Strokovna razprava GDK: 628(497.4*02 Pokljuka)«1888-1908«(045)=163.6 Gospodarski načrt Pokljuka (1888-1908) Alojz BUDKOVIČ1 PREDGOVOR Pred dobrimi desetimi leti sem pozimi v arhivu OE Bled opazil obrabljen in zaprašen načrt Pokljuke. Po grobem prelistavanju me je pritegnilo zanimivo ročno pisanje nadgozdarja Carla Poscha. O podrobnih avtorjevih razmišljanjih sem obstal pred zaprtimi vrati pisane gotice. Vrata v ta svet mi je odprla spoštovana učiteljica in družinska prijateljica gospa Frida Mihelič. Načrt me je presenetil s svojo širino, saj sem imel v podzavesti še vedno vgrajeno šolsko doktrino o zablodah staroavstrijskega gozdarstva, ki je prisegalo samo na kameralno takso. Že v prevodu Gospodarskega načrta za gozdove gospoščine Bled na Pokljuki in Ribščici iz leta 1859 (prevod mag. Cimperšek) je zelo poudarjena želja gozdarjev po trajnostnem gospodarjenju, načrtnem izkoriščanju, opredelitvi za vzgojo visokih gozdov. Ohranjeni načrt Pokljuke je resnično nadgradnja takih želja. Odseva izjemno avtorjevo energijo po iskanju odgovorov na številna vprašanja. Gozdarsko znanje se ni razvijalo samo v dinarskih gozdovih, temveč tudi v naših gorskih gozdovih, čeprav so bili zelo prizadeti zaradi tisočletnega rudarjenja in gozdne paše. Prof. dr. Andrej Bončina sodi, da je bil, kot kaže, načrt izdelan po Hartigovi metodi tabeliranja lesnih mas, ko so načrte izdelali za celotno obhodnjo naprej (100 let), nekoliko podrobneje pa za prvo periodo (dvajsetletno obdobje). Tako je bil načrt Pokljuke izdelan za obhodnjo 120 let, natančneje pa za obdobje 1888-1908, torej 20-letno obdobje. Letos mineva 120 let od njegovega nastanka. V mogočnih pokljuških gozdovih se zrcali delo nadgozdarja Poscha, o katerem žal nimamo uporabnih podatkov. Gotovo je bil Avstrijec, ki ga je zaposlila Kranjska industrijska družba, za katero je izdelal omenjeni načrt in cenitev njenih gozdov. Po poizvedovanju v knjižnici Gozdarskega inštituta so na njegovo ime naleteli v 21. zvezku Kranjsko- primorskega gozdarskega društva, katerega član je postal leta 1902. Osebju knjižnice se zahvaljujem za ta podatek. Z odlokom c.k. ministrstva z dne 11. 12. 1903 in odredbo direkcije z dne 17. 12. 1903 je na mestu inšpektorja za agrarne operacije Carla Poscha nadomestil dr. Adolf Stangel. Primopredaja je bila opravljena 11. 2. 1904. Po dolgih letih je še kako na mestu, da se v naši reviji spoštovanemu nadgozdarju poklonimo z objavo prevoda njegovega načrta. Zaradi pridiha arhaičnosti prevoda načrta nisem pretirano poprav- ljal, uporabil sem tudi vsa napisana lokalna imena. GOSPODARSKI NAČRT POKLJUKA* (1888-1908) S pomočjo gospe Fride Mihelič prevedel in uredil Lojze BUDKOVIČ BOHINj 1997 »TOPOGRAFSKE RAZMERE Gozdno območje Pokljuke se razprostira na sever- nem delu pokrajine, ki se dviga med Savo Bohinjko in dolino Radovne. V zapadnem in severnem delu je skalnat pas od Klečce do Malega Draškega vrha. To je predgorje julijske alpske verige na čelu s Tri- glavom. Vse to gradi gorski masiv Pokljuke. 