in namen teh treh občin, da ta ožji projekt (izgradnja črpališč za vodo pod dolomitno plastjo in izgradnja vodovoda do osnovnega vodovoda), katerega vrednost naj bi bila okrog 2,000.000 €, izpeljemo, zagotovimo sredstva za lastno udeležbo (okrog 25 %), seveda v deležih, ki ustrezajo končnim deležem porabe vode iz teh vrtin oziroma številu prebivalcev, ki bodo to vodo uporabljali. Mislim, da je to izjemno pomemben projekt za vse tri občine; z uresničitvijo tega projekta pa bomo vsi, tudi občani in občanke občine Trzin, imeli še boljšo vodo in predvsem zagotovila, da bomo tudi v prihodnjih desetletjih pili neoporečno in zdravo vodo. S sosednjimi občinami Trzin sodeluje tudi na področju urejanja kanalizacije. Med dru- glede na lastninski delež v CČN, obenem pa je v skupni projekt vključena tudi predelava nekdanje vaške čistilne naprave (pri Plinarni Trzin) v sodobno prečrpavališče, ki bo imelo v morebitnih kriznih trenutkih tudi značaj in pomen zadrževalnika. Ker pa je, kot rečeno, vključenih več občin, in ker gre za zelo široko zastavljen in drag projekt, je seveda priprava zelo dolgotrajna in zahtevna. Tudi v tem primeru naj bi še letos oddali vlogo z vso potrebno dokumentacijo, in če bo vse po sreči, naslednje leto dobili odločbo o odobritvi sredstev kohezijskega sklada za ta projekt. Pred kratkim ste pripravili zadnji kulturni večer v tej sezoni in na njem je bilo precej govora o trzinskem prispevku k zmanjševanju ogrevanja ozračja. Kako naša obči- gim si prizadevate za evropska in državna sredstva za posodobitev Centralne čistilne naprave, kar bo treba urediti do leta 2015, in urejanje oz. posodabljanje kanalizacijskih sistemov na območju posameznih občin. Ali lahko poveste kaj več o tem? Gre ravno tako za skupni projekt več občin, katerega jedro je posodobitev Centralne čistilne naprave Domžale Kamnik in hkrati izgradnja dodatnih linij kanalizacije po posameznih občinah, ker bo to omogočilo, da se na CČN priključi več uporabnikov, kajti brez povečanja kapacitete CČN oziroma brez dodatnih priključkov ne bi bilo mogoče pridobiti sredstev iz kohezijskega sklada EU. Gre ravno tako za zelo zahteven projekt, s katerim se ukvarjamo že kar precej let. Medtem je projekt doživel že precej konceptualnih sprememb, pa tudi skupna višina sredstev, na katero lahko računamo, se je precej znižala. Občina Trzin v tem zelo široko zastavljenem projektu sodeluje seveda v ustreznem deležu na spodbuja občane k energetsko varčnim gradnjam in kako jim pomaga pri tem? Gre za več aktivnosti, ki so vse določene tudi z Lokalnim energetskim konceptom, ki ga je lani sprejel občinski svet. Po eni strani gre za osveščanje vseh nas, po drugi strani za spodbujanje ljudi za odločanje za energetsko sanacijo stavb (hiš, proizvodnih ali poslovnih prostorov), pri čemer Občina Trzin, seveda v omejenem obsegu, pa vendarle, ponuja tudi možnost subvencioniranja obrestne mere za morebitne kredite, ki jih ljudje najemajo za projekte energetske sanacije svojih objektov. K temu sodi tudi to, da je Občina Trzin že pred leti sklenila koncesijsko pogodbo za izgradnjo plinovodnega omrežja in posredovanje zemeljskega plina, v skladu s katero je le še nekaj odstotkov območja naselja Trzin, kjer plinovodno omrežje še ni zgrajeno itd. Skratka, politika občine na tem področju je dokaj na široko zastavljena, in lahko rečem, da tudi že daje določene rezultate. V razmišljanjih o razbremenitvi prestolnice Ljubljane na področju mirujočega prometa, o boljši ureditvi prometnih tokov, predvsem pa zmanjšanju jutranjih kolon vozil je precej govora tudi o tem, da bi na obrobju Ljubljane uredili večja parkirišča, do katerih bi se ljudje pripeljali in se nato z mestnimi javnimi prevoznimi sredstvi odpeljali po opravkih v prestolnico. Ali kje na območju Trzina načrtujete ureditev kakšnega večjega parkirišča za takšne dnevne migrante? In sploh, kako na Občini vidite reševanje tega problema? Mi v bistvu eno takšno, čeprav manjše, parkirišče že imamo. Gre za deloma opuščeni krak Ljubljanske ceste med novo štiripasovnico in Kidričevo ulico (levo od vhoda v Mlake). Seveda bralci Odseva vedo, da gre za parkirišče, na katerem je mogoče omejen čas parkirati zastonj, za daljši čas pa je potrebno plačati parkirnino. Ne vem pa, če vsi vedo, da stanovalci Trzina, ki stanujejo nekoliko dlje od tega parkirišča in bi želeli pustiti osebni avtomobil na tem parkirišču in se presesti na vlak ali avtobus, lahko pridobijo posebno kartico, ki jim omogoča, da tu pustijo svoje vozilo, ne da bi morali plačati parkirnino, in se odpeljejo v Ljubljano ali kam drugam, kjer so v službi, z javnim prometnim sredstvom. Seveda pa razmišljamo, da bi v prihodnje uredili tovrstne možnosti tudi še v bližini postaje na območju Kmetičeve ulice. Ob praznovanju prvega maja smo slišali več pripomb, da je škoda, da pred praznikom v Trzinu ni več uradnih kresovanj. Ali bo letos mogoče kresovanje ob kresu, saj ga je občina v preteklih letih ob sodelovanju društev nekajkrat pripravila? Strinjam se, da so kresovanja lepa tradicija in navada. Seveda pa brez sodelovanja in pobud društev pri tem ne gre. Bilo bi predrago in prezapleteno, če bi skušali to organizirati in tudi vse pripraviti in potem še izpeljati z zato najetimi delavci. Smo pa, kot rečeno, odprti in dojemljivi za pobude in sodelovanje. Vprašanja sem zastavljal Miro Štebe Poročilo 15. seje občinskega sveta Občine Trzin Ni veliko dela za policaje Aprilska seja občinskega sveta Občine Trzin je imela na dnevnem redu kar 14 točk, med katerimi so bile nekatere, še zlasti s finančnega področja, kar obsežne, vendar je najvišji zakonodajni organ Občine tokrat deloval usklajeno in hitro. Najprej so se svetnice in svetniki lotili vprašanj in pobud. Na večino vprašanj je župan g. Anton Peršak takoj odgovoril, nekatere odgovore pa bodo prejeli v pisni obliki ali na prihodnjih sejah. Brez posebnih zapletov so se nato seznanili z letnimi in poslovnimi poročili trzinske osnovne šole, Osnovne šole Roje, Medobčinskega muzeja Kamnik, Knjižnice Domžale in Glasbene šole Domžale za leto 2009, sprejeli pa so tudi spremembo odloka o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalne-ga zavoda Osnovna šola Trzin. Potrdili so spremembe nazivov nekaterih dejavnosti, ki jih opravlja javni zavod, in poimenovanje prilagodili razmeram in pogojem, kakršni so v zavodu OŠ Trzin. Brez posebnih zapletov je Občinski svet dal tudi soglasje k novim cenam za ugotavljanje upravičenosti občanov do občinske socialne pomoči. Za efektivno uro strokovnega delavca za to dejavnost naj bi po novem odšteli 29, 70 € oz. 3.564,47 € na mesec. Za občane Trzina so strokovnjaki Centra za socialno delo lani podali 13 predlogov za občinsko socialno pomoč in 49 predlogov za pomoč ob rojstvu otroka. Članice in člani Občinskega sveta so se seznanili z oceno izvajanja občinskega programa varnosti. Komandir policijske postaje Domžale Božidar Fekonja je ob tem med drugim povedal, da je Trzin sorazmerno varen kraj, in policaji v njem nimajo veliko dela. Lani so na območju občine obravnavali 64 zadev s področja javnega reda. Od tega je bilo 32 kršitev zakona o varstvu javnega reda in miru, 4 kršitve zakona o ome- jevanju porabe alkohola, 1 kršitev zakona o orožju, 5 kršitev zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami. Lani so na območju Trzina obravnavali 42 prometnih nesreč, v katerih je bilo udeleženih 87 oseb. V nobeni od naštetih nesreč ni bilo smrtnih žrtev, 2 osebi sta bili huje, 22 pa lažje telesno poškodovanih. Pri obravnavi letnega poročila Medobčinskega inšpektorata in redarstva občin Trzin, Komenda, Lukovica, Mengeš, Moravče in Vodice je bil predstavnik inšpektorata deležen več vprašanj o delovanju inšpektorjev in redarjev, vendar so na koncu svetnice in svetniki poročilo soglasno potrdili. Tudi pri seznanitvi s poslovnim poročilom Zavoda za kulturo, izobraževanje, šport, turizem in mladino Trzin so imeli člani sveta več vprašanj o delovanju zavoda, pojasnjevala pa sta jih v.d. direktorja Zavoda Andrej Zupanc in g. župan Tone Peršak. Na koncu pa so poročilo soglasno potrdili in dali tudi soglasje k statutu Javnega zavoda, v svet novega trzinskega zavoda pa so imenovali Lidijo Babnik in Majo Prah. Zelo obsežno je bilo gradivo za zaključni račun Občine Trzin za leto 2009 in reba- lans letošnjega proračuna občine. Lani je imela občina 3.373.303,00 € prihodkov in za 4.428.364,00 € odhodkov. Z rebalansom letošnjega proračuna je Občinski svet predvidel, da bodo letošnji prihodki višji za 44.832,00 €, odhodki pa za 91.232,00€. Ob sprejemanju rebalansa je Občinski svet sprejel tudi amandma, s katerim so zamenjali nov splošni del proračuna. Ob obravnavi finančnih zadev je bilo več vprašanj svetnikov in svetnic, vendar to na koncu ni vplivalo na izid glasovanja. Pri obravnavi poročila urednika Odseva in finančnega poročila našega glasila za preteklo leto so ugotovili, da smo v Odsevu porabili manj sredstev, kot je bilo v proračunu predvideno, občinski svetnik g. Pavlič pa je vseeno zahteval podrobnejši pregled izplačevanja honorarjev članom uredništva Odseva. Ob predzadnji točki dnevnega reda so udeleženci aprilske seje potrdili predlog Komisije za občinska priznanja, proslave in promocijo občine o tem, komu naj bi letos podelili občinska priznanja in nagrade. Strinjali so se, da letos zlate plakete ne podelijo, odločili pa so se, da podelijo dve srebrni in tri bronaste plakete ter tri nagrade Občine Trzin. Preden so se razšli, pa so članice in člani Sveta soglasno potrdili še sklep o delni povrnitvi stroškov volilne kampanje. Miro Štebe Vedno boljši Florjanov sejem Drugi konec tedna v maju je bil v Trzinu že enajstič rezerviran za Florjanov sejem. Od prvih začetkov, ko smo na asfaltu pred osnovno šolo zagnano postavljali prve, še dokaj skromne stojnice, se je sejem spremenil v pravo sejemsko prireditev, ki mirno stopa ob bok drugim podobnim, že uveljavljenim sejmom. Tudi sobotni dež, čeprav je vplival na nekoliko slabši obisk, ni mogel pokvariti razpoloženja in končne ocene, da je bil letošnji sejem najboljši do zdaj. Že po običaju se je v soboto, ko se je začel delati dan, na prizorišču sejma začela zbirati skupina mož, družbo jim je delalo tudi kar nekaj prizadevnih predstavnic nežnejšega spola, ki običajno ostajajo kasneje med samo prireditvijo anonimni, a vendar vsakič na začetku in potem tudi na koncu odigrajo zelo pomembno vlogo. Veseli nasmehi in šaljive opazke so preganjali zaspanost in kmalu so vzdolž Ljubljanske ceste, kot v kaki čarovniški predstavi, začele rasti stojnice, prireditveni oder, šotori... Gostinci so nameščali svoje pripomočke, izbrani predstavniki Turističnega društva Kanja pa so začeli postavljati trzinsko stojnico. Štefka je zgodnje delavce zalagala s sendviči in jutranjo kavico, kdor je želel, pa je lahko dobil tudi za »močnejšo« kavo. Vzdušje je bilo prijetno - za izbrance, sejmišče pa je kar hitro začelo dobivati končno podobo in k stojnicam so se začeli zgrinjati razstavljavci. Kot že običaj, je Turistično društvo Kanja tudi letos dajalo prednost tistim stojničarjem, ki so predstavljali turistično dejavnost, rokodelske izdelke in umetno obrt. Res je bilo prijetno pogledati nekatere stojnice, ki so bile prava paša za oči. Tudi stojničarji vse bolje obvladujejo svoj posel, tako da je imela sodniška skupina, ki je ocenjevala stojnice, kar težko delo pri izboru najlepših. Ker že od vsega začetka na Florjanovem sejmu posebno pozornost namenjajo tudi spremnemu programu, je bilo povsod na sejmišču živahno in polno dogajanja. Osrednji program je potekal na sejemskem odru, kjer so tudi letos gostujoče in program izvrstno vodili povezovalci z radia Veseljak. Že po tradiciji je sejem odprl trzinski župan, g. Anton Peršak, v spremnem programu pa so nastopili otroci in mladi iz trzinskega vrtca in osnovne šole, člani upokojenskega pevskega zbora Žerjavčki so veselo zapeli, potem pa so se na odru ves čas izmenjevali različni nastopajoči. Program je bil živahen in bogat, tako da je zadovoljil tudi tiste, ki so pogrešali folklorne nastope, kakršni so bili ob lanskem srečanju gorenjskih folklornih skupin. Hkrati s sejmom in dogajanjem na odru so potekale tudi druge prireditve. Orientacisti so pripravili svoj že tradicionalni orientacijski tek, šahisti so razmišljali za črnobelimi deskami, fantje so spet tekmovali v metanju podkev, za najmlajše pa tudi tiste z mladim srcem so pripravili celo vrsto delavnic, gospodinje so k ocenjevanju prinašale svoje potice, številni radovedneži pa so okušali dobrote iz trzinskih kuhinj in specialitete, ki so jih ponujali gostinci iz znane trzinske gostilne Pri Narobet. Posebne pozornosti so bili deležni tudi starodobniki, ki so spet počastili naš sejem. Na ogled se je med stojnice pripeljalo kar lepo število častitljivih lepotcev na štirih kolesih, ki so nekaterim vzbujali spomine, drugim pa želje po romantičnih brezskrbnih vožnjah z njimi. Ko so stojničarji začeli pospravljati svoje razstavno blago, pa so na vrsto prišli tisti, ki so želeli veselice in plesa. Čeprav je bilo kar hladno, tistih najbolj vročekrvnih Trzincev to niti ni motilo, »zabavni program« se je dogajal prav do konca. Nedeljo pa so dopoldne obarvali gasilci. Po lanskih nesoglasjih so se naši gasilci samo dva dni pred sejmom odločili, da pametnejši popusti. Sklenili so, da se bodo tokrat udeležili Florjanove maše ob 10. uri in da bodo, kot prej že 19-krat, pripravili tudi gasilsko povorko. Čeprav niso verjeli, da bo h gasilski maši v Trzin prišlo spet toliko gasilcev kot v prejšnjih letih, v nekaterih sosednjih krajih so namreč tudi začeli pripravljati gasilske maše, je bil odziv prijateljev iz sosednjih društev več kot presenetljiv. Prišlo je več kot 90 uniformiranih gasilcev iz 12 sosednjih društev, družbo pa so jim že po običaju delale tudi narodne noše in, seveda, godba iz Mengša. Vsi so bili zadovoljni, saj je bila gasilska prireditev ob godu njihovega zavetnika spet taka, kot se spodobi, zadovoljni pa so bili tudi v žu-pnišču, saj so tam po maši pripravili tudi družabno pogostitev, s katero so počastili začetek delovanja novega župnijskega sveta. Na sejmišču je po gasilski povorki in spremnih dogajanjih spet nastopila mengeška godba, ki gasilski praznik v Trzinu spremlja od vsega začetka. Po veselih zvokih pihal pa so na prizorišče prišli gostje iz prijateljske občine Sv. Jurij ob Ščavnici. Gostje so se spet izkazali s svojim programom, še zlasti dosti zanimanja pa je pritegovala tudi pokušina dobrot na njihovi stojnici. Res imajo vrhunske tekoče zadeve, marsikdo od obiskovalcev pa se je ob tem spraševal, zakaj se prijateljski občini še vedno nista uradno pobratili. Ampak nedelja, ki jo je polepšalo tudi sonce, ni bila primerna za težka razmišljanja. Program je bil živahen, ponudba dobrot - takih in drugačnih - odlična, paše za oči na pretek pa tudi razpoloženje tistih, ki so se odločili uživati, je bilo na potrebni ravni. Ko so zadnji vztrajneži, med junaki, ki so spet prišli na prizorišče s počasnimi pospravljalskimi koraki, začeli zapuščati sejmišče, so si bili vsi edini: »Sejem je bil živ in še boljši kot lanski!