5?ev. 232 V Trsta, v poncfePfeK t?, septembra 191% tstnlk XitV I/haJ*. vsak dsn. udi ob ucJeljau in praznikih, zjutraj. — Uredništvo: ulica «v. H*:či5ka Asiškega »itev. 20; L nadstropje. — Dopisi naj se pošiljajo weđ-nl§tv L 35 —. — Telefon aredtiifcva In uprave štev. 11-57. Posamezne Sttvillte v Trstn in okoHci po 10 stDtink. — Oglasi se računajo * širokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovce/ in obrtnUov mm po 20stoL; osmrtnice, zahvate, poslanice in vabila po 40 stot, oglasi denarnih zavodov mm po 80 stot Mali oglasi po 10 stot beseda, najmanj pa L 1*—. Oglase sprejema (nseralni oddelek Edinosti. Naročnina in reklamacija se pojil j i jo izključno upravi Edinosti. Uprava in iaseratni oddelek se nahajata v Trstu, uL »v. Frančiška As 20L Mi ukrepi proti ttSksmii upora Poroffl3 o reških dogodkih prepovedana. General BndcšllD izredni coJJRI Komircr u Julijsko Benefllo. RIM, 14. (S) Vlada želi svariti ljudstvo pred rr»zŠiH«nfem neutemeljenih veiti s sirani nck-.terih listov. V<-e govorice, v>jaške ves'i in pnr^čila o rc~k:h dogodkih so večinoma Izm'šlpMne, ki i—t^jo nemen, da povzročajo neurrr.v!čeno razburjanje. w; ^ ^p-orpi PadogHo bil, a'i da je se4 H na FeTd. Po r:vejem orihodu v Trst ie prpv-r^i ir-^-^e^a voj?.škega komisarja za Jrl""ko Benečijo. V i n~ ki se vladi, so ravno- trko ■—»^VMpc. Vlada je da!a pooblastilo Bp.do^'fa. ka*c-e-*n največ z*»uc>a in cd ? rter-^a priVkuie ukrenov, ki jih zahteva«- ~zmere. Da se dokaže neu*.e*ne1?enost zafarh vesti, zndostire, če se nćotovi, da n?«o nr^'e nc pMom brzojava, ne nofom te'efona, in so celo teke zveze prekinete. PTM, i 4. fS) Gereral Badoglio je tako? po sv^e-n nrihodu v Trst ukrenil ukre*>e, ki jih j 1 ier'i razbere in le izdal naredbo« s ka-jeziva vo??ke, ki se sedaj nahajalo na n^i se povraefo v dolženem rekn k svr'hn odJc*ko3i. Š'evilo vo?-5hra, ki se na-haji na Rek\ ne dosega 2600 no ž, in vest, da co celi orko strast javneera mnenja in med svoje mednarodne obveznosti. Lahko vas medtem tzagotovim. d* se bo rešitev te kočljive zadeve prepustila Italiji brez vsakega tujega vmešavanja. Konferenca se bo sestala prihodnji ponedeljek na prošnjo Uoycia Georgea, ki se bo udeležil seje, da izvede s-ploitfii d^ovni načrt. Tittoni se bo tub udeležil te seje, a bo zvečer a-ipotoval. sPetit Parisienc komentira D'Annunzilev čin ze-Io na kratko: -»Oe, p""avi oficijelni Jist, za podjetje, ki se ie izvršijo ne psmo brtsz. »znanja, temveč celo pruti pu-utiki italijanske vlade. Zdi se, da so bile osebe, ki so prevzele vodstvo nad tem podjetjem v sporazumu z -deiom stare vlade, kajti D'Annunzijcv opolnoma rezerviraiia. Dokaz, da je bila Nemčija iskreno za priklopitev, je tudi to, da se je izbrala črno-nd-eče-zJata cas>tzva za državno zastavo ne samo radi tega, ker )e bila to zastava nemške Tevoiucije l. 1898., temveč tudi zato, 'ker je bila to tudi zastava dunajske revohrei^e. Na ta način se je hotel prihraniti avstrijskim bratom vtisk. pravi »Arbeiter Zeitung«, da se morajo podvreči tuji zastavi. Berolinska pogajanja se niso obelodanila Iz raznih vzrokov. Ententa ie bila odločno proti prildo-pitvi, a z drmz« strani bi biK v tem slučaju na-prtiH dediči avstrogrske monarhije ves njen dodg Nemški Avstriji. Medtem se ie razvila pod en-tentnim vplivom tudi v sami Avstriji s^uja, ki je bila proti priktopitvi. NastaH so budi boji, Wso imeli za posledico Bauerjev odstop. Toda ideia ni še mrtva; to dokazujejo fivahne polemike, ki so nastale o tem vprašanja v zadnjem času. Tudi samo časopisje, ki