1 A. B., univ. dipl. inž. gozd., ZGS, OE Bled, KE Pokljuka, Triglavska 47, BLED * Tekst ni lektoriran Ob severni meji obsega breg potoka Radovne, pri izviru je severna, strma stena Kerme do skalnih grebenov Luknje peči, Erjavine, Kredarce. Ob strani gozdnega območja so markirani skalni vrhovi Debela peč, Klešca, Vošovcverh s strmimi skalnimi robovi, od lavin in neviht z grapami pretrgana pobočja. Nasproti med omenjenimi gorami od Travnega brda se razprostira dolina do Voševcverh in Klešca »Stresena dolina«. Nadalje na jugu se dviga gozdni predel Pokljuke v zelo strmih, pogosto grapastih in navpičnih skalnih stenah do visokega platoja, ki ga obdaja greben Mokre peči, Mejiga vrha, Bratula peč in Erjava peč. Severno od tega alpskega območja je proti Kleku zmerno padajoči teren, imenovan Konavčovšleb. Od imenovanega planinskega območja Klek se razprostira v zmernem JV nagibu prava visoka ravan Pokljuka, ki doseže v svojem severnem in vzhodnem delu ob strmem robu gorski hrbet Meji verh, Bratula peč. Ta obsega kotljasti in dolinsko značilno oblikovan teren Peku in Klek. V dolini ležijo Rudna dolina, Lom, Merzli studenc, Majenje, Bohinska raven. Severno te linije je gorski hrbet, ki ima kotanje, luknje, valovito obliko in je SZ ograjen od Debele peči, Železnika in Razorja. Južno od te črte pa ponovno visoke točke Konsca, Mesošca, Verhmeznovca in Kobivnika. Nadalje na JV je graben vodnih žil Ribšice in Židance. Na desnem bregu so posamezne vzpetine in ob gozdni meji višinske točke Verhkošinc in Goliverh. Z ozirom na absolutno višino je treba pripomniti, da je srednja višina platoja 1.250 m. Najvišje gozdnate pokrajine so v krajih Mesošc, 1.481 m, Mesnouc, 1.538 m, Pod razorom, 1.500 m, Klek, 1.550, m in Bratula peč, 1.521 m. Najnižji del revirja je graben Radovne, 700 m. I Odgovarjajoč temu različnemu terenu so tudi podnebne razmere zelo spremenljive. Na splošno imajo milejše podnebje severna dolina Kerma, Stresena dolina, Konavčovšleb in Radovna zaradi ugodnega vpliva sonca in zračnih tokov. Na platoju je zaradi manjšega učinka sonca zrak bolj miren in je zato klima manj ugodna. Tukaj so kotljaste globeli, tako imenovane gozdne luknje, v domači govorici imenovane konte. V njih so z majhnimi izjemami revna travišča. Največje gozdne luknje so: Medvedovakonta, Velkaraven, Malaraven, Velkažimanca, Malažimanca in Krucmanova- konta. Najbolj ugodne podnebne razmere so na JV mejnem območju Ribšica in Konjskaravan, ki sta v srednjih višinskih legah z ugodnim soncem in menjajočem se zrakom. V tem gorskem okolju ima gorsko podnebje sle- deče lastnosti: 5 do 6 mesecev zimskega mirovanja z obilnim sneženjem in topla poletja z malokdaj dolgim deževjem. Napis na prva strani Gospodarskega načrta za Pokljuko Gozdarski okraj Pokljuka se razdeli, kakor je razvidno iz priloge 2, v davčne občine: Zgor- nje Gorje, Bohinjska Bela, Višelnica, Gorjuše, Bohinjska Češnjica in Srednja vas. To je poli- tičnega, davčnega in sodnega okraja Radovljice, vojvodine Kranjske. Gozdno območje je od domačij prebivalcev precej oddaljeno, najbližji kraji so Radovna, Pokljuka in Gorjuše. V zgornji dolini Radovne se bližajo meje tega okraja in okraja Mežakle na približno oddaljenost 100 m. ZGODOVINA Del velikega posestva gospoščine Bled je ta gozdni kompleks v letu 1004 kot darilo cesarja Henrika III. dan škofiji v Brixnu, v posest škofu v Brixnu. To je veljalo do leta 1803. Nato je pripadalo francoski vmesni vladavini in cesarski avstrijski administraciji do leta 1838, ko so ga ponovno dobili škofi v Brixnu. Leta 1858 je prešlo gospostvo Bled z nakupom v last obratov Viktorja Ruarda. V njegovi lasti je ostalo do 31.12.1871, ko ga je prodal KID. Tekom časa se je zaradi neupravičenega krčenj a gozdov s strani podložnikov zmanjšala gozdna površina nekdanjega gospostva Bled. Iz starih zapisov je razvidno, da so se dogajale s strani prebivalstva večje škode. Ta proces je potekal tekom stoletij. Prišlo je do hudih sporov, vendar se je stanje gozdov postopoma izboljševalo. To je veljalo posebno za Mežaklo. Leta 1837 je zaznamek takratne zaloge lesa in izračuna vrednosti, vendar o tem ni dokazil. Ker ni pravih podatkov, je težko izluščiti zaključke. Naj opomnim, da so bili takratni izračuni shranjeni na gozdni upravi Sauerburg. Medtem stremimo, da pomagamo gozdovom z gozdnim gospodar- stvom k renti, saj je do konca prejšnjega desetletja potekala v glavnem dobava oglja za železarne. Nova železniška proga v Savski dolini je pričela širiti območje izrabe lesa. O resničnem dobičku od lesa in oglja manjkajo podatki. Tudi dolge raziskave zaprašenih kontov in zapiskov niso prinesle zadovoljivih rezultatov. Od elementarnih nezgod, ki so prizadele gozd, je treba omeniti več tednov trajajoč požar leta 1849. Podtaknili so ga kmetje in pastirji z namenom, da bi pridobili več pašnega sveta. Uničen je bil predel pod Lipanco, Zmerzli kamni, Škernante in Čerteš v danes še vidnem obsegu 100 ha. Tla v teh predelih so zaradi požara vedno bolj revna, na 1/3 površine se še danes vidi matično podlago. Zaradi poškodb se je naselil podlubnik in se hitro širil. Prizadeta drevesa so oddali za servitutne pravice. Nato so prišli leta 1853 viharji in podrli naj- močnejša debla velikega sestoja v Lomu (odd. 59,60). Delali so z vsemi sredstvi, da bi sestoj obnovili. Les so podarili upravičencem. Vse skupaj ni ustavilo napredovanje lubadarja, ki je povzročil dodatno uničenje dominantnih debel različnih vrst. Posledice te katastrofe so v tem sestoju še danes vidne. LASTNINSKE RAZMERE Okrožje Pokljuke je lastnina akcijske družbe in se mora zaradi tega gospodariti v smislu gospo- darskega zakona. To bi bilo v sigurnem pogledu omejitev lastnini, če ne kot v tem primeru nasproti interesu lastnika. Omejitve bi bile tudi v obravnavi gozdov na strmih pobočjih in prepovedi golosekov s strani c. k. okrajnega glavarstva v Radovljici. V kolikor te zakonske določbe niso odraz naravne nuje, to se pravi, če je sploh možno obiti zakonske določbe, da zadostiš smotru obstoja gozda in nalogam gozdnega gospodarstva, ko gospodar z ozirom na krajevne razmere pri drugem načinu gospodarjenja, kakor je predvideno v zakonu, poseduje sigurnost potrditve svojega dela. Boječa zakonska skrb ne sme pozabiti velike prednosti celote. Gozdni okraj Pokljuka je v celoti obremenjen s pašnimi pravicami, ki naj bi bile v tekočem letu urejene. Pripadajoče predpriprave so bile narejene s strani sestavljalca tega načrta. Na podlagi tega je bil sestavljen načrt paše. S tega stališča, da paša živine, ki se trenutno izvaja, se ne vklaplja v racionalno gozdno gospodarstvo in nima pravne potrditve. Izvaja se iz leta v leto kot stopnjevana pravica navade prebivalstva. Tega prebivalstva, ki se drži davnih pravic in se oblastno, nepravično protivi vsakemu S '7 (J Vorschlag- für den Zeitraum ^ Ortsbezeichnung I Vervollständige j und Hilfscullure Neue Aufforstungen gesammt Andeutung wegen angezeigter Holzart und Culturmethode Name Ab- theilun Nr. J Unter- theihin Nr. im Femelschlag und im Plänterwald« anf alten Blossen Rüumden Schlägen unter Schutz- bestand Hektar /ci<}'J< <' '-viri/ot/a « j-u A-u Jjft^n '4 - t/ 6 '^o /'»« f / / y y f Äf t'ti a' JVo JJV /ihttb i / t> /'M „ ol/ & Sffn & Su ■! & lyOUV-V J*} t^y S 1 ^ _ / /i ft* OUĆAA. e/lsh J/ l i f r^ / /' // / (pfcjću; /J Is /A S / • sn* /rfcji' /f & Ou