«. Miro Štebe 1HÊ Očistili smo Trzin Čeprav imamo v Trzinu že kar lepo tradicijo spomladanskih čistilnih akcij - letos je bila že dvanajsta, smo se tudi v naši občini z veseljem pridružili vseslovenski akciji Očistimo Slovenijo v enem dnevu. Mi smo jo preimenovali v Očistimo Trzin v enem dnevu. Pa ni šlo vse samo v enem dnevu. Na Občini so že precej prej sprožili priprave na tokratno akcijo, prostovoljci so prečesali Trzin in si ogledali, kje bo treba najbolj zavihati rokave in kje so divja odlagališča. Oborožen s temi podatki je ožji organizacijski odbor na pogovor povabil vse predsednike društev. Dogovorili so se, kje bo čistilo katero društvo, na kaj morajo biti pozorni in kako bo akcija potekala, dobili pa so tudi vreče za odpadkov. Ker so vedeli, da se bodo akciji pridružili tudi tisti, ki doslej v čistilnih akcijah še niso sodelovali, so točno določili 12 zbirnih mest v občini, kjer naj bi se zbrali člani društev in vsi, ki bi se jim želeli pridružiti. Že v petek so osnovnošolci začeli čistiti okolico šole in bregove Pšate, v soboto, 17. aprila, pa so se ob 9. uri na zbirnih mestih zbrali še vsi drugi, ki jim je mar za to, v kakšnem okolju živijo, saj si želijo urejenega kraja in naravo brez sledov nemarnežev. Po ocenah organizatorjev je v akciji tokrat sodelovalo kar približno 600 udeležencev. Bili so razdeljeni v manjših skupinah po vsem kraju in njegovi okolici. Ko smo pregledovali, kako delo poteka, so se ponekod kar pritoževali, da je premalo smeti, drugje pa so zmajevali z glavami, ko so odkrivali kupe odpadkov in druge nesnage. Tam, kjer so prejšnja leta že redno potekale čistilne akcije, so udeleženci čiščenja z veseljem ugotavljali, da je vse manj divjih odlagališč in tudi odpadkov je manj. To veljal še zlasti za okolico bajerja in del gozda med cono in ostalim delom naselja. Najbolj kritično pa je bilo ob robovih cone. Tam so skupine, ki so čistile, naletele na res presenetljivo velike količine odpadkov. Tista divja odlagališča smo večinoma zabeležili in očistili že lani, vendar so bili letošnji kupi nesnage mogoče ponekod še večji. Tam bo treba nujno namestiti opozorilne table pa tudi varnostniki bi lahko bolj nadzorovali, kaj se na tistih mestih dogaja. Organizatorji so na koncu ugotovili, da smo med akcijo zbrali kar za 48 m3 smeti. To je za občino trzinske velikosti vseeno kar dosti. Ta podatek nam pove, kako temeljiti so bili čistilci, hkrati pa tudi, da bo treba še več pozornosti nameniti osveščanju ljudi. Ravno ko so se udeleženci akcije zbirali v okrepčevalnici Bor na malici, je neki gospod k ekološkemu otoku pred Mercatorjem s samo-kolnico pripeljal goro steklenic in jih pustil kar v kartonih pred ekološkim otokom. Tam je bilo že več takšnih kartonov pa tudi več s smetmi. Vsi, ki smo opazovali tega gospoda, smo se čudili njegovi neosveščenosti; če je steklenice že pripeljal na ekološki otok, naj jih še zmeče v zabojnik za steklo. To je kasneje postoril eden od udeležencev čistilne akcije, Franci Banko, saj ni želel, da bi Trzin ravno na dan čistilne akcije kazili takšni odpadki pred ekološkim otokom. Ob koncu akcije je udeležence čiščenja obiskala tudi radijska novinarska ekipa in v živo poročala iz zaključka akcije v Trzinu, organizatorji in udeleženci akcije pa smo bili veseli, saj je bil Trzin počiščen kot že dolgo ne. Vsekakor je spodbudno, da se je akcije udeležilo toliko ljudi. Dokazali so, da si želijo čisto, urejeno okolje. Razveseljivo je, da je bilo marsikje odpadkov manj, kot v prejšnjih letih, še vedno pa nabrane količine smeti kažejo, da bo treba še delati, še zlasti pri vzgoji mladih, ekološkem osveščanju pa tudi negovanju kulture srca. Naj Trzin letos zacveti Pomladni veter osipa prvo cvetje na gredicah, rumene narcise, pisani tulipani, dišeče hiacinte in še mnogo znanilcev prebujajoče narave se poslavlja. Zacvetela so sadna drevesa v vsej svoji beli lepoti, pa tja do nežno ali močno roza barve, zelena v mnogih odtenkih pa nas pomirja in sprošča. V ne ravno rožnatih časih naj nam vsak dan polepša vsaj cvetje. Ljubitelji že načrtujejo zasaditev vrtov in korit v trendu mode za poletje 2010. Zato so nam vrtnarji in cvetličarji že pripravili vrsto cvetočih zasadite z uveljavljenimi znanimi sortami in tudi nekaj novih, nam še neznanih rastlin smo lahko spoznali. Na žalost letos ne bo predavanja o zasaditvi in negi poletnega cvetja, za drugo leto pa predavatelja obljubljata, da se ponovno vidimo, izvemo marsikaj koristnega in si izmenjamo izkušnje. Letošnji trendi so vse rože v odtenkih viola in roza, "pika na i" pa je še dodatek rdeče barve. Priporoča se tudi kombinacija z drobno-cvetnimi rastlinami, tako enoletnicami kot trajnicami. V "in" kombinaciji so zelo lepe ali samo vrbene, lahko so sulfinije in vrbene ali pa milijon zvončkov v omenjeni barvni kombinaciji. Novosti v tem poletju pa bodo sicer znane sorte salvij, petunij, begonij in vrben, katerim pa so vrtnarji s križanjem privzgojili nekaj novih lastnosti. Izbira je res ogromna; vsak ljubitelj bo po svojem okusu lahko zasadil priljubljeno cvetje v njemu najlepših kombinacijah. Naj vrtovi zasi-jejo v pisanih barvah in razveseljujejo tako lastnike kot tudi ostale, pa naj bodo to Trzinci, obiskovalci ali pa komisija pri TZS. V zvezi s tem bi apelirala na Občino Trzin, da poskrbi za vse zelenice (opravičilo je lahko samo gradbišče v bližini). Prav tako je nujno zasaditi korita, ki sedaj služijo namesto pepelnikov in smetnjakov. Zavedati se moramo, da smo lansko leto preko TZS v akciji Moja dežela lepa in gostoljubna zasedli 3. mesto med manjšimi mesti, in če želimo to vsaj obdržati, je potrebno urediti tudi te "malenkosti". Urejenost in cvetje je za izgled kraja in počutje ljudi še kako pomembno. Ob dokončanju obnove Ljubljanske ceste, nanjo smo krajani zelo ponosni, pa bodo urejene in s cvetjem zasajene gredice pripomogle k še lepši podobi obnove in prijaznejšemu pogledu na kraj. V prihajajočem času pa ne smemo pozabiti, da so kemikalije, ki jih uporabljamo v poljedelstvu, sadjarstvu in vrtnarstvu zelo škodljive za okolje, če jih ne uporabljamo v skladu s predpisi. Na srečo je veliko ljudi vedno bolj osveščenih in se zavedajo problemov, ki lahko nastanejo. Spomnimo se samo pomora čebel in kaj vse to potegne za seboj. Istočasno pa ob nepravilni uporabi lahko ogrozimo tudi lastno zdravje in zdravje drugih ljudi. In če se na koncu ponovno vrnemo k ljubiteljem cvetja, jih vabimo, da Komisijo za urejenost kraja tudi letos povabijo na ogled in fotografiranje svojih čudovitih, zanimivih in enkratnih zasaditev, katere bodo konec novembra prikazane v okviru 9. podelitve zahval in priznanj TD Kanja Trzin občanom za urejenost kraja v letu 2010. Svoja povabila naj sporočijo v CiH, Ljubljanska cesta 12 f, Trzin, telefonska številka je 564-47 30. DŠ a r ;* k f — ".'.- HB Mr W^Sê j - /Mil i^rtPv: njT HT ' J5 -i i !. a n 4 jý jr[-L m* HT JT 'h fa i? i ■ : ■ ^^ ■ Jtj ■ fît m . , J Hi I&IJ řr^' ' & rf 1 i ■ "" NI 1 ■ J % ^ i*jL, 1 f- T** ■— Jt Tudi letos predstavitev Trzina med tulipani V času tradicionalne spomladanske razstave v Arboretumu v Volčjem Potoku, ko je zacvetelo več kot dva milijona tulipanov, se je obiskovalcem predstavilo tudi 12 občin iz osrednje Slovenije, iz Srca Slovenije. Občine so se predstavljale od 24. aprila do 2. maja, vsak dan druga. Trzin je prišel na vrsto 30. aprila. Table ob poti do predstavitvenega prostora, s fotografijami, ki smo si jih v Trzinu lahko ogledovali lani v času festivala Trzinska pomlad, so obiskovalce seznanjale s trzinsko kulturno dediščino. Na stojnici so si obiskovalci lahko cel dan nabirali različno promocijsko gradivo o Trzinu - od prospekta, koledarja prireditev v tem letu do različnih publikacij, ogledali pa so si lahko tudi videoposnetek, ki je nastal ob deseti obletnici trzinske občine. Na vprašanja obiskovalcev o Trzinu sta odgovarjali Majda in Tina, kakšno vprašanje pa je doletelo tudi župana g.Antona Peršaka. Že po običaju so dogajanje pri trzinski stojnici popestrili člani sekcije trzinskih rezbarjev, ki vedno pritegnejo precej radovednežev, veliko zanimanja pa so vzbudili tudi trzinski folkloristi. Imeli so kar tri nastope: na prireditvenem odru, ob šotoru na pesku in na travi, saj se je predvsem tam nabralo več gledalcev. Da smo Trzinci dobri gostitelji, pa so člani Turističnega društva Kanja dokazali tudi s ponudbo nekaterih trzinskih dobrot. Gostom so postregli s trzinsko klobaso, s kruhom in z dobrotami gostilne Pr Narobet. Čeprav je bilo vse okrog v parku polno cvetja in veliko zanimivega, so se obiskovalci vseeno radi ustavljali pred šotorom s trzinsko predstavitvijo. Veliko so fotografirali in nekatere fotografije bodo ostale tudi društvu za spomin. Vsi smo odgovorni za klimatske spremembe Zadnji županov kulturni večer je bil na predvečer dneva Zemlje, zato ni čudno, da je g. Anton Peršak tokrat v goste povabil najbolj znano slovensko strokovnjakinjo za podnebne spremembe Lučko Kajfež Bogataj. Gostja, ki jo cenijo tudi v tujini, je pred kar dobro zasedeno dvoranico Marjance Ručigaj orisala ogrevanje Zemlje in vzroke za to. Predstavila je tudi, kako ljudje reagirajo na opozorila strokovnjakov, komu pripisujejo krivdo in od koga zahtevajo, da naj reši planet. Poudarila je, da smo za grozljivo naraščanje svetovnih temperatur pravzaprav odgovorni vsi, in moramo za izboljšanje razmer po svojih močeh prav tako prispevati vsi. V pogovoru, ki se je razvil po njenem predavanju, so se udeleženci srečanja še zlasti zanimali, kako bi lahko tudi trzinska občina prispevala v boju za počasnejše spreminjanje podnebja. Potrebno bi bilo boljše osveščanje, predvsem pa bi morali začeti varovati pri gradnji hiš, izrabi energije, pri izbiri prevoznih sredstev. Vodja pogovora, g. Peršak, je povedal, da Občina po svojih močeh na številnih področjih spodbuja varčevanje z energijo. V Trzinu smo tako v zadnjem obdobju poskrbeli za plinifikacijo, tisti, ki se odločajo za posodobitev svojih bivališč tako, da zagotovijo energetsko varčnejše objekte, se lahko potegujejo za občinske subvencije pri posojilih za takšne posege, razpravljavci pa so opozarjali, da bi morali več pozornosti namenjati tudi urejanju prometnih težav zaradi prevelikih dnevnih migracij na delo in nazaj. Zavzemali so se za spodbujanje prehoda na javni potniški promet, za drugi tir železniške proge, podaljšanje linij mestnega potniškega prometa do Trzina in druge načine, ki bi zmanjšali vsakodnevne izpuste težkih kovin in ogljikovega dioksida v ozračje v počasi premikajočih se kolonah jeklenih konjičkov. Večer je bil zanimiv, pokazal pa je tudi, da številnim Trzincem ni vseeno, kaj se dogaja z našim naravnim okoljem. Mš Prijetno praznovanje s prijatelji v Svetem Juriju Občina Sv. Jurij ob Ščavnici je na svoje jurjevanje povabila tudi predstavnike Občine Trzin in Turističnega društva Kanja. Po nekajletnem premoru so se v petek, 23.4.2010, slavnostne seje občinskega sveta prijateljske občine udeležili tudi predstavniki naše občine in predsedniki nekaterih društev, v nedeljo, 25.4., pa so se praznika sv. Jurija udeležili predstavniki Turističnega društva Kanja s folklorno skupina Trzinka, harmonikarjem Jo-žetom Jagodicem in njegovo ženo Angelco, ki ga spremlja z manj poznanim ljudskim inštrumentom gudalom. Sprejel nas je g. Janez Mir, predsednik tamkajšnjega turističnega društva, in nam dal na razpolago stojnico, na kateri smo predstavili naš kraj. Olepšali smo jo z vezeninami delavnice vezenja ter lesenim lipovim listom s sekirico in žerjavčkom iz rezbarske delavnice. Na stojnico smo postavili zloženke in drugo slikovno gradivo za predstavitev Trzina ter nekaj trzinskih dobrot, kot so trzinska klobasa, potice (orehova in pehtranova), domač kruh in trzinski sadjevec. Največ pozornosti so bile poleg suhe trzinske klobase deležne pehtranove potice, ki jih je podarila gostilna Narobe. Marsikatera obiskovalka je po pokušanju vprašala, kaj je to pehtran, kje se dobi in kako se pripravi to okusno sladico. S folklorniki smo se vključili v slavnostno povorko, v kateri so sodelovali: godba na pihala, gasilci, starodobna motorna vozila, starodobni traktorji, konjenica, "zapravljivček" z ženinom in nevesto in člani čebelarskega društva. Posebno pozornost so pritegnili "jurje-vski nabijači", ki so nas na prostoru pred cerkvijo sv. Jurija pozdravili s salvami, izstreljenih iz posebnih pištol. Vzdolž vasi so bile postavljene številne stojnice s prikazom domače obrti, čebeljimi izdelki, tekstilom, domačimi dobrotami in s "kramarijo". Župan g. Anton Slana je pozdravil številne obiskovalce in zaželel dobrodošlico vsem razstavljavcem in obiskovalcem. Še posebej je pozdravil naše turistično društvo in folklornike ter se zahvalil za obisk. Na sejmu sta bili prisotni vinska in medena kraljica in s svojo pojavo in opravo vzbudili precej pozornosti. V šotoru na koncu sejemskega prizorišča je igral narodno-zabavni ansambel, gostinci pa so gostili lačne in žejne obiskovalce, med katerimi smo bili tudi mi. Folklorna skupina Trzinka se je z venčkom gorenjskih plesov dostojno predstavila navzočim in požela velik aplavz. Po končanem sporedu je bil ples in naši folklorniki so dokazali, da se znajo zavrteti tudi na druge "viže". Po kosilu smo se z go. Francko iz občinske uprave odpeljali do bližnjega Blaguškega jezera, kjer smo kramljali in uživali v lepem razgledu na okoliško pokrajino. Nato smo prijazno vodičko odpeljali nazaj na sejemsko prizorišče, se ji zahvalili za prisrčen sprejem, za čas, ki ga je prebila z nami, in že tradicionalno povabili naše gostitelje na Florijanov sejem. Na poti proti domu smo se ustavili še v Sveti Trojici v Slovenskih goricah ter si ogledali čudovito cerkev s samo- stanom, v katerem deluje red frančiškanov in oddelek za rehabilitacijo odvisnikov. Pokra-mljali smo s patrom Matejem, ki nam je prijazno predstavil kraj in okolico. Presenetil nas je podatek, da v kraju in okoliških vaseh sploh ne poznajo dobrodelne organizacije, npr. Karitasa, ampak je dobrodelnost in humanitarnost v ljudeh samih. Polni sejmarskih vtisov in prijetnega druženja z gostoljubnimi domačini iz Sv. Jurija ob Ščavnici smo se zvečer vrnili v Trzin. Majda Šilar Lipi ob dnevu Zemlje Tudi letos smo se v Trzinu spomnili svetovnega dneva Zemlje. Na pobudo Občine so 23. aprila na vsaki strani Mlakarjeve ulice, v bližini novega krožišča pred Merkatorjem, posadili dve mladi lipi. Sajenja so se udeležili malčki iz trzinskega vrtca, ki so navdušeno pomagali zasipavati novi drevesci, ki bosta krasili vhod v Mlake. Župan je uvodoma zbranim otrokom in večji skupini odraslih opazovalcev spregovoril o pomenu ohranjanja narave in skrbi za okolje. Povedal je, kakšen pomen imajo drevesa pri dihanju planeta, nato pa je tudi sam začel zasipavati korenine novih lepotic, ki bosta čez nekaj let nudili senco, spomladi vabili z vonjem svojega cvetja, s svojo podobo pa bosta vplivali tudi na prijaznejši pogled na vhod v Mlake. V krajšem kulturnem programu ob slovesnosti so nastopili malčki iz vrtca, nato pa je priznani trzinski harmonikar Simon Vrbec raztegnil svoj meh in po svoje zaokrožil prijetno razpoloženje ob dogodku, kakršnih bi si želeli še več. Mš Strumen jutranji pozdrav prazniku Že po običaju je prvomajski jutranji pozdrav Trzincem zaželela godba na pihala iz Lukovice. Godbeniki so bili do Trzincev kar prijazni, saj so se prvič oglasili ob 7. 30 pred cerkvijo sv. Florjana. Ob 8. uri so zaigrali pred lokali na Kidričevi cesti, ob 8. 30 pa so svoj budničarski pohod končali pred centrom Ivana Hribarja. Od kamniških godbenikov smo izvedeli, da so svojo prvo budnico zaigrali že malo po 4. uri zjutraj, zadnjo pa ob 11. uri. Delo budni-čarjev v Trzinu ni bilo tako težavno, vseeno pa je število poslušalcev njihovih koncertov naraščalo z dvigom sonca. Obisk v centru Trzina je bil že kar primerno velik, saj so tja prišli tudi stanovalci iz drugih predelov Trzina. Mladi glasbeniki iz Lukovice so se spet izkazali z mojstrskim igranjem in dokazali, da jih iz tira ne vrže ne zgodnja ura in ne smola njihovega kolega, ki je med vožnjo od cerkve proti lokalom krepko podrgnil svoj avtomobil. Koncert pihal pa je bil prijetna prilika za srečevanje s sosedi, praznične čestitke in kovanje načrtov. Kar nekaj tistih, ki so prišli poslušat budnice, se je nato odpravilo na že tradicionalen prvomajski vzpon na Dobeno, precej pa se jih je odločilo tudi, da okusijo prvomajski golaž v industrijski coni. Mš Prvomajski golaž v Baru Blatnica Društvo za napredek in razvoj Trzina in njen predsednik gospod Frane Mazovec sta prijetno presenetila krajane Trzina s prikupnim vabilom na prvomajsko druženje ob golažu v Baru Blatnica. Ob desetih je bilo napovedano, vendar so se nekateri zbrali že precej prej, da se malo pogovorijo s prijatelji in znanci, s katerimi se ob hitrem življenjskem tempu vse redkeje srečajo in vidijo. Prihajali so peš, s kolesi, z avtomobili, posamično, cele družine, pari in tudi večje skupine. Zanimanje je bilo veliko, saj je bil prostor pred barom ob desetih že skoraj poln. Na povabilo predsednika so se odzvali tudi gojenci doma » Naša hiša », ki so prišli v spremstvu njihove mentorice. Pozdravni govor je imel predsednik Frane Mazovec, ki je med drugim povedal tudi, da moramo v teh težkih časih vztrajati, sodelovati in spodbujati delo in predvsem delo, brez katerega ne bo šlo. Pozabiti pa ne smemo niti hudih časov iz konca 18. in začetka 19. stoletja, ki so združili praktič- AIWAJ 1956 www.afvaj.sl no vse delavce sveta. Prvi maj je praznik, vreden vsega spoštovanja, in zato praznujmo lepo in naredimo vse za lepšo složno bodočnost. Da ljudje niso ravnodušni do praznikov, ki predstavljajo našo tradicijo in so pot v lepšo bodočnost, so dokazali z množično udeležbo. Prijetno druženje ob izvrstnem golažu je trajalo do poznih popoldanskih ur; vsi so si bili edini, da se drugo leto spet zberejo. Zahvaliti se moramo tudi podjetjem, ki so prispevala svoje izdelke za pripravo izvrstne zakuske. To so bili: Mesarija Arvaj, ki je prispevala izvrstno meso, Hiša kruha Krejan in Frutas - sadje in zelenjava. Tekst in foto: Zmago KnupleZ - Zmak Kres v »trzinskem kotu« Predvečer prvega maja je. Kam bi se človek dal? Seveda tja, kjer so tudi drugi veseli ljudje dobrega srca, ljudje, ki nekaj čutijo do sočloveka, do sodelavca, ki ga DANES IZRABLJAJO DELODAJACI in ga ne ceni celo država, ki od njega živi. Tako smo razmišljali tudi sosedje v »trzinskem kotu« - skrajnem severnem delu starega naselja Trzin, in že nekaj dni prej pripravljali grmado za prvomajski kres. Prišel je večer, ki smo ga vsi težko čakali. Počasi so se začeli zbirati vsi sosedje. Vsak je prinesel kaj s seboj. Nekateri razne dobrote iz domače kuhinje, spet drugi pijačo, nekateri pa samo dobro voljo, ki je bila vsekakor dobrodošla. Začelo se je s prižiganjem kresa, ki je mogočno zagorel in prinesel nekaj tistega prazničnega vzdušja, ki smo ga po tegobah vsakdanjega življenja vsi potrebovali. Lepo je bilo; prigrizki so bili slastni, Žiga je igral na harmoniko, beseda je dala besedo in kmalu se je zaslišala lepa slovenska pesem, ki je sama od sebe privrela iz ust in naredila vzdušje še bolj praznično. Ni ga bilo, ki bi ne bil melanholično razpoložen in vesel, da je ta večer tukaj, med prijatelji, med znanci, med dobrimi sosedi, ki si jih lahko samo želiš. Dolgo je trajalo, skoraj do jutranjih ur, vendar nihče ni opazil, kako čas beži. Razšli smo se z lepimi vtisi v srcih in z mislijo, da bi tak kres v kraju, kot je Trzin, moral družiti vse krajane in jih privabiti na lepo doživetje. Zato želimo, da bi v prihodnje občinska uprava organizirala tak dogodek za vse krajane, ki si želijo doživeti nekaj lepega in tradicionalnega v slovenskem prostoru, kar prvomajski kres vsekakor je. Tekst in foto: Zmago KnupleZ - Zmak Regionalni projekt vodooskrbe v občini Domžale, Mengeš in Trzin Zadostna količina vode tudi v sušnih obdobjih V torek, 20. aprila 2010, so župani Toni Dragar, župan občine Domžale, Tone Peršak, župan občine Trzin, in Franc Jerič, župan občine Mengeš, podpisali Pismo o nameri za priklop vodooskrbe občine Mengeš na centralni domžalski vodovodni sistem. V pismu je tudi zaveza vseh treh občin, da bodo pristopile k regionalnemu projektu izgradnje novih dolomitskih vrtin, iz katerih se bodo v prihodnje napajale vse tri občine. »V občini Trzin smo obljubo o zdravi pitni vodi iz dolomitskih vrtin podali že pred časom,« je povedal Tone Peršak, Franc Jerič pa je ob podpisu pisma povedal: »Za občino Mengeš je priklop na centralni domžalski vodovodni sistem del strategije za zagotovitev vodooskrbe. S pristopom k projektu dolomitskih vrtin si bomo v občini zagotovili zadostno količino zdrave čiste pitne vode.« Domžalski župan Toni Dragar pa je dodal: »S tem projektom pridobijo vse tri občine, obstoječa infrastruktura je na območju občine Mengeš, ki se bo po izgradnji obvoznice tudi preklopila, kar pa se tiče naše občine in občine Trzin, pa so dolomitske vrtine pomembne predvsem za prihodnost, saj je voda ena od tistih dobrin, ki ne bo več neomejena.« Pismo o nameri poleg opisa trenutnega stanja na centralnem domžalskem vodovodnem sistemu - vsa štiri črpališča so bila gradbeno, elektro in strojno obnovljena -govori tudi o zdravstveni ustreznosti pitne vode. Voda, ki je trenutno v omenjenem vodovodnem omrežju, je odvisna od vplivov površja, vendar je v pismu poudarjeno, da so mikrobiološke analize, ki se redno vršijo skozi vse leto, zelo dobre. S tem pismom je Občina Mengeš pridobila možnost priklopa na centralni domžalski vodovod, kasneje pa, kot občina so-podpisnica, seveda tudi čisto pitno vodo iz dolomitskih vrtin. »Projekt razširitve vodooskrbe iz mengeškega polja je regijski projekt, in je kot tak tudi del projekta, za katerega se kandidira za kohezijska sredstva pri EU komisiji. Verjamem, da bo projekt uspešen, zato tudi pričakujemo sofinanciranje s strani EU komisije. Ta projekt oziroma investicija je ocenjena na 2 mio €. V celoti pa to pomeni zagotovitev dolgoročne varne oskrbe s pitno vodo v vseh treh občinah, to je Domžale, Trzin in Mengeš. Občani občine Domžal in občine Trzin se sedaj oskrbujejo iz obstoječih črpališč, medtem pa se občani občine Mengeš oskrbujejo z vodo s Krvavca in deloma iz vrtine Žeček. S priklopom bodo imeli enako možnost vodooskrbe kot občani Domžal in Trzina,« je povedal Marko Fatur, direktor JKP Prodnika. pr Vladimir Miličevič, direktor Simps'S -a Brez dobrih strokovnjakov ni mogoče reševati težav Simps'S je trzinsko podjetje z 20 letno tradicijo. Ukvarjajo se z veletrgovino z medicinskim potrošnim materialom, invalidskimi pripomočki, medicinskimi aparati, instrumenti, bolniško opremo, reanimacijskimi učnimi pripomočki. Posebnost podjetja so t.i. Sanitetni centri Simps'S oz. specializirane trgovine z medicinsko-tehničnimi pripomočki in drugimi proizvodi za zdravo in kvalitetno življenje. Pogovor je potekal z direktorjem podjetja in našim sokrajanom, gospodom Vladimirjem Miličevičem. Kaj je osnovno poslanstvo podjetja? Simps'S nudi strokovno pomoč pri nakupu in pravilni uporabi proizvodov na področju medicinskih pripomočkov visoke kakovosti. Med drugim podjetje zastopa švedsko blagovno znamko Tena, ki ponuja vpojne izdelke za osebno higieno, ki izboljšujejo raven kakovosti življenja vseh, ki imajo težave z inkontinenco. Podjetje ponuja svetovalne storitve in izvaja projekt izposoje medicinskih pripomočkov? Zasebno svetujemo pri težavah z uhajanjem urina in(ali) blata, svetujemo pri pravilnem načinu merjenja krvnega tlaka, informativno merimo sladkor v krvi in pomagamo pri izbiri sodobnih oblog za rane. Ker imamo lasten proizvodni program za opremo bolniških sob in sob v domovih za ostarele, poleg klasične prodaje nudimo še izposojo bolniških postelj, omar, mizic in dodatkov po merah in individualnih potrebah. Za hiše in stanovanja ponujamo posebno opremo, ki olajšujejo delo svojcem. Svoj prodajni program podpiramo s široko ponudbo kvalitetnih pripomočkov in strokovnim svetovanjem naših Oslabljen mehur pomeni, da imamo težave z obvladovanjem mehurja, kar lahko posledično privede do nehotenega uhajanja urina. Težave zaradi oslabljenega mehurja so veliko bolj pogoste, kot si mislimo. Pravzaprav se v nekem življenjskem obdobju s to težavo sreča vsaka četrta ženska in velik odstotek moških. Oslabljen mehur je motnja, s katero se danes srečujejo tako mlajši kot starejši ljudje. sodelavcev, farmacevtskih in zdravstvenih tehnikov, višjih medicinskih sester ter magistrov farmacije. S strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije smo pooblaščeni za izdajanje in izposojo me-dicinsko-tehničnih pripomočkov. Stranka lahko tako na podlagi naročilnice svojega zdravnika koristi storitve našega podjetja. Zakaj ste se odločili za poslovanje v Trzinu? Lastniki in ustanovitelji podjetja Simps'S so bili Trzinci in nedvomno je bil to eden od glavnih razlogov pri izbiri lokacije. Naše podjetje je bilo eno prvih podjetij s sedežem v OIC Trzin. Zaradi širitve dejavnosti in posledično premalo prostora smo po nekaj letih zamenjali samo ulico, ostali pa smo seveda zvesti domicilu v Trzinu. Kako se soočate z zmanjšano hitrostjo svetovnega in slovenskega gospodarstva? Tudi področje zdravstva, kjer deluje naše podjetje, seveda ni imuno na slabo zdravstveno počutje domačega in tujega gospodarstva. V teh časih je potrebno deliti in iskati notranje rezerve ter se neprestano boriti. Krize združujejo in prinašajo čas za trezen razmislek. Nočemo iskati izgovor, in svoje zaposlene dodatno motiviramo. Zaposlenim smo tako omogočili izlet v London, namenjen krepitvi naše blagovne znamke in kolektivnega duha, družabnosti. Brez dobrih strokovnjakov ni mogoče reševati vsakodnevnih težav. Prizadevamo si za dobre delovne pogoje naših zaposlenih. Ni še potrebe po odpuščanju, vedno smo pripravljeni sodelovati z ljudmi, ki so pripravljeni delati in imajo znanje. Ali podpirate idejo o ustanovitvi Kluba podjetnikov Trzin? Vsekakor podpiram idejo, če le ne bo sam sebi namen. Opažam, da se podjetniki v Trzinu premalo poznamo in družimo. V Slo- veniji obstaja veliko formalnih združenj, v katerih sodelujem tudi sam. Prepričan sem, da bi omenjeni »trzinski klub« lahko pripomogel k še večji dodani vrednosti lokalnega okolja. Ne mislim samo na poslovno plat druženja, ampak tudi na družabno življenje in izmenjavo mnenj. V OIC Trzin je veliko pomembnih tem, o katerih bi morali spregovoriti in iskati primerne rešitve tudi podjetniki oz. uporabniki infrastrukture, seveda skupaj z občinsko upravo. Omenil bi problematiko izvoza in uvoza v OIC Trzin. Podpiram idejo o uvedbi dodatne proge Ljubljanskega potniškega prometa (LPP), ki bi povezoval Trzin z Ljubljano. Linija bi razbremenila prometne zastoje in hkrati povečala varnost na cesti. Katere lastnosti mora imeti uspešen podjetnik? Vsak dober podjetnik mora biti delaven, imeti mora visoko strokovno znanje, za uspešno realizacijo pa nujno potrebuje še pogum. Se Simps'S udeležuje dobrodelnih dogodkov? V podjetju vsako leto organiziramo sprejem dedka Mraza za otroke zaposlenih. Ob tej priložnosti povabimo in obdarimo še 10 otrok iz socialno ogroženih družin iz naše in okoliških občin. Podjetje redno do-nira trzinskemu vrtcu in Gasilskemu društvu Trzin. Vsako leto denarno prispevamo za bolnike z zelo redko dedno kožno boleznijo, bulozno epidermolizo. Sodelujemo še z Rdečimi noski. Gre za skupino klovnov, zdravnikov, ki so profesionalni umetniki, in ki na podlagi znanstvenih dognanj uporabljajo edinstveno metodo, s katero lahko ljudem, ki jih je prizadela huda bolezen ali poškodba, prinašajo zaupanje in življenjski pogum. Podpiramo tudi projekt Europa Donna - Slovensko združenje za boj proti raku dojk. Radi pomagamo ljudem in družinam, ki jim življenje ne prizanaša. Frane Mazovec Svetovni dan knjige v Trzinu V petek, 23. aprila 2010, smo tudi v naši knjižnici, tako kot vsako leto, obeležili svetovni dan knjige. V sodelovanju z našo ustanoviteljico Občino Trzin, Društvom prijateljev mladine Trzin in Osnovno šolo Trzin smo pripravili celodnevni program, namenjen tokrat predvsem mladim bralcem. Že od 9. ure dalje so nas obiskovali posamezni razredi s svojimi učiteljicami, ki smo jim pokazali razstavo ročno narejenih knjig in knjižic, kaligrafskih rokopisov in drugih umetnin (pripravil jo je strokovnjak g. Kužnik Igor, med drugim je prinesel na ogled tudi knjigo, katere platnice so narejene iz brezovega lubja po zelo starem načinu obdelave). Prvi dve skupini je pozdravil župan, g. Tone Peršak, otrokom je najprejlepo nakazal povezavo med četrtkovim dnevom zemlje in petkovim svetovnim dnevom knjige, saj je zelo pomembno, kakšno dediščino bomo zapustili svojim zanamcem, nato pa so imeli ti otroci privilegij v živo slišati še neobjavljeno pravljico g. Peršaka z naslovom IZGUBLJENE SANJE. Šolarji so reševali knjižno uganko, ugibali imena avtorjev posameznih knjižnih del, brskali po policah za novostmi, seveda tudi po internetu, kolikor jim je čas dopuščal. Peti razred pa je spet imel priložnost doživeti nekaj posebnega, saj je g. Emil Milan Kuferšin zbranim prebral delček svoje čisto sveže objavljene pravljice JA-BELČEK, ki zagotovo pomeni dragocen kamenček v mozaiku zgodovine in kulture Trzina. Velika skupina učencev podaljšanega bivanja je uživala v doživeto podani pravljici o Čudežni krogli, s katero je naši legendarni pravljičarki, gospe Mili Radmelič, uspelo pritegniti pozornost že precej utrujenih učencev, nato pa je njena vnukinja Sara z violino pričarala še čudovite zvoke iz pravljičnega okolja. Da se čarobnost pravljice ne bi prehitro izgubila v vetru, so učenci hiteli v avlo ustvarjat svoje lastne vtise o pravkar doživetem. Lepo je bilo videti toliko glavic, sklonjenih nad liste papirja, s flomastri in barvami v rokah, na rokah, na obrazu in še marsikje. Svetovni dan knjige se je že prevesil v popoldne in večnamenski prostor centra Ivana Hribarja je začel dobivati obliko prave knjigoveške delavnice. Otroci in odrasli so pod mentorstvom strokovnjaka, g. Igorja Kužnika, začeli odkrivati skrivnosti ROČNE IZDELAVE KNJIGE. Verjeli ali ne, do 18. ure, ko se je letošnji svetovni dan knjige začel poslavljati, so vsi udeleženci delavnice izdelali lastno knjižico po svoji želji, na platnici pa so imeli vgravira-no začetnico svojega imena ali celo ime. Glede na navdušenje bomo tako delavnico zagotovo še kdaj ponovili, in veseli smo, da so se tokrat sredstva zanjo našla v mošnjičku Društva prijateljev mladine Trzin. Nikakor ne smem pozabiti poudariti še razveseljivega dejstva, da je ta dan, se pravi 23. aprila 2010, naša LJUBLJANA postala SVETOVNA PRESTOLNICA KNJI- GE in bo na tronu celo leto, se pravi do 23. aprila 2011. Tudi v naši knjižnici smo pristopili k projektu KNJIGA ZA VSAKOGAR in vam po izjemni ceni 3 evre nudimo izjemno kvalitetna književna dela, ki bodo na voljo do razprodaje zalog. Iskrena hvala vsem, ki ste v tem sestavku omenjeni, in vsem, ki morda niste, za prijetno sodelovanje, in vabilo vsem, ki ste polni idej. NA PLANO Z NJIMI! Posebna zahvala gospe Mateji Chvatal iz Društva prijateljev mladine Trzin, ki je poskrbela za ažurno oblikovanje letaka, za njegovo tiskanje in predvsem za hiter raznos naokoli, ker časa ni bilo na pretek, gospe ravnateljici OŠ Trzin za nadaljnjo promocijo programa in cele prireditve in seveda gospodični Mojci Tavčar z Občine Trzin, zadolženi za družbene dejavnosti, ter seveda vsem sodelujočim za imeniten prispevek! Zdenka Kopač, Knjižnica Tineta Orla Trzin Skrivnostni čar ikon V torek, 6. 4. 2010, je bila v Centu Ivana Hribarja v Trzinu odprta razstava ikon, ki jih je ustvaril slikar Gregor Otmar Rettinger iz Domžal. Avtorja je predstavila umetnostna zgodovinarka ga. Zdenka Kovačič - Debeljak, župan g. Anton Peršak pa je v pozdravnem nagovoru čestital g. Rettingerju za razstavljene ikone, s katerimi nam je predstavil manj poznan način slikanja, in mu želel veliko uspehov pri nadaljnjem delu. Odprtje razstave so z izvrstnim igranjem popestrili domžalski rogisti, katerih član je g. Rettinger. Ikona pomeni nabožno tabelno podobo in izhaja iz grške besede eikon, ki pomeni slika, podoba. Slikanje ikon se je pričelo v četrtem stoletju našega štetja in izhaja iz Konstantino-pla. Slikali so jih le menih, ki so se na slikanje pripravljali z molitvijo in postom. Živeli so v zavesti, da je slikanje ikon pot k Bogu, počastitev svetih in izraz globoke vere. Slikanje ikon v tem smislu ne obstaja več, kajti slikarji so v današnjem obdobju stopili iz anonimnosti, in ne uporabljajo več ikon za izražanje svojega verovanja. Ikone delimo na : - carigrajske - gruzijske - ikone balkanskega polotoka n grških otokov - ikone iz dobe križarskih vojn - staroruske ikone - vlaške in moldavske ikone Proces izdelave ikon je bil sestavljen iz dveh delov: priprava deske in slikanje same ikone. Kot osnova za ikono je služil dobro uležan suh les-deska, ki so jo premazali s klejem in nanjo položili platno. Ko so je premaz posušil, so v raztopino kleja in vode dodali kredo in z novo mešanico desko premazali do petnajstkrat. Po dokončanih nanosih so desko zbrusili. Nato je slikar izbral motiv, ki ga je s pomočjo prozornega papirja prenesel na površino. Pri poslikavi ikon so uporabljali naravne barve (zemeljski pigmenti), ki so jih zmešali z vodo, jajčnim rumenjakom in kapljico žolča. S temi barvami so porisali in osenči-li motiv, nato so površino, ki ni bila poslikana, premazali s posebno tekočino - mlekom za pozlatitev ali česnovim sokom ali smokvinim mlečkom. Na to premazano površino so nanašali zlate lističe. Po pozlatitvi so izdelali še napis, in ko je bila ikona popolnoma suha, so jo površinsko zaščitili s premazom. Slikar je moral upoštevati vse glavne značilnosti predloge, vendar je vselej puščal na ikoni sledi svojega likovnega rokopisa pa tudi svojega dojemanja upodobljenega motivnega in duhovnega sveta. Ko ikono opazujemo z laičnega stališča kot izdelek z umetniško vrednostjo, začutimo svojevrsten nematerialni in duhovni naboj in meditacijo, ki omogoča odmik od vsakdanjih skrbi. Ikona se odlikuje z visokimi estetskimi vrednotami, ki se odražajo v njeni harmonični kompoziciji in v smiselnem razporedu barv. Na teh vrednotah sloni velika popularnost ikon tudi v današnjem času, in hvaležni smo g. Rettingerju za razstavljena dela. Majda Šilar Naravoslovno raziskovalni tabor 4. razredov pri Fari v Kostelu ja znanja z različnih področij. Tretji večer smo pripravili predstavitev sob, se naučili zanimiv skupinski ples z imenom Banana in za zaključek zaplesali nekaj disko plesov. Vsak večer smo utrujeni od dnevnih dejavnosti hitro zaspali. Vsako jutro smo šli najprej k telovadbi v telovadnico, sledil je zajtrk in pospravljanje sob. Vsak dan nam je dežurni učitelj pregledal in ocenil sobe. Pri tem delu smo se morali vsi zelo potruditi. Življenje in delo na taboru nam je bilo v velik izziv. Navduševalo nas je skupno delo in življenje. Naučili smo se veliko novih stvari. Učiteljice in učitelji so nas zelo pohvalili. Čas je prehitro minil. V petek smo vse pospravili, se za spomin še slikali in se odpeljali nazaj v Trzin, kjer smo izmučeni in zadovoljni padli staršem v objem. Zbrale in zapisale učenke 4. b: Lara Pak, Lucijana Kraljevič, Manča Rakun, Eva Mušič Tudi v letošnjem šolskem letu smo se učenci 4. razredov z učiteljicami odpravili na naravoslovno raziskovalni tabor, ki je potekal od 6. do 9. 4. pri Fari v Kostelu. Polni pričakovanj smo se zbrali pred šolo, zložili prtljago v avtobus, se poslovili od staršev in se hitro namestili na sedeže v avtobusu. Pomahali smo v pozdrav in že smo se odpeljali novim dogodkom nasproti. Učiteljica nam je opisala pot potovanja, nas opomnila, naj se udobno namestimo, opazujemo okolico in se predamo mirnemu popotovanju. Približno na pol poti smo se ustavili, malicali in si ogledali mini živalski vrt. Navdušili so nas medvedje, ki se niso dali motiti v svojem počitku. Pot smo nadaljevali mimo Kočevja in se spustili v Kostelsko dolino. Najprej smo zagledali starodavni kamniti grad, ki je ljudem nudil zavetje pred strašnimi turškimi vpadi, in še danes kraljuje nad dolino. Peljali smo se mimo slapu Nežica in polnilnice vode Costtela in naenkrat zagledali zgradbo CŠOD, naš cilj ob mejni reki Kolpi. Učitelji in učiteljice so nas pospremili v sobe, kjer smo se namestili, si ogledali ostale prostore doma, in že nas je čakalo okusno kosilo. Po popoldanskem počitku so nas razdelili v delovne skupine, ki smo jih poimenovali po živalih, ki živijo v Sloveniji. Potem so se pričele dejavnosti. Vse dni tabora smo skupine krožile iz delavnice v delavnico. V delavnicah smo raziskovali živali v potoku Prifarski jarak, se urili v spre-tnostni vožnji po kolesarskem poligonu, se učili preživeti v naravi, lončarili, spoznavali zgodovino in arhitekturo Fare in okolice, se urili v orientaciji v okolici reke Kolpe in se učili streljati z lokom. Vmes smo se igrali igre z žogo in družabne igre. Prvi večer smo šli na daljši nočni pohod po vasi in okolici. Pot smo osvetljevali s čelnimi svetilkami, kar nas je navdušilo in vznemirjalo. Drugi večer smo sodelovali v kvizu, kjer smo lahko pokazali vsa svo- Vtisi učencev: • Všeč mi je bila vožnja po kolesarskem poligonu, ker sem dosegel dober rezultat v hitrosti prevoženega poligona. JAN, 4. b • Posebej všeč mi bilo na plesu, saj smo plesali, kakor nam je srce želelo. LAURA A., 4. b • Všeč mi je bila delavnica, v kateri smo lovili živali v Prifarskem jarku, saj smo morali natančno dvigniti kamen, zajeti in pobrati vse vodne živalce ter jih določati s pomočjo ključev. ALEKSANDER, 4. b • Na taboru mi je bila najbolj všeč okusna in raznovrstna hrana, ki smo jo dobili, koliko smo jo pojedli. LARA, 4. b • Najbolj všeč mi je bilo lokostrelstvo. Dosegla sem najboljši seštevek točk in zasedla prvo mesto ter prejela priznanje. KATJA KOBAL, 4. b • Najbolj všeč mi je bilo v sobi, kjer smo se s prijateljicami igrale in se pogovarjale. ZALA, 4. a • Veselila sem se, ko je naša skupina dobila priznanje za prvo mesto v orientacijskem teku. NASTJA, 4. a • Všeč mi je bilo postavljanje bivaka in priprava kurišča in ognja za kurjenje. NINA, 4. a • Najbolj sem bil vesel, ker smo v polnilnici Costtela dobili vsak svojo plastenko z vodo. JAN, 4.a Vtise zbrala in zapisala pedagoška vodja NRT FARA: Božena Opara Raziskovalni vikend nadarjenih učencev Leta 1999 je bil sprejet Koncept odkrivanja in dela z nadarjenimi učenci, ki ga morajo v sedanjem času pri svojem delu upoštevati slovenske osnovne šole. Odkrivanje nadarjenih učencev je strokovno zahtevno delo. V postopku odkrivanja sodelujejo učitelji, šolska svetovalna služba, starši in po potrebi zunanji strokovnjaki, ki prispevajo koristne informacije. Na OŠ Trzin smo se letošnje leto prvič odločili, da identificiranim učencem ponudimo poleg obveznega programa še dodatno dejavnost. Med 16. in 18. aprilom smo za učence od 4. do 7. razreda organizirali raziskovalni vikend v CŠOD Rak v Rakovem Škocjanu. Povabili smo tudi učence, ki kažejo več sposobnosti, spretnosti in motivacije na naravoslovnem področju. Vikenda se je udeležilo 27 učencev in učenk. Delo je potekalo v različnih skupinah in delavnicah, saj smo jih prilagodili interesom in razvojnem obdobju otrok. V delavnicah so poglobili določeno znanje, se bolj spoznali in razmišljali o svojih čustvih. Nekaj naslovov delavnic: Strah in jeza, Samopodoba, Računanje Indijcev in starih Egipčanov, Začutimo okolje, Razvrščanje drevesnih vejic, Letala in rakete, Stezosledci, Tangrami, Astronomija. Poskrbljeno je bilo tudi za šport, ogledali smo si nekaj krajevnih znamenitosti, se udeležili čistilne akcije in reševali Ekokviz, ki sta ga sestavila dva udeleženca. Zaradi neprimernih vremenskih okoliščin smo se morali odpovedati opazovanju zvezd. Vikend smo zaključili s predstavitvijo fantazijskih zgodb o nastanku novih ozvezdij, dramatizacijo člankov iz astronomije in reševanjem anketnega vprašalnika. Analiza vprašalnika je pokazala, da so bili udeleženci v povprečju popolnoma zadovoljnji s programom, v skupinah so se zelo dobro počutili, bili so zelo aktivni in ustavarjalni. Predlagajo, da bi bila taka oblika dela večkrat na sporedu, da bi trajalo dalj časa. Več o raziskovalnem vikendu si lahko preberete na šolski spletni strani, analiza je pokazala, da bi tako obliko dela lahko nadaljevali v prihodnjih letih. Razmišljamo o programu, ki bo razvijal še druga področja: glasbeno, likovno, dramsko, in drugi lokaciji. Marja Gerbec Kako je potekalo učenje kitajščine? Od oktobra 2009 do maja 2010 je na osnovni šoli v Trzinu potekal tečaj KITAJSKEGA JEZIKA, ki ga je organiziralo Društvo prijateljev mladine iz Trzina. Tečaj so obiskovali trije učenci, ki so pokazali izjemen interes, pripravljenost in disciplino pri učenju tega zahtevnega tujega jezika. Ko govorimo o kitajskem jeziku, moramo vzeti v zakup celotno kulturo. Na primer, pri obravnavanju lekcije smo upoštevali tudi samo kulturno ozadje in navade. Kitajski študentje in študentke v skladu s tradicionalno etiko in običaji nadvse spoštujejo svoje učitelje in učiteljice. To izražajo tako, da se sami od sebe drže predpisov, ki veljajo za nemoteno izvajanje pouka. Tako morajo med poukom sedeti vzravnano, ne smejo križati nog in še posebej ne smejo posedati po mizah. Med poukom se ne sme jesti, še manj pa klepetati s sošolci in sošolkami. Preden kaj vprašajo, je dobro, če dvignejo roko. Z učiteljem/učiteljico morajo govoriti vljudno, pri tem uporabljajo vljudnostne izraze kot »nin« (=vi), »qing« (=prosim) itd. Poleg tega je dobro vedeti, da tudi zamujanje na Kitajskem pomeni izraz nespošto-vanja učitelja ali učiteljice. V tridesetih urah tečaja smo obdelali pet različnih tem: pozdrave, spoznavanje, spraševanje po času, spraševanje po naslovu, pri pouku in pogovore o vremenu. Naučili smo se, kako v kitajščini tvoriti trdilne, vprašalne (z besedo MA) in nikalne stavke ter kako izraziti, da se je neko dejanje že končalo v preteklosti oziroma se bo šele zgodilo. Ker so učenci izrazili željo, da bi se učili pisanja pismenk, smo se naučili tudi, kako je pismenka sestavljena ter način, kako se jo zapiše. Pismenka namreč sestoji iz potez, za katere velja vrstni red zapisa. Pogledali smo tudi v kitajske slovarje, kjer je način iskanja pomena določene pismenke popolnoma drugačen kot v kateremkoli drugem jeziku. Kitajska postaja vedno bolj pomembna v svetu. Tega se zavedajo marsikateri starši, mladina in tudi že otroci. S spoznavanjem kitajskega jezika se učimo tudi sprejemljivosti in odprtosti do drugih kultur, njihovih navad in načina obnašanja v stiku s temi ljudmi. Za majhno deželo kot je Slovenija, je to zelo pomembno. Zato podpiramo trditev, da smo sicer majhni, vendar pa široko razgledani. Letošnji tečajniki so pokazali res veliko pripravljenost, presenečali so s svojim zanimanjem in vestnim obiskovanjem ur ter dojemljivostjo. V prihodnje bi si želeli še več takih. Jeseni 2010 bomo ponovno organizirali tečaj, zato ste vsi, željni znanja kitajščine, vljudno vabljeni! Za DPM Trzin, Petra Milic Vrtičkarji, vrtičkarji ... Biološko vrtnarjenje je vrtnarjenje v sožitju z naravo, z naravnimi pripomočki in načini brez uporabe kemičnih sredstev. Torej brez negativnih posledic za naravno ravnovesje, za živa bitja in rastline, s tem pa tudi za našo hrano. V današnjem času je nuja, da posameznik poskrbi za lastno zdravje, kar je pogojeno z zdravo in polnovredno hrano. Z biološkim vrtnarjenjem se naši otroci naučijo naravnega pridelovanja, opazovati in razumeti zakonitosti narave, ji prisluhniti in z njo sodelovati, hkrati pa dobijo pristen stik z naravo, kar je prvi korak k izboljšanju odnosa do nje. V čudoviti svet narave se podamo vsak ponedeljek pri vrtičkar-skem krožku, ki ga obiskujejo naši najmlajši, prvošolčki. V tem šolskem letu smo spoznali značilnosti biološkega vrtnarjenja, pripravili gredice, spoznali sestavo zemlje, se seznanili z vrtnim orodjem in načinom uporabe. Naučili smo se uporabljati setveni koledar ter sejati in saditi po njem. Spoznali smo koristne živali in rastline ter vrtne škodljivce. Sami smo pridobili kompost in z njim obogatili zemljo na gredicah. Ob vznikanju rastlin iz semen pa smo opazovali ciklus razmnoževanja. Sedaj, ko nas sonce že toplo vabi, pa svoje delo nadaljujemo na gredicah, kjer smo že nekaj posejali, ko se zemlja dovolj ogreje, pa bomo posadili še sadike, ki smo jih sami vzgojili. Z opazovanjem in sodelovanjem v igri narave smo se naučili, da smo tudi mi sami del nje, saj smo povezani z rastlinami, živalmi, zemljo in vesoljem. Mentorici vrtičkarskega krožka: Branka Kralj Čižmešija in Nancy Vake DU "ŽERJAVČKI " TRZIN obvešča svoje člane in občane Trzina, da bo 04. 06. 2010 v dvorani Kulturno umetniškega društva Franca Kotarja Trzin. tradicionalna prireditev TRZIN POJE IN PLEŠE. Du "žerjavčki" Trzin VABI svoje člane na vsakoletni PIKNIK, ki bo 18. 06. 2010 v Dolgi dolini, s pričetkom ob 11. uri. s* Žerjavčki v hrvaški Istri Žerjavčki smo se podali na prvi letošnji izlet, in to v srce hrvaške Istre. Do zadnjega sedeža napolnjen avtobus (55 sedežev) je krenil ob sedmi uri iz Trzina na lep in zanimiv izlet. Prvi postanek za obvezno kavico je bil na Ravbarkomandi, pot do mejnega prehoda pa je hitro minila in že smo bili pri naših južnih sosedih. Najprej smo obiskali najmanjše »mesto« na svetu, Hum. Glagolski napisi po mestecu so dokaz, kako pomembna je bila ta pisava v tistem času. V konobi smo si privoščili kavico in njihovo žganje »humsko bisko«, ki je narejena iz bele omele. Od tam smo krenili v Beram, v cerkvico sv. Marije. Cerkvica je grajena v gotskem slogu in po vseh stenah poslikana z dobro ohranjenimi freskami iz življenja Jezusa in Marije in z znano fresko Mrtvaški ples. Kljub sendvičem, ki smo jih vzeli s seboj, so nas naši želodčki že opozarjali, da je čas kosila. Na prijetni kmetiji blizu Pazina so nas sprejeli s harmoniko in aperitivom. Sledilo je značilno istrsko kosilo s sladico in vinom. Nekaj jih je tudi zaplesalo in tudi zapeli smo skupaj s harmonikarjem. Sledila je vožnja v Poreč, kjer smo si ogledali katedralo, se sprehodili po mestu in obali. Čakal nas je še ogled znamenitega istrskega mesteca Grožnjana, znanega po mnogih galerijah. Na žalost so bile takrat zaprte. Pot proti domu je ob petju in šalah minila hitro. Nekoliko utrujeni, pa vendar zadovoljni, smo v poznih večernih urah zaključili zanimiv in prijeten izlet. Organiziral in zapisal Franci Bardorfer Bežimo, bežimo, volitve gredo! Jeseni bodo, spoštovane občanke in občani, lokalne volitve. V mnogih občinah se že predstavljajo prihodnji kandidati za župane, sklepajo predvolilne koalicije, napadajo obstoječe župane ipd. V Trzinu smo kar dovolj dolgo vzdržali brez nepotrebnega pregrevanja ozračja, ki tako ali tako ne prinese nič koristnega; celo prej škodi, saj zaradi takšnih predčasnih kampanj največkrat trpi resno delo v občini. Nekaj tega pregrevanja pa je v zadnji (aprilski) številki že mogoče zaznati tudi v Odsevu. Sezona lova Na žalost sem bil v bistvu prisiljen, vsaj deloma, to izzvati tudi sam, ker sem bralce Odseva moral opozoriti, da prispevek mag. Fra-neta Mazovca (Odsev, marec 2010) z zvezi s pogoji za pridobitev gradbenega dovoljenja za gradnjo objektov v Sloveniji navaja tudi pogoje, ki jih v resnici slovenska zakonodaja ne predpisuje in ne zahteva (vsaj ne več, če jih mogoče, deloma, kdaj v preteklosti je). Odgovoril je urednik, g. Štebe, in tudi mag. Mazovec je nemudoma dobil moje »Opozorilo.« na vpogled in možnost, da takoj, tik ob mojem besedilu, odgovori na domnevno »neresnično in žaljivo. vsebino« in na, kot piše, »laž« v mojem zapisu. Pri tem je v bistvu zelo dobro ravno to, da sta oba teksta objavljena drug ob drugem in da vsak bralec lahko sam presodi, kateri tekst, moje »Opozorilo.« ali odgovor mag. Mazovca, je bolj žaljiv, bolj napadalen in ne nazadnje bolj usmerjen v osebne diskvalifikacije in omalovaževanja. Je pa čudno, da se spoštovani mag. Mazovec niti z eno besedo ne opraviči bralcem za napačne informacije in nasvete, oziroma če že misli, da je imel prav, tega niti ne omeni, kaj šele, da bi to skušal dokazati. Toliko o tem, kaj je neresnično, strokovno, kompetentno itn. To je toliko bolj čudno, ker tako rekoč na isti strani urednik prizna, da je marca objavljeno besedilo mag. Mazovca vsebovalo »napotke za pridobivanje gradbenega dovoljenja po pravilih, ki so veljala pred časom, pa jih je spremenjena zakonodaja na tem področju povozila«, in se opravičuje za to napako. Mimogrede, tudi iz urednikovega zapisa sledi, da mora vsakdo, ki želi poseči v prostor, nujno pridobiti lokacijsko informacijo, kar ne drži. Lahko jo zahteva in jo pridobi, ni pa to obvezno; obvezno pa je, da vsak projektant seveda pozna (pregleda) in spoštuje t.i. izvedbene prostorske akte (doslej ZN, PUP, UN, LN., po novem OPN, OPPN itd.) in pri tem mu je lokacijska informacija lahko v pomoč in zato je smiselno, da jo pridobi. Veliko pa mag. Mazovec napiše o meni, in v tem, kar naravnost ali pa med vrsticami pove o meni, se kaže njegov namen in interes. Pri tem pa ni ravno najboljši in najbolj prepričljiv; je pa zato, po mojem mnenju, nekoliko preveč samozaverovan in, recimo, zaletav. Njegov namen je dokazati, da nek režiser (in »pesnik«, kot me menda predstavlja, kadar skuša ljudi prepričati, da nisem primeren za župana, in si zagotoviti njihovo podporo za svojo kandidaturo; kot je vsaj slišati), pač ne more biti kvalificiran za tako zahtevno opravilo, kot je presoja pravnih predpisov in »strokovnih« mnenj o njih. Smiselno bi bilo, da bi se mag. Mazovec nekoliko pozanimal, kdo so, kaj so in kaj vse počnejo ljudi, ki si jih izbira za nasprotnike, kajti potem bi morda ugotovil, da se »cilj njegovih puščic« slučajno že več kot dvajset let v različnih, pretežno zakonodajnih organih aktivno ukvarja z zakonodajo, da je sodelovala pri nastajanju številnih, še vedno veljavnih predpisov, od najvišjega akta države do občinskih odlokov in pravilnikov, in da se je nekaj malega v vseh teh letih najbrž le moral priučiti. Ker pa se mu ni zdelo vredno o tem pozanimati ali, če ve, tega upoštevati, temveč je kar usekal z bičem nedotakljivosti in »strokovne« vzvišenosti, me to prepričuje, da imam opraviti s človekom, ki mu na ravni medčloveških odnosov in sposobnosti za dialog, žal, marsikaj manjka. Zato me pravzaprav razpravljanje z njim ne zanima, in če bo le mogoče, se mu bom izognil in se ne bom odzival na morebitne njegove nadaljnje napade in diskvalifikacije. Če pa bo napisal ali javno govoril kaj takega, kar bi škodovalo občini, ali vas, spoštovani občani in občanke, napačno poučeval in usmerjal, se seveda bom odzval. Pa še to: V aprilski številki se je, ker se bližajo volitve, torej tako rekoč pričakovano, spet oglasil tudi občinski svetnik, g. Peter Kralj in za začetek kar pogrel isto temo, s katero je skušal odvračati volivce od mene že pred volitvami l. 2006. V zvezi s tem je smiselno povedati še enkrat samo to, da tudi tokrat navaja stvari, ki preprosto ne držijo, kar vedo in bolj ali manj, pač glede na odnos do župana, priznajo tudi ostali člani in članice občinskega sveta. G. Kralj želi predvsem vzbuditi sum, da ravnam nezakonito in domnevno škodljivo, pri čemer že ves čas ni jasno, ali on sam želi bolj škodovati meni ali družbi Bi-ring in zakaj pravzaprav to počne. A kakorkoli že, tudi njegovo početje je zdaj že pač del trzinske predvolilne folklore, kajti, čeprav se mi včasih zdi, da je tako, vseeno ne bi »za prmejduš« trdil, da g. Kralj, žal, enostavno ne ve in ne razume, o čem govori, ne razlikuje med naravami različnih pravnih poslov in ima težave z razumevanjem malo bolj zapletenih besedil. Tudi z g. Kraljem se ne mislim javno kregati in mu delati usluge s tem, da bi posvečal preveč pozornosti njegovim umotvorom, čeprav se, če bo do tega prišlo, čisto vsaki napačni trditvi ali obtožbi, ki bi bila žaljiva ali škodljiva, najbrž tudi, žal, ne bo mogoče izogniti. Jih pa pričakujem. Tone Peršak, župan Sezona lova gor ali dol, čas je za napredek in razvoj Trzina Spodajpodpisani mag. Frane Mazovec želim odgovoriti na prispevek župana Antona Peršaka z naslovom »Bežimo, bežimo, volitve gredo! Sezona lova«. V odgovoru ne bom komentiral »slikovitih« ocen, ki so se mu zapisale na moj račun. Sodbo o ravni županovega komuniciranja si je spisal sam in o tem naj bralci presodijo po lastni vesti. Iz zaletavih reakcij Antona Peršaka pa je že vidna očitna negotovost, mogoče celo strah in panika?! Dotaknil pa bi se drugih navedb. Najprej samega naslova in bojazni pred morebitno konkurenco na letošnjih lokalnih volitvah. Razočaran sem, da se gospod župan v svojem pisanju sklicuje na govorice in trače med ljudmi, ki ne sodijo na raven te razprave. V zvezi s tem lahko samo rečem, da živimo v demokraciji, ki nam omogoča, da imamo možnost izbire in da tudi sami sodelujemo in se angažiramo v prizadevanjih, da nekaj naredimo za lokalno skupnost, katere del smo. Upam, da bo konkurenca na letošnjih volitvah čim večja, saj le to zagotavlja, da prebivalci dobimo čim boljše predstavnike, ki bodo zastopali interese lokalne skupnosti. V zvezi s ponovnim pogrevanjem mojega lapsusa v pravnem mnenju pa bi še enkrat poudaril, da se je v imenu uredništva bralcem v aprilski številki opravičil glavni in odgovorni urednik g. Miro Štebe. Ob tem lahko rečem samo to: Kdor dela, greši. Najbolj pa greši tisti, ki nič ne dela. Po drugi strani g. Peršak v svojem odgovoru sam prihaja do napačnih zaključkov glede projekta brezplačnega pravnega svetovanja Društva za napredek in razvoj Trzina, rubrike Pravni svetovalec v Odsevu ter avtorskega plačila za objavljene prispevke. Glede na to, da s prstom kaže na napake drugih, bi lahko razmislil tudi o svojem napačnem zaključku. Pričakoval bi tudi, da bo spoštoval mojo željo, saj sem poudaril, da želim avtorski honorar nameniti pomoči potrebnim. Občina Trzin mi je namreč v mesecu maju nakazala 27,14 EUR, četudi sem povedal, da naj gredo sredstva v dobrodelne namene. Namen Društva za napredek in razvoj Trzina, katerega predsednik sem, je širiti znanje in vzpodbujati konstruktiven dialog. Predvsem pa si želimo s svojimi dogodki nekaj dobrega narediti za Trzin in za ljudi, ki tu prebivamo. Žal moramo ob vsem tem vse prevečkrat prisluhniti tudi nezadovoljstvu občanov, ki od naše občine pričakujejo več. Tu ne morem reči drugega kot to, da se z njimi v veliki meri strinjam. Vendar pa se do raznih nedokazanih namigovanj na račun župana seveda kot pravnik in predsednik društva, ki podpira strpnost in moč argumentov, z vsemi močmi omejujem. mag. Frane Mazovec Z zgornjima prispevkoma zaključujemo polemiko na ta račun. Sodimo, da smo vpleteni v zaplet imeli zadosti prostora, da predstavimo svoje poglede in da je prav, da prostor v tem časopisu posvetimo drugim temam. Sodbo o pojasnilih in obtožbah prepuščamo bralcem. Urednik Odseva Izlet na rob Trnovske planote V petek, 23. aprila 2010, ob 08.00 uri smo se člani Zveze borcev za vrednote NOB in še nekaj somišljenikov odpravili na GORO, to je planota nad Vipavo, v vaseh Predmeja in Otlica. Tam se je med drugo svetovno vojno boril IX. korpus. Vodja izleta Marjan LIKAR, ki izhaja iz teh krajev, se je resnično temeljito pripravil in nam vso pot pripovedoval o teh krajih in njegovih prigodah, prebral pa nam je tudi nekaj svojih pesmi. Predsednik Pokrajinskega sveta severne primorske regije Rino Veliko-nja in predsednik Krajevnega odbora zveze borcev za vrednote NOB Predmeja Dušan BRUS sta nam orisala tedanje vojne dogodke. Obiskali smo skupinski grob 367 padlih borcev na tem območju, spomenik materi Gorjanki, ki simbolizira trdoživost žena, ki so same vzgajale otroke, saj so moški odhajali v tujino zaradi zaslužka. Popeljala sta nas tudi po bližnji okolici, in sicer na ogled Resljeve ceste in spomenika, saj je živel in delal v teh krajih kot nadlogar. Ogled njihovih sedanjih pridobitev je bil zelo zanimiv, saj moramo priznati, da imajo zelo lep športni park, ki je delno celo pokrit in za te kraje, ki nima veliko prebivalcev, zelo velik. Gorjanke z Otlice so nam v njihovem kulturnem domu priredile kulturno popoldne s pesmijo in skečem. Domača turistična kmetija se je izkazala z okusnim kosilom, tako da smo vrnitev nekoliko odložili. Ob povratku pa smo obiskali izvir reke HUBELJ, ki se nahaja približno 3 km iz Ajdovščine. Na izviru voda vre na dan iz številnih lukenj kraškega podzemlja. Izvir je posebno slikovit ob visokih vodah, ko v mogočnih slapovih pada z višje ležečih bruhalnikov. Ob našem obisku sicer ni bilo velike vode, vendar nam je vseeno prikazal lep pogled na bruhanje vode iz manjših razpok v skalah. Po vrnitvi smo si bili edini, da smo preživeli lep dan in se naužili čistega zraka v Trnovskih gozdovih. Zoran Rink Izreden uspeh strelcev DU Žerjavčki Trzin Na prvenstvu gorenjskih upokojencev v tekmovanju z zračno puško so naši strelci po predlanskem 3. in lanskem 2.mestu tokrat ekipno stopili na najvišjo stopničko in s tem svojim upehom izponili tako naše kot predvsem svoje želje. Domov so prinesli kar dve zlati in eno bronasto medaljo. Poleg zlate medalje ekipno je zlato posamično pristreljal Franci Brečko, Andrej Perne pa bronasto. Franci Mušič je zasedel 10., Zoran Rink pa 19. mesto. Tako so si naši strelci priborili uvrstitev na državno prvenstvo upokojencev Slovenije. Vsem tekmovalcem iskreno čestitamo za izjemen uspeh, ki je tako njih, kot strelce, kakor tudi našo občino popeljal k večji prepoznavnosti. Na državnem prvenstvu pa jim želimo čim mirnejšo roko in sokolji pogled na tarčo. Franci Pavlic Pionirske uspehe dopolnili še člani Samo teden dni po državnem prvenstvu mlajših kategorij so se za naslove v streljanju z zračnim orožjem potegovali še mladinci in člani, ki so nastopili v Sečovljah, kjer je tekmovanje pripravilo Strelsko društvo Portorož. Očitno so pionirski dosežki navdihnili tudi tekmovalce v članskih disciplinah, in tako je po dolgih letih medaljo za Strelsko društvo Trzin dosegel Jernej Adlešič, ki je v finalu z zračno puško sicer napadal s četrtega mesta, začel nekoliko slabše, a več kot vrhunsko zaključil zadnjih 7 strelov in v napetem boju osmerice osvojil bronasto medaljo. Že pred tem se je v finale osmih najboljših uvrstila tudi članica Irena Šinko, ki je prekrižala načrte nekaterim na papirju boljšim strelkam in z rutino ohranila 7. mesto. Zelo dobro je kot najmlajši mladinec nastopil veliki up trzinskega strelstva Klemen Železnik, ki je z zgolj eno slabšo serijo zapravil mesto v finalu in na koncu dosegel 14. mesto, le 5 krogov pa mu je zmanjkalo za uvrstitev v finale. V ekipni konkurenci članov s puško smo že drugič v zadnjih treh letih dosegli nehvaležno 4. mesto, medtem ko so člani s pištolo, v odsotnosti Petra Karlovška, dosegli 13. mesto. Vidno vlogo so imeli člani Strelskega društva Trzin tudi v sodniških krogih, saj je bila Andreja Gorjup kot mednarodna sodnica z licenco ISSF B delegirana za kontrolo opreme, medtem ko sta finale elektronskih tarč vodila Jernej Adlešič in Damijan Klopčič. S strelsko sezono 2009/10 smo lahko v celoti zadovoljni, organizacijsko smo ponovno izpolnili pričakovanja, rezultatsko pa smo pričakovanja celo presegli, predvsem z nastopi na državnih prvenstvih. Še posebej smo ponosni na nove uspehe najmlajših tekmovalcev, predvsem pa na popolne ekipne nastope tako deklic kot fantov. Damijan Klopčič Mlade strelke in strelci uspešni na državnem prvenstvu V aprilu je bilo v Ljubljani državno prvenstvo v streljanju s serijsko zračno puško za mlajše kategorije, ki se je zaključilo zelo uspešno za mlade trzinske strelke in strelce, učence trzinske osnovne šole. Na državno prvenstvo so se uvrstili potem, ko so dosegli predpisane norme na predhodnem prvenstvu gorenjske regije. Na državnem prvenstvu je največji uspeh dosegla Neža Prapro-tnik, učenka 7.b razreda, ki je v svoji drugi tekmovalni sezoni v konkurenci pionirk do 15. leta starosti osvojila 2. mesto. Uspeh je toliko večji, ker bi glede na leta lahko nastopala še v konkurenci mlajših pionirk. Na tekmovanju je dosegla 181 krogov, kar je izjemen dosežek. Lep uspeh je dosegla tudi ekipa mlajših pionirk z osvojitvijo tretjega mesta, in to že v svoji prvi tekmovalni sezoni. Ekipo so sestavljale: Suzana Lukić, Eva Kralj in Saša Javorac, vse učenke 6.b razreda. Med posameznicami je bila Suzana Lukić 6. s 173 krogi, Eva Kralj 12. s 166 krogi ter Saša Javorac 17. s 157 krogi. Za drugo uvrščeno ekipo so zaostale le za krog. Ekipa mlajših pionirjev je imela manj sreče in je osvojila 12. mesto med 17. ekipami iz vse Slovenije. Še najboljši rezultat je dosegal Tim Mušič iz 6.b, ki je z rezultatom 174 krogov osvojil 16. mesto med 75 tekmovalci. V ekipi sta nastopala še Klemen Laznik 6.a razred in Amadej Grošelj 6.b razred. Omenjeni dosežki so rezultat dobrih pogojev dela, ki nam jih omogoča vodstvo Osnovne šole Trzin, ter strokovnega vodenja s strani trenerjev in inštruktorjev Strelskega društva Trzin. Franc Brečko Mlajše pionirke z osvojenim pokalom Zaključek letošnje Zahodne lige 6. tekma Zahodne lige 2010 (Šenčur) - rezultati V nedeljo, 11. aprila, je AO Kranj v Šenčurju organiziral 6. tekmo letošnje Zahodne lige. Pravzaprav peto - ker je tekma v Škofji Loki odpadla. Vseeno so mladi športni plezalci lahko tekmovali na tekmi več kot lani, in to je zanje prijetna novost. Upamo, da bo v naslednji sezoni pripravljena še kakšna tekma več. Kako se je torej na zadnji tekmi izkazala naša četverica? V kategoriji 'mlajši cicibani' je prvič tekmoval Jure Močnik in zasedel 17. mesto, enako mesto pa je dosegel tudi Tim Krašovec v kategoriji 'starejši cicibani'. V kategoriji 'starejše cicibanke' je Pia Pavlič zasedla 19. mesto, Nastja Pavlišič pa 22. mesto. Skupna uvrstitev v letošnji sezoni Zahodne lige V Zahodni ligi točke dobi prvih trideset tekmovalcev v posamezni kategoriji. V skupnem seštevku so naši tekmovalci, za katere so bile to prve tekme v življenju, zasedli naslednje uvrstitve: V kategoriji 'mlajši cicibani' je Jure Močnik med 25 uvrščenimi zasedel 24. mesto z 18 točkami. Seveda je treba omeniti, da je Jure nastopal le na zadnji tekmi. Če bi na vseh, bi bila točkovna bera precej večja. V kategoriji 'starejši cicibani' sta med 33 uvrščenimi dva naša člana: Tim Krašovec je točke nabiral na vseh petih tekmah in s 122 osvojenimi točkami na koncu osvojil 12. mesto. Amadej Plesni-čar pa je nastopal le na prvi tekmi in z 20 točkami zasedel 31. mesto. V kategoriji 'starejše cicibanke' smo letos imeli kar tri predstavnice. Med 32 uvrščenimi je Pia Pavlič, ki je nastopila na vseh petih tekmah, zbrala 64 točk in zasedla 20. mesto, Nastja Pavlišič je na štirih tekmah zbrala 31 točk in je na koncu pristala na 26. mestu, Atena Gojak pa je na dveh tekmah zbrala 10 točk in dosegla 31. mesto. Z uvrstitvami smo seveda zadovoljni. Ne smemo prezreti, da gre za čisto novo generacijo mladih športnih plezalcev (od 8 do 10 let), ki so pokazali pogum in se spoprijeli tudi s pravimi tekmovanji. Za konec naj se v imenu društva zahvalim trenerki Katji ter staršem, ki so pomagali pri prevozih na tekme. Na pomoč seveda računamo tudi v prihodnje - sploh sedaj, ko naj bi se mladi plezalci prvič spoprijeli tudi s pravimi oprimki v nekaterih od naših naravnih plezališč. Pa še to: V primerjavi z večino nastopajočih, naši otroci trenirajo v precej skromnih razmerah. Najbolj pogrešamo neko manjšo, boulder stenico. Verjamemo, da bo občina ob nameravani gradnji športne dvorane imela posluh in vanjo (v sodelovanju z nami) umestila tudi večjo, moderno plezalno steno, na kateri bi lahko tudi mi organizirali tekme za mlajše kategorije in nudili mladim boljše pogoje za treniranje! Pravzaprav se novih športnih dvoran brez dobre plezalne stene skoraj ne da več zamisliti - športno plezanje je namreč v zares silnem razcvetu. (ep) Festival TRZINSKA POMLAD 2010 www.trzinska-pomlad.com sobota, 22.maj 2010 ob 20:00 uri KUD FRANCETA KOTARJA: NE OSTANE VEČ NOBEDEN, gledališka predstava ob 21:30 uri STAY IN GROVE: RITMI AFRIKE, bobnarski koncert V dvorani KUD-a Franca Kotarja sobota, 29.maj 2010 ob 17:00 uri HIŠA IGER: mini festival iger, DRUŠTVO PRIJATELJEV MLADINE TRZIN: Poslikava obraza, likovna delavnica za otroke, PRAVLJIČARKA MIRJAM: PRAVLJICE IZPOD OBLAKOV Pravljično- ustvarjalna delavnica INŠTITUT JOŽEF ŠTEFAN: kemijska ustvarjalnica za otroke SIMON PERNAT: mini živalski vrt ob 18:30 uri ČAROVNIK GREGA: ZABAVA S ČAROVNIKOM GREGOM, koncert in čarovnije na ploščadi KUD-a Franca Kotarja (Vprimeru slabega vremena v dvorani KUD-a Franca Kotarja) sobota, Q5.junij 2010 POHOD PO MEJAH OBČINE TRZIN (v organizaciji Turističnega društva Kanja Trzin) TEK PETRA LEVCA (v organizaciji Športnega društva Trzin) Podelitev priznanj tekačem in pohodnikom KOLEKTIV NAROBOV: TA KRATKE, improvizacijska predstava BIG BAND KRŠKO: Koncert Pred centrom Ivana Hribarja (Vprimeru slabega vremena v dvorani KUD-a Franca Kotarja) sobota, 12.junij 2010 ob 20:00 uri KULTURNI ZAVOD KULT: KRPAN VS BRDAVS Gledališka predstava- komedija v dvorani KUD-a Franca Kotarja sobota, 19.junij 2010 ob 19:00 uri LITERARNO SREČANJE: Literarni večer s slovenskimi pesniki ob 20.00 uri LJOBA JENČE Z GOSTOM MARINOM KRANJCEM: Večer slovenskih pripovednih pesmi in istrsko-rezijanskih napevov Dvorana Marjance Ručigaj, Center Ivana Hribarja nedelja, 27.junij 2010 ob 20.00 uri KINO V TRZINU: TISTEGA LEPEGA DNE, slovenski film ob 21.30 uri TONE PERŠAK: filmsko predavanje v dvorani KUD-a Franca Kotarja petek, 02.julij 2010 ob 19.30 uri MEDNARODNI FOLKLORNI FESTIVAL: FOLKLORNESKUPINE IZ INDONEZIJE, MADŽARSKE IN BOSNE IN HERCEGOVINEž Na športni ploščadi OŠ Trzin VSTOP NA VSE PRIREDITVE JE BREZPLAČEN! ob 08.00 uri ob 16.00 uri ob 18.00 uri ob 19:00 uri ob 20.00 uri Hudiča pa nismo srečali! Aprilska vremenska napoved in prvi dan prvomajskih počitnic nas nista dovolj prestrašila, da si ne bi upali povzpeti na razgledni vrh ob vznožju Karavank, na Sv. Jakoba nad Preddvorom. Peterica mladih članov PD Onger Trzin se nas je hitro povzela do senčnice pesnice in pisateljice Josipine Turnograjske, kjer smo se ob njenem znamenitem verzu 'Zmiraj krasna je narava' za trenutek ustavili, na-dihali svežega zraka, najbolj lačni pa si privoščili tudi kakšen ugriz. Od tu je pot minila kot za stavo. Ob prijetnem klepetu in prebujajoči se naravi smo »kot bi mignil« prispeli do planinske koče, kjer smo si z velikim zadovoljstvom privoščili krožnik jote in slasten jabolčni zavitek. Z veseljem smo se tudi razgledali naokoli, a nam je megleno ozračje preprečevalo užitke ob širnem razgledu, ki ga vrh ponuja. Tudi pot nazaj je hitro minila. Vmes smo še zavili do razvalin Pustega gradu, kjer se nam je odprl čudovit razgled na Hudičev boršt. Zanj sta se nekoč davno nazaj kregala dva kmeta, dokler ni eden izmed njiju zaklel: 'Hudič naj ga vzame!' Še tisto noč je prišel hudič in z gozdom na hrbtu tekel preko travnatega pobočja, a ga je zaradi jutranje zore in zvonjenja sv. Jakoba tam tudi izpustil. Mi se pri nabiranju čemaža (divjega česna) nismo nič kregali. Bilo ga je dovolj za vse. Tako smo se sredi sončnega popoldneva z vrečkami čemaža in lepo dogodivščino vrnili proti domu. TomaZ Kocman Skupinska pred cerkvico sv. Jakoba (foto: Tomaž) Kratke novice iz PD Onger Trzin 24. mladinski planinski tabor Trenta 2010 Letošnji 24. mladinski planinski tabor MO PD Onger Trzin bo potekal v Trenti od sobote, 24. julija, do nedelje, 1. avgusta. Prijavnice so že na voljo pri mentorjih planinskih skupin ter na društveni spletni strani (http://onger.org/depo/mo/mpt2010/2010mpt_prijavnica.pdf) Članarina 2010 - Papirnica Čačka Vse člane in tiste, ki bi se radi vključili v naše planinsko društvo, obveščamo, da lahko svoje članske obveznosti tako kot doslej poravnajo v Papirnici Čačka (Kidričeva 11, tel.: (01) 564 17 10) v Trzinu (nasproti Picerije DaMattia) vsak delavnik od 8.00 do 12.00, popoldne pa od 15.30 do 18.00. Do 0,5% dohodnine lahko namenite tudi planincem! PD Onger Trzin je decembra 2009 pridobilo status društva v javnem interesu za nedoločen čas. S tem obstaja možnost, da del dohodnine namenite tudi nam. Veseli bomo, če nam boste na ta način pomagali pri našem prostovoljnem delu. Naj poudarimo, da ne gre za nikakršno dodatno finančno obremenitev plačnika dohodnine, ampak se ta delež namesto v državni proračun nameni direktno društvu. Članstvo v društvu ni pogoj za vašo