je bflo prej odločno proti priklopitvt, k-akOT »Reiohspostc, se ne upa zavzeti starega staliSča. Otto Bauer o sa'nfgennataskem miru. CURIH, 13. Bivši dTŽavni tajnik za zunanje avstrijske zadeve doktor Bauer je drža! sinoči v so-ojalističnem sestanku na Dunaju govor o saint-(germainskem miru, Sociplisti, ie rekel, nočejo imeti nič skupnega z onimi, ki protestirajo danes proti saintgermninskemn miru, kateri pa svejčas niso našli niti ene besede protesta proti brest-ii-tovskemu miru. Akoravno je saingermainski mir mir nasilja, tvori vendar majhen napredek. Dejstvo, *?a so narodi kakor Poljaki, Cehosiovaki in Jugoslovani postali svobodni, je breziivorrtno zgodovinski napredek, čeprav mora Nemška Avstrija trpeti pod bremenom drugega miTU. Tudi izveza narodov, ki je i:anes samo sveto zavezništvo zmagovalcev, tvori napredek. takozv. diktaturo cvetov; v obeh slučajih pa hi izbruhnila meščanska vojna. Nemčija mora ostati in odtane republika. V tem se strinjajo vsi delavski slcfi in veiik dei buržoazije. Zaradi tega se jaz ne bo^im uspeha m anarhične protirevcjucije.* Nato je reiveJ preds. Scheide-mann: Ali smo postali vladna sftranka ne zaradi želje do vladanja, amipaic vsled pritiska razmer. Mi moramo vladati na demokratski način. — Mirovna pogodba nas qe pretvorila v suženjski narod, naložila nam je bremena, katera ne smatra nobeden Neanec za prenesli! v a. Z druge strani ije naredila iz nas pokrajino brez vsakih praivic. Talke pogodbe jaz nisem podpisal. Da se pa izognemo kakemu nespo:'erryju in Donogalu. kjer so zaplenili orožje, strelivo in razne spise. V ■Londonderrj- ju so zasedle čete neko sinn-feinersko poslopie, katero so braniii Sdnn-Feinerci z bajoneti. Rusija LONDON, 13. (S.) Neld policijski agent je bil danes v Dublinu ubit. Danes so se izvršile razne .preiskave po vseh irskih grofijch. Iskali so orožje, municijo in spise, ki pozivajo na upor. Genovski vojvoda — madžarski krali? RIM, 14. (S.) Listi *Chicago Tribune«, »Neue Frele Presse« In »Daily Telegraf« poročajo o italijanskih .pogajanjih.* da bi se -postavil na madžarski prestol genovski nadvojvoda. Ta vest Je brez vsake podlage. Emir Sald izročen francoskemu konzulu.e KAIRO. 10. (S. Zakasnelo.) Ermr Said Je brl izročen francoskemu konzulu v Port Saidu. Trdi se, da bo poslan v Francijo. Iz Beyrura so ga pripekali pod eskorto. Do včeraj je ostal -zaprt na kairskem gradu. IZ RI S IE. Zmaga generala Wrongia (?) nad boljševlkL LONDON. 14 (S) »War Oofice« ipnobčuje na-s!edn;e poročilo: Desno krilo ruskih pros-tovolj-skih čet pod poveBstvonf generala Wronn;!a se je minuli teden upiralo proti neprekidnim boTševišklm napadom na obrambne če e rva severnem in južnem delu mesta. Glavni napad na severu }e podpiralo brodovje na Volgi. Napad Je trajal trt dni. Sovražnik Je bil končno z velikimi izgubami orbit in je pustil v rokah čet generala WronsJa 9000 ujetnikov, 11 topov in nad 100 strojnic. Trije bolj-•ševiški polki so se vdaK, a dva druga sta bfla popolnoma uničena- (z ItaSije. Iz Nem* J a. Scheidemannove izjave o nemški ntaadp. CURIH, 13. Bivši predsednik narodnega sveta Soheidemann, ki se je povrnil pred kratkim v Nemčijo, je imel v Kassedu govor, prvi po njegovem odsttopu, v katerem je j-ekel med drugim: »Sedanja konstelacija strerflc v Nemčiji ni trajna; toda vlajdi, v kateri naj bi ne bili zastopani socijalisti, 'bi morala slediti reakcijska polomna poiitika- Desni čareka C2>anj je prisjo seie leoruarja. * zavedu jc vwa - - ^ . . t- i -s ©ogaiania avstrijski poslanik v Berolinