KS Koseze včeraj, danes in jutri
<title>Pri ribniku se zatika
#¦
To pot smo bili v gosteh v krajevni skup-nosti Koseze. Na površini 2,24 kvadratnega ki-lometra živi nekaj nad 5.000 krajanov. To je predvsem mlada krajevna skupnost, z moder-nimi stanovanjskimi enotami, z zelo močno raz-vito obitniško dejavuostjo.
Tako kot v KS Komandant Stane tudi tu ni industrije, razen Agrostroja in njegovih TOZD. S tem kolektivom KS Koseze dobro sodeluje na več področjih.
Stanovanjska gradnja je usmerjena pred-vsem na blokovno in individualno gradnjo.
V KS (ustanovljena je bila leta 1975) imajo 22 komisij in podkomisij, skupščina KS pa šte-je 60 delegalov.
Kot vsaka krajevna skupnost se tudi ta ote-pa s težavami, kot so storitvene dejavnosti in komunalna ureditev. Tu mislimo predvsem na znameniti »koseški bajer«, ki seveda ni samo problem KS.
Čeprav Emonin trgovski center v precejšnji meri zadovoljuje potrebe krajanov, že načrtu-jejo še manjše oskrbne enote, saj število sta-novalcev naglo narašča.
Za 5 hektarov je zelenic in zelenih površin, ki pa še niso najbolj urejene, ker ni še urejeno vse v zvezi s prevzemi, pa tudi posamezni hišni sveti še niso zaživeli.
Otroci imajo novo osnovno šolo Veljko Vla-hovič, pa tudi VVZ ne manjka, čeprav že zdaj z vso resnosljo pripravljajo vse potrebno za dislocirano enoto VVZ, kjer bi našli tudi ne-kaj mest za malčke iz sosednje krajevne skup-nosti Dravlje.
Ko smo že omenili komisije, ki dobro oprav-ljajo svoje delo, naj omenim še območne od-bore SZDL, ki se delijo na 7 zaključenih celot (vsak niz stanovanjskih blokov tvori en odbor SZDL).
Tu je še iniciativni odbor obrtnikov, saj na področju te krajevne skupnosti živi ali dela ne-kaj nad 30 obrtnikov.
In kako je z ribnikom?
Besedo Ima tajnik KS Koseze Janez Vovko
»Interesna skupnost je spremljala načrtova-nje od programskih osnov (z neposrednimi raz-govori med prebivalci in načrtovalci v obliki lo-kalnih zborov občanov) do idejnega načrta sa-nacije ribnika, ki je bil razgrnjen 1977 oziroma januarja 1978. Ugotavljamo pa, da se je s strani strokovne službe komunalne skupnosti (Stan-dardinvest) zataknilo.
Prav zaradi tega občinska skupščina načrta še ni sprejela.
Obenem tudi ugotavljamo, da je bil že v letu 1976 narejen načrt kanalizacije Marjekove poti (neposredne bližine koseškega ribnika) in
do danes vse to še stoji, ker gre za celoten na-črt območja ŠS-9 »G«, kjer Wuredili tudi to kanalizacijo.
Pohvalno je, da prihaja sanacija ribnika v občinski oziroma mestni program, ker je le ta-ko mogoče sanirati koseški ribnik.
Mladinske delovne brigade (tako mestna kot občinska in krajevna) bodo gradile v letošnjem letu »Pot spominov in tovarištva«, ki poteka tudi v neposredni bližini ribnika. Tako bi že mladinske delovne brigade veliko prispevale pri ureditvi tega objekta.
• Ustanovili bomo operativno telo (gradbeni odbor za izgradnjo ribnika) in še prej sprejeli oziroma podpisali samoupravni sporazum — družbeni dogovor o zbiranju sredstev v okviru zainteresiranih članov interesne skupnosti.
Omenjena problema bomo morali urediti s skupnimi močmi v najkrajšem času. Velja ome-niti še to, da so občani krajevne skupnosti Ko-seze iz ostanka dohodka v letu 1978 namenili za sanacijo ribnika 50.000 dinarjev.«
Jože Čurin