odločitev. Rok za oddajo obrazca je 31. december leta, za katero se odmerja dohodnina. Obrazec za namenitev dela dohodnine društvu (najdete ga na naslovu http://onger.org/depo/uo/2010_obrazec_dohodnina. pdf) izpolnite in ga pošljite pristojnemu davčnemu uradu. Podatki, ki jih potrebujete pri izpolnjevanju obrazca, so naslednji: Ime oz. naziv upravičenca: PLANINSKO DRUŠTVO ONGER TRZIN Naslov upravičenca: UL. RAŠIŠKEČETE4, 1236 TRZIN Davčna številka upravičenca: 38182858 Rezultat želi še izboljšati Konec marca in v začetku aprila je v turistični prestolnici Tajske, Pattayi, potekalo jadralsko svetovno prvenstvo. Barve Slovenije in jadralnega kluba Pirat je branil naš sokrajan Tim Podlogar, ki je med 46 tekmovalci v kategoriji Laser 4.7 do 18 let zasedel solidno 18. mesto. Poleg jadranja se v prostem času rad ukvarja še s fotografiranjem narave. V začetku aprila si se vrnil s svetovnega prvenstva v jadranju. Bi nam malo opisal, za kakšno zvrst tekmovanja je šlo in kako je potekalo? Šlo je za mladinsko svetovno prvenstvo v razredu Laser 4.7. Barka Laser in najuspešnejši slovenski jadralec Vasilij Žbogar, sicer moj športni idol, sta Sloveniji prinesla že dve olimpijski medalji. Razlika med Vasilijevo in mojo barko je v tem, da imam jaz manjše jadro. Tekmovanje je obsegalo šest tekmovalnih dni in je vsebovalo 12 posameznih plovb. Si zadovoljen z rezultatom s svetovnega prvenstva? Glede na 25. mesto iz lanskega svetovnega prvenstva v Braziliji je 18. mesto napredek, vendar so bili še malce višji. Letošnjega svetovnega prvenstva so se zaradi oddaljenosti udeležili le najboljši jadralci iz večine svetovnih držav. Biti 18. najboljši jadralec v razredu, ni slab rezultat. Na morju pred Pattayo je zaradi velike bi-bavice močan tok in posledično velik val, zaradi geografske višine pa je podnebje zelo vroče in vlažno. Vsi ti pogoji pa so bili naši reprezentanci vse prej kot domači. Je bila na svetovnem prvenstvu posebna kategorija za tekmovalce tvoje starosti ali tekmujete s starejšimi? Na barki Laser so lahko tri različna jadra: Laser 4.7, ki ima jadro, veliko 4,7 m2; Laser Radial, sicer ženski olimpijski dvosed z jadrom, velikim 5.7 m2, in Laser Standard, moški olimpijski enosed s 6,7 m2 velikim jadrom. V moji kategoriji lahko jadrajo jadralci, ki v letu odvijajočega se prvenstva še niso dopolnili 18 let. Da se vrneva malo v preteklost: kako in kdaj pa si se odločil za jadranje? Zgodba je precej zanimiva. Podjetje Avtomarket, ki je imelo med drugim poslovalnico tudi v Trzinu, je imelo v lasti takrat eno najhitrejših tekmovalnih jadrnic v Sloveniji. Član posadke je bil tudi moj oče. Ob spremljanju uspehov in neuspehov njegove ekipe sem se za jadranje navdušil tudi jaz. Leta 2001 sem se vpisal v jadralno šolo v Piranu. Po končanem tečaju sem se hotel resno ukvarjati z jadranjem, a je bil tamkajšnji trener nad idejo, da bi »Žabar« jadral, malce nezadovoljen. Tako sem se naslednje leto udeležil šole jadranja še v portoroškem klubu Pirat, kjer so mi omogočili treninge. Danes ponosno tekmujem za najbolje organiziran in najuspešnejši slovenski klub, katerega član je tudi Vasilij. Potekajo tvoji treningi celotno sezono na vodi ali vadiš tudi na suhem? Ob vikendih, ki se začenjajo s petki, sem z očetom na obali, kjer treniram na morju. Ker pa jadranje zahteva od jadralca tudi dobro fizično pripravljenost, sem primoran trenirati tudi na suhem, v fitnesu ter na kolesu. Katera je tista najpomembnejša lastnost, ki jo mora imeti dober jadralec? Najpomembnejša lastnost, ki jo mora imeti jadralec, je po mojem mnenju potrpežljivost. Kot veste, narava ni najbolj predvidljiva, zato je potrebno biti potrpežljiv; samo počakati moraš, da napako napravijo nasprotniki ter da se naravni pogoji obrnejo v tvojo prid. Na to lahko čakaš skorajda polovico posamezne plovbe. Ta lastnost pa je pomembna tudi, kadar napadaš dobra mesta iz ozadja, saj potrpežljivi jadralci ponavadi veliko nadoknadijo. Predčasno vreči puško v koruzo ni športno in tudi ne premišljeno. Poleg jadranja se ukvarjaš tudi s fotografijo; katero aktivnost ti je ljubša in zakaj? Vsekakor mi je ljubše jadranje. A tudi fotografija me zelo privlači, saj me naravne lepote zelo navdušujejo. Na drugi del vprašanja zelo težko odgovorim, ker sta fotografiranje in jadranje zelo različni panogi. Kako pa si se spoznal s fotografijo in programsko opremo, ki sodi k oblikovanju slik. Si hodil na kakšne tečaje ali si bolj samouk? Več ali manj sem samouk. A za vsako stvar ponavadi potrebuješ nekoga, da ti izziv predstavi. V fotografijo me je vpeljala mama, kasneje pa sem stvari več ali manj raziskoval sam. Ko se pojavi problem, ga poizkusim rešiti, in takrat zaprosim za pomoč strica Googla. Če pa mi on ne more pomagati, zaprosim za pomoč tudi kakšnega znanca, ki se s stvarjo profesionalno ukvarja. Za konec pa nam še povej, kakšne ambicije in pričakovanja imaš za prihodnost, kar se tiče profesionalnega jadranja ter fotografiranja? Kakšnih daljnih ciljev glede jadranja nimam. Vsak jadralec si gotovo želi nastopa na olimpijskih igrah. A priprave na ta dogodek ponavadi stanejo jadralca formalne izobrazbe. V mladinskih razredih kombinacija med šolo in športom še nekako gre, med profesionalci pa se je potrebno odločiti. Do takrat sta še vsaj 2 letnika srednje šole, tako da bom prepustil času čas in se odločil takrat. Vsekakor pa so moji krajši cilji naslednji: najprej se želim uvrstiti na evropsko prvenstvo, ki bo poleti v Franciji, in potem na prvenstvu popraviti slab vtis iz svetovnega prvenstva. Fotografiranje pa bo tudi v prihodnosti ostalo moj hobi, kateremu bom namenjal preostali prosti čas. Tilen Hvasti Obisk pri prijateljici v domu upokojencev Mimica je bila pred dvema letoma članica skupine Naše vezi. V skupino sta jo pripeljali Maja in Nada. Pri nas se je počutila zelo dobro, posebno ko smo peli, saj tudi ona zelo lepo poje. Na žalost se ji je zdravje močno poslabšalo, in več ni mogla na srečanja. Prišla je v trzinski dom starostnikov. Ko smo se zanimali zanjo, je bila vedno zelo bolna. Zdaj, na pomlad, pa se ji je zdravje nekoliko popravilo, zato smo se v skupini odločili, da jo obiščemo. Poklicala sem socialno delavko Barbaro in se zmenila za obisk, in sicer v četrtek, 29. aprila 2010, ob 10. uri. Mimico so pripeljali na vozičku v dnevni prostor v pritličju. Pridružila se nam je tudi članica Trzinskega izvira Dragica. Zapeli smo nekaj pesmic. Tema pogovora je bilo o prijateljstvu in starosti. Večina nas ima prijatelje v skupini. O starosti pa tole: ko smo bili otroci, je bil pet-desetletnik zelo star. Po zaključku srečanja smo pogledali v sobe. Mimica je v dvoposteljni sobi z balkonom. Dragica pa ima enoposteljno sobo. Sobe in kopalnice so zelo lepo opremljene in vse še diši po novem. Poslovili smo se od naših članic, ker je bil že čas za kosilo, in obljubili, da še pridemo. Voditeljica Naših vezi Jožica Trstenjak Dom Trzin 12 V sobi pri Dragici Blagoslov doma počitka v Trzinu V Odsevu št. 4, april 2010, str. 21, ga. Tadeja Šušteršič pojasnjuje zaplete glede sv. maše v Domu. To pojasnilo se mi zdi zava-jujoče, ker povsem ne ustreza resnici. 1. Res je, da je bila maša namenjena stanovalcem doma, vendar ne izključno samo njim. Dogovorjeni smo bili tudi, da pride naš pevski zbor, ki bi sodeloval pri bogoslužju. To je bila želja moje sogovornice glede maše. V pomoč pa naj bi prišle tudi članice župnijske Karitas, po potrebi tudi po maši za skupno druženje, kar pa je bila naša želja. Ali to niso občani in zunanji obiskovalci? 2. Po dobrem tednu dni po izidu prejšnje številke Odseva (št. 3), kjer sem v imenu župnije povabil ljudi k sv. maši in blagoslovu Doma, se je pri meni oglasila odgovorna, da bi se dogovorila za sv. mašo. Nanjo so očitno pritiskali, da tako pač ne gre, prav zato sva se odločila, da se blagoslov Doma in sv. mašo odpove. Sv. maše nisem odpovedal jaz, zato za dogovarjanje v naprej pričakujem, da se za sv. mašo in blagoslov Doma dogovorimo skupaj s tisto osebo v Domu, ki je prva odgovorna za to, in z lastnikom Doma, občino, kjer pa je prvi odgovorni g. župan. Naj se torej ve, da župnik ni bil proti blagoslovu in sv. maši v domu. Tudi sam sem povabil preko različnih medijev k temu dogodku. Pritiski proti blagoslovu in sv. maši in odklanjanja prihajajo od drugod. 3. Najprej je potreben blagoslov v prostorih, kjer bomo imeli sv. mašo. Eno in drugo je javni dogodek, iz katerega ne Cerkev ne Dom ne moreta izključevati vernikov in ljudi, ki se tega želijo udeležiti. Sicer pa je to po kulturnih, to je demokratičnih državah povsem normalna praksa, da imajo v domovih in bolnišnicah kapele, sv. maše in drugo duhovno oskrbo, kjer ne sode-lujo zgolj oskrbovanci, ampak tudi zunanji obiskovalci in sodelavci. Tudi po sosednjih občinah je v glavnem povsod tako. V Domžalah to ni bil problem, ravno tako ne v Zavodu Soča, kjer sem nekdaj deloval. Prav tako tudi ni problem v UKC Ljubljana. Tam sem bil nekoč navzoč celo pri birmi na intenzivnem oddelku skupaj s starši. Zanimivo je, da se Trzinci vsako leto redno udeležujejo sv. maše v Domu počitka v Mengšu, kjer obiskujejo sokrajane in ne samo sorodnike. V Trzinu pa je to očitno problem. Večkrat je bila izražena želja, da bi bil Dom odprt, vpet v okolje, da bi živel s krajem. Glede na dogajanje, spoštovani farani, vse manj verjamem v resničnost teh želja in besed. župnik Boštjan Guček Birma Trzin 2010 V soboto, 1. maja, smo v župniji Trzin pospremili k birmi in prejemu blagoslova svetega duha 41 birmank in birmancev. Birmancem in njihovim staršem je bila naklonjena prečudovita sobota in obred, katerega je z mnogo modrimi mislimi dinamično izpeljal mgsr. Vinko Vegelj ob pomoči domačega župnika gospoda Čuč- ka. Starši birmancev so s pomočjo ge. Marije in ostalih tudi lepo okrasili in pripravili domačo cerkev in tako pripomogli k slavnostnemu vzdušju. Mladosten obred je uglašeno spremljal tudi župnijski pevski zbor. Andrej Nemec Kulturni program maj - junij Oglejte si domačo predstavo, še predno pobegnete na dopust Ekskurzija v Minimundus in na Gosposvetsko polje Sobota, 22. maj2010, ob 20.00 uri: Premiera in slovenska praizvedba predstave, prirejene po romanu Agathe Christie »In potem ni bilo nikogar več«: NE OSTANE VEČ NOBEDEN. Pripravljajo KUD Franca Kotarja Trzin, ZKIŠTM in JSKD, Izpostava Domžale. Dvorana KUD-a. Otvoritev festivala Trzinska pomlad. Vstop prost. Režija: Jaka Andrej Vojevec. Igrajo: Urban Gradišar, Ksenija Dvoršak, Uroš Jeras, Peter Ložar, Brigita Crljenić, Andreja Vidmar, Primož Trobevšek, Bojan Kralj in Jelena Kljajić. Sobota, 22. maj2010, ob 22.00 uri: STAY IN GROOVE - bobnarski večer. Skupina šestih bobnarjev bo vaše noge in ušesa razvajala v afriških ritmih. Prvič pri nas! Dvorana KUD-a. Otvoritev festivala Trzinska pomlad. Vstop prost. torek, 01.06.2010, ob 20.00 uri: KUD Franca Kotarja Trzin in JSKD, Izpostava Domžale predstavljajo kriminalko Agathe Christie: NE OSTANE VEČ NOBEDEN, prva ponovitev. Režija: Jaka Andrej Vojevec. Dvorana KUD-a. Vstopnina: 8,00 €. Vstopnice so v prodaji uro pred predstavo, rezervacije vstopnic na kud.franc.kotar@gmail.com. Prva ponovitev pa bo v petek, 18.06.2010 ob 21.00 uri. Natančnejša opisa predstave in bobnar-skega večera si preberite v zloženki festivala Trzinska pomlad. Brigita Cruenic V času vse intenzivnejšega svetovnega povezovanja ima tuji jezik čedalje večji pomen tudi v vzgoji in izobraževanju. Še posebej to velja za nemščino, jezik naših sosedov Avstrijcev. Znanje je pomembno za intelektualno rast posameznika, za oblikovanje samo-podobe in samozavesti ter za vključevanje v družbo. Učenje tujega jezika je ves čas v povezavi s kulturo in materinščino učencev, zato je pomembno tudi za krepitev odnosa do lastne identitete. Zato so se učenci izbirnega predmeta nemščina 23. aprila 2010 odpravili na ekskurzijo na avstrijsko Koroško. Cilji ekskurzije so bili večpredmetni. Tako je bil učencem omogočen neposreden stik z izvirnimi govorci nemškega jezika in njihovo kulturo, poleg tega so obnovili svoje znanje o Karantaniji, Gosposvetskem polju, ustoličevanju karantanskih knezov, izvedeli marsikajo avstrijskem mestu Celovcu, spoznavali pa so tudi svetovne znamenitosti, ki so pomanjšane v merilu 1:25 zbrane v Minimundusu ob Vrbskem jezeru. Tu je bilo cel kup zanimivosti, še posebej pa seveda naši dve slovenski znamenitosti: Blejski grad z otokom, ki je še v delu, in pa Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani. Učence so zanimali vlakci, tramvaji in ladjice, ki so vozili v pomanjšanem svetu. Seveda pa tudi vesoljsko plovilo space shuttle, ki bo zdaj zdaj poletelo v vesolje. Na koncu smo si ogledali tudi delavnico, v kateri izdelujejo miniaturni svet. Potem smo se odpeljali do mogočne cerkve Gospe Svete in romanske krstilnice ter do vojvodskega prestola, knežjega kamna, kjer so ustoličevali karantanske kneze, pa ni, ker je spravljen v muzeju v Celovcu. Tudi v Celovcu je bilo zanimivo, še zlasti zato, ker so imeli učenci nekaj časa samo zase. Zvečer, ko smo se vrnili, so bili cilji doseženi, pa tudi kakšna cunjica in spominek sta se znašla v nahrbtniku. Učiteljica nemščine Nuša slatner Festival nevladnih organizacij v Slivni Vabilu Stičišča nevladnih organizacij Srca Slovenije na praznovanje društev na Vačah pri Litiji se je odzvalo tudi Turistično društvo Kanja Trzin Povabilo je naravnost vabilo na druženje in tkanje stikov med nevladnimi organizacijami, še zlasti zaradi napovedane predstavitve dobrih praks in praktičnih vsebin za lažje delo v društvih. Žal pa se zaradi priprav na Florijanov sejem, 7. in 8. maja praznovanja predstavniki trzinskega turističnega društva nismo mogli udeležiti v večjem številu, vseeno pa so bili v spremljajočem programu festivala prisotni naši rezbarji in folklorna skupna. Vsi, ki se udeležujemo podobnih delavnic in izobraževanj, lahko tovrsten način sodelovanja pohvalimo. Je pa tudi res, da je organizatorjev in povabil veliko, nas, neprofesionalnih delavcev v društvih pa največkrat premalo. Na enem od prihodnjih srečanj se bo zato treba pogovoriti tudi o slednjem. Jožica Valenčak Osnovna šola Trzin in Društvo prijateljev mladine Trzin organizirata zanimivo počitniško varstvo Dragi starši in učenci! Kmalu bodo tu poletne počitnice, zato vas vabimo v našo družbo! MOŽNOSTI TEDENSKEGA VARSTVA BODO: 1. od 28. 6. do 2. 7. 2010 2. od 5. 7. do 9. 7. 2010 3. od 23. 8. do 27. 8. 2010 PROGRAMA PA NASLEDNJA: 5. 7. do 9. 7. in 23. 8. do 27. 8. 2010 POČITNIŠKI TEDEN-VSEGA PO MALO PONEDELJEK - SPOZNAVNI DAN Posvetili se bomo medsebojnemu spoznavanju, pogovorom o vrednosti prijateljstva in vplivu prijaznih besed na soljudi. Izdelali bomo svoje ogledalo, si izbrali skrivnega prijatelja in naredili pravo drevo prijateljstva. Naučili se bomo tudi ples prijateljev. Učenci naj s seboj prinesejo svoje igre in igrače, lahko tudi najljubšo glasbo ali risane filme. TOREK - OBISK ZOO LJUBLJANA SREDA - VODNE RADOSTI V TERMAH SNOVIK ČETRTEK- DAN PRESENEČENJA PETEK - DAN RUSKIH ŠIRJAV Lotili se bomo osnov ruskega jezika in preko glasbe, fotografij in risanke Čeburaška spoznali košček te bogate kulture evropsko-azijskega sveta. od 28. 6. do 2. 7. 2010 USTVARJALNO-ŠPORTNI TEDEN Vse dni bodo DOPOLDNEVI v znamenju LIKOVNEGA USTVARJANJA (risanje, ustvarjanje prostora ali oblikovanje figur iz mavčne gaze in kartona, slikanje z akrilnimi barvami, oblikovanje marionet ali ročnih lutk, ustvarjanje kolaža iz mešanega materiala), POPOLDNEVI pa ŠPORTNO OBARVANI na šolskem igrišču ali v telovadnici. Cena enotedenskega varstva, ne glede na program, znaša 60 EUR (dopoldanska malica, kosilo, strokovni kader, vstopnine). ZNESEK se nakaže ob prijavi na TR DPM Trzin: 02305 - 0092086041 zaradi nadaljnje organizacije. Zavarovanje in strošek materiala, ki se bo porabil na delavnicah, bo krilo DPM Trzin. Dnevne dejavnosti se sicer lahko spreminjajo v odvisnosti od vremena ali morebitnih drugih nepredvidenih dogodkov, vendar se bomo vsi trudili, da bo slednjih čim manj, in se v splošnem zavzemali za odlično počutje vseh prisotnih. Na vseh dejavnostih izven šole bo prisoten še spremljevalec, za varen prevoz in prehrano bo vedno poskrbljeno. P R I J A V N I C A, ki jo, prosim, pošljite na email naslov predsednice DPM Trzin: mateja. chvatal@gmail.com, naj vsebuje naslednje podatke; Ime in priimek otroka ter razred Telefon /GSM staršev/e-mail, zaradi obveščanja o morebitnih spremembah Termin tedenskega varstva Tedenski programi bodo le v primeru, da bo prijavljenih vsaj 8 učencev. Učenci naj imajo s seboj copate, športno opremo, kopalno opremo (Snovik) in peresnico. DRUŠTVO ZA NAPREDEK IN RAZVOJ TRZINA i.i-r^.im/ir.ï (hkmpliï miïjii z n.v.(mvjjm: KAJ NAM PRINAŠA ARBITRAŽNI SPORAZUM? predavatelj pto£ JfLTONEKOVitK. proJtk jii FaknJrc« iù Jiiivn*: in evropski fcudijt kdaj čer nt k J. junip 2U10 ob 19.00 uri kieiuorcina Murium JíjuíL^j (CIH)h[iiU|iiuki«i» 12 K. 'J íjl \ .ll1! iuli, Viluji ^HriHIrt-IlTihiJ L/- Mali oglas Prodamo starejše stanovanje, 54 m2, klet in parkirišče, potrebno prenove, v manjšem bloku v Kamniku. 70.000 EUR, tel 031 289 871. Na štajerski Triglav Dobrodošli v velikem - in na žalost letos tudi precej mokrem -travnu, mesecu ljubezni! Ena od »velikih« ljubezni marsikaterega Trzinca je tudi hoja in zanjo je mesec maj kot nalašč. Kaj je lepšega kot pohajanje po spomladanskem bujnem zelenju prek Ongra na Rašico in še kam dlje naprej, če ste s kolesom ali bolj »fit«. Sicer pa nam letošnje domače »razkopane« cestne razmere omogočajo tudi nemotene priprave na poletno visoko hribovsko sezono. Minulih nekaj mesecev smo morali namreč še po »stari« Ljubljanski cesti izvesti marsikateri manever, da smo se lahko na primer uspešno prebili od doma starostnikov do železniške postaje na Mlakah. Stalno prenavljanje in včasih celo dnevne delovne »zmage« so nas primorale k izvajanju najrazličnejših pešvragolij. Zdaj pa je vse skupaj spet postalo utečena dnevna rutina brez presenečenj, no ja, vsaj pripravljeni smo na nove delovne zmage, ki jih bo v letošnjem (volilnem.) letu gotovo še (ne-)kaj. Če smo pri planinski srenji, ne bo odveč obvestilo, da se je na začetku meseca precej pomladilo tudi vodstvo naše krovne planinske organizacije. Pa saj nas iz dneva dan poučujejo, da je recesija najprimernejši čas tudi za vodstvene spremembe, če si jih volivci seveda želimo. Sicer pa so v tem času bolj kot volitve in ceste zanimive številne pešpoti in brezpotja, ki nas vodijo iz tedna v teden vse višje, na prisojah tudi že v visokogorje. Na prehodnost tistih, najbolj zahtevnih bomo morali še malo počakati, pa saj je toliko drugih, še bolj skritih in samotnih, in to celo pred domačim pragom. Le odpraviti se moramo nanje, in to je to. Očak Triglav bo torej še malo počakal, lahko pa se odpravimo na njegovo štajersko različico -979 metrov visoki Boč nad Poljčanami. Cvetenje velikonočnice, pod vrhom je namreč eno najbolj znanih slovenskih rastišč te, zaradi nabiranja, vse bolj ogrožene rastline, smo sicer že zamudili, lepega razgleda, bujnih gozdov in prijaznih ljudi (smo vendar na Štajerskem!) seveda ne! Lega vrha, ki je nekakšen podaljšek Konjiške gore proti vzhodu, mu namreč zagotavlja odličen razgled, ki je vse prej kot skromen, kar lahko rečemo tudi za tamkajšnje ljudi. Le s prepoznavanjem vrhov bomo imeli težave, še posebno, če smo v tem pogledu preveč »centralizirani«. Pa nič zato, lepa beseda lepo mesto najde, in ni vrag, da ne bo kje v bližini njen krajevni častilec, ki nam bo priskočil na pomoč. Boč in sosednja Donačka gora sta vzhodni podaljšek Konjiškega hribovja ter mejnik med Dravinjskimi goricami in Halozami na severu ter Posoteljem na jugu. V geološkem smislu sta skrajni vzhodni odrastek Karavank, ki dalje proti vzhodu potonejo pod usedline Panonske kotline. In vse to boste imeli kot na dlani, le malce v hrib bo treba! Do planinske koče, kamor se lahko pripeljete tudi z jeklenim konjičkom, lahko pridete z več strani, še najbolje pa bo, če se odpravite z vlakom do Poljčan in ga naskočite kar z železniške postaje. Sicer pa lahko pustite tam vaš avto. Tako se vam ne bo treba ukvarjati z drugim kot z uživanjem v pomladno najbolj bujni pokrajini. Izberite si pravo družbo, ki je ne morejo motiti niti posamezni temni oblaki, ki se v tem času že radi slikajo na nebu sredi dneva in še raje popoldne. Zanimivo je, da je pri nas edini še višji (po nadmorski višini seveda) razgledni stolp od boč-kega tisti na Rogli. Od planinske koče do vrha, na katerem stoji že omenjeni 20metrski razgledni stolp (malo dlje je precej višji rdeče-bel RTV-jevski.), je le nekaj več kot 300 višinskih metrov vzpona, ki pa je, resnici na ljubo, kar strm. Se boste pač morali zagristi v strmino, vendar pri tem ne boste grizli kolen. Sicer pa se je osrednja gorni-ška sezona šele dobro začela, zato nikar ne pretiravajte s hitrostjo. Štajerci so znani po tem, da ne hitijo in si za vse in vsakogar radi vzamejo nekaj časa, pa četudi od tega ni vedno zaslužka. Navsezadnje je morda za to kriv tudi letni presežek sončnih ur v primerjavi z nami v osrednjem delu Ljubljanske kotline. In še nekaj: Boč je namreč pravo kraljestvo za izlete z otroki, zato mu lahko upravičeno rečemo kar družinska gora. Tam jih boste lahko brez skrbi pustili, da se po mili volji napasejo po lahko prehodnem gozdu in okoliških travnikih, le rožice naj pustijo pri miru! Pa ne zaradi uradne, to je zakonske zaščite, temveč zato, ker so vse rože najlepše v svojem naravnem okolju. Seveda lahko vzamete s seboj prav vsako s pomočjo fotoaparata. Pridružite se navihancem pri igri ali pa jih opazujte le pri njihovi brezmejni igrivosti. Morda bo del te vsaj za nekaj časa preskočil tudi na vas. Pomlad nam ob zaključku končno le na široko odpira duri. Zato je čas, da se ji odpremo tudi sami, pa naj napolni naša srca, pljuča, glave in še kaj. Miha Pavšek Z Boča se res daleč vidi, iznad njega pa še dlje... (foto: planinski krožek OŠ Šenčur) Poslanski večer s Petrom Verličem IH^k Aprilski poslanski večer z dr. Petrom Verli- ■") ) čem smo imeli na temo prometa. V man- lir_J ř~":'J datu 2004-2008 je bil poslanec državni se- kretar na Ministrstvu za promet, in v zvezi s to funkcijo je nanizal kar nekaj uspehov, katerih učinki bi se lahko že videli, če bi »krmarili« tako, kot je potrebno (spogajana evropska sredstva za promet, določene razvojne avtocestne osi, modernizacija železnic...). Poslanec je bil kritičen do tega, ker ni na področju prometa nobenih vidnih premikov, čeprav je bilo veliko obljubljenega, ampak se dogajajo samo »fototermini in poziranja« na Slovenskih železnicah. Vlada je obljubila, da bo do konca leta 2009 sprejela nacionalni avtocesti razvojni program (umeščanje Pirinske avtoceste v prostor ne steče, druga cev Karavanškega predora se ne dela), programa za državne ceste ni. Poslanska skupina SDS je v parlamentarni postopek vložila predlog Zakona o gradnji prioritetnih odsekov javnih cest v Sloveniji (ki bi bil obvezujoč za vsako vlado; to se je namreč že obneslo v Italiji, Nemčiji in celo na Hrvaškem), Zakon o prevozih v cestnem prometu, ki bi omogočil prijazen in cenejši javni prevoz ( sedaj je tako, da ko avtobus zapusti občino, je Direkcija za ceste tisti organ, ki daje končno soglasje, namesto da bi se občine dogovorile med sabo). Javni potniški promet mora slediti javnemu interesu, ne pa da je predmet posameznih koncesionarjev. Vendar vladajoča koalicija zakonov ni podprla, čeprav bi bili dobri za ljudi. Poslanec g. Verlič je udeležencem večera s številkami pojasnil tudi razliko med gradnjo »krožišča« in s postavitvijo semaforjev (razmerje 10:1). Krožišča so funkcionalna tam, kjer je potrebna večja pretočnost prometa. Glede obvoznice mimo Trzina pa je poslanec dejal, da mora občanom biti javno razgrnjenih več variant, in družbeno sprejemljiva varianta se potem umesti v prostor. Končna trasa pa zagotovo še ni določena. Med prisotnimi je bilo veliko dvomov, ker se uničujejo kmetijske površine, prav tako je pri umeščanju cest potrebno upoštevati omejitve Nature 2000. Pojasnjeno nam je bilo tudi to, da so se v mandatu 2004-2008 že pogovarjali o povezavi Brnika z železniškimi tiri (Jesenice-Ljublja-na), pa o pomenu železnice za Luko Koper ter o negativnem vplivu arbitražnega sporazuma na poslovanje Luke Koper. Razprava je tekla tudi o železniškem prometu ob vikendih (občina da pobudo, Ministrstvo za promet da soglasje), ki je, npr., zelo razvit v Nemčiji, ciljna populacija so izletniki in upokojenci. Glede LPP do Trzina pa nam je bil opisan primer Občine Škofljica, ki je 3.5.2010 dobila LPP. Po daljših pogajanjih z vsemi prevozniki se cena vozovnice za uporabnike poenoti in je za vse prevoznike enaka. Torej, kjer je CILJ začrtan, se najde tudi prava POT. Za OO SDS Trzin: kandidatka za Županjo Milica Erčulj HEC E P TIK ZDRAVO îlYUECIJf i DiFARdoo t-> OHIGA-lYNOSíťfríHTL M [PM JE. h Ft M IN IA HUVÛJ HŮÍG-mďir --JllCr ■■-■ ■■!>.;'. I:> i-,'>OTH"'JJ J Ml( «b rtf iHLuť Jf LrJviíť:- Liil.i. .'.kil .11 ■ '. ■ J11 11 v lr'-! ■ . I. i'l L, '-h.....^Hr lMli ■ í^f- ň.' Z tnKv I |r -ijilj-ii!: Ikj^ j I u fol WWW i-lui kil IL fcM un— rh lud. ............ Hrroiirinviwliyini' rinuiriHt«"-iirlrMTf- »■■■M OHPi . d^ubkui^di ki.hnj MA|««t4 ■■■■■■■■. I -f. ■ 's' ■■■ LI llMl>£etMflhblhMa*i 3. u |pti«||iIIIWI4|IIU*4* jtpwoninnbfkitj ul' ■ ,r'tt lil! O1 H- Ljjlk "Vi ■ < O (MÇ^'l. r I - j. il t \ ttw M ptfffHrtfTV kH Doťrd/na vr*>jn nnnTKlnoiii pcav^ynWtnim-triK-f.CH* cm rwn>«oo Wl.....I« tr-WMi - ■ ■ Mû mv/-'L-i I N ia'lll'TWi pigtail Oï -11-r iipiTjjïO m«< Wife?* «UnvTtorte- H rT^Ty^rtiTjpt^ gbtufl^i* !-■■ 'I L>|i |- -O'- Ci ■■ PMA ■■■ ■ MnVúH- 1.T.J i:l .,1IF WKm DK* t» >ltwti1* lpiJiTWi. ppmfrnf? Ir [KTl'J K fcwXTTtrjí^* rminhuK lull vn^ciftllfcl lltlUftfljJ ililir. iTirv- h-ilr.-ni u fhpn ,r ' ■'■'• IKHi ij^iucn^M^HI »«»»«nii'rwBrpjTuc-nnlf^tniHiYMipiJvl^ ■ Ul H I' ■ L- ■ J tftfj-" ■...! h.«nHiF Juiaip "iHn CkA.I* -JL-. j .. -. < ■ Iitj r i ij-iwijinn lj I ■ m t n ■ h.....i* ' -i " MlB^hAA Ituaftflim ? it HMtiiť i|t lyrfi'rViin UalKáfljt ùltMil iilKvi^ ikfïrj u. i i . ■ .^Jiktii-,.......... ......... l-Ol'-^- I i PM3V4HI I...............ItrtiqQHBll |J d JM^ J Sit ............ -i. f1 battel ruM inrtynAfVI Pt n(raH ptaftl -' -T Mf JM M0 PFJ CHA rrmđ tMÙiU^I « ihýx^fti W* f rreWÉh FTTlK-lf-1' -u lí fm«i,,|.i i.d li i^aÚLrU.rjiqii pandi il .li ^ i:n> hBůk| lUf |.4iarK^i,IV Ml t-r I trř ř- t Prt» Míukůjf >i ■ k|Tírj .." rN-sij-:-; ■■ ■^l-.-' i l^r-î I hi* --I K r*-* ■ Jtl- WW Uli «I JOII » oilřířt Ï pprwntBf^ ' t IIA^ ailiaividdh Ulfrt 11 - ■ u 11 Lf^ .n ^ ■ i . r j .■ ■ IIP-^ |."H IJ r.n«! ■ L.-: r"-""1I ■■;■ I' I»1!' Tlinj V«' '■■Ml-ki M n.ç --i -L.............. . ■■ Vi^púfiwOm^TvWff-biíKťjh Pri rtHUfátiiírirt^^i-uiiríL/lMi |Frtdr44 i» moÉKVnh ip«o6r«f1l ritioVi IIIkA ■■"■ -F- itrl I- Ipltnn ; --n* hkl-y íiij-^ -i-.it i 'v ■■ :.i:.-- v I. IM^nim n*i inaimH L"-:- ."đi^J L-' ■ Iií.l. I.i.u; : .' ' . Ujt'1 luminu . Ii-t-^i.r-. -.[)_. [ADItíli k ■•■p- it i lili IPiGí^t : rpŤ"'l" >1 tljl-ll ki.i. . ^Ki.. n itt ■ ,i v_J 1. PHUAÏMÛVAeLJÈNÏ t 1) OlÍJi '^íeť jlliirjrij ijroUjjjlru "S. Jř r- lůviM : .r- 10 ?Sh i::.n!r s; w r* H JG 149€*, dvfoMust/fro fjubf/nna. l/n/hn™ rpíM ,ífir fdí J J 77J 77 T Oň/r\iatr. ífiibtjdíHita 73, {0311 i S 5 j î i Jařit, JhumritaicKiTO 24, fčújj Sííd ftamlK Per&vúZG, {011} 555 il2 Hítrw.aVtúékuHÍkÁMÍ • ftvl.llÉ.uLà.|ll_ll p I.VH-íKí" IJU.SJ* Kuli- — .1.1 MíilaiMiIRAKUL *** Mali Lošinj y] Rezervacije Ig Vila MIRAKUL APARTMAJI APP2 STUDIO IN APP5 v idilični mestni vili s čudovitim pogledom na zaliv in mesto. MHI AKCIJA: -7 %* na vse cene najema apartmajev OTROK DO 12. LETA na pomožnem iPl ležišču GRATIS! NAJEM APP2 STUDIO za 2 osebi žeod 30,70 eur/dan*! NAJEM APP5 za 5 oseb že od 54,90 eur/dan*! Cenik z vsemi cenami si oglejte na www.vilamirakul.com. Akcija velja samo za potrjene rezervacije do 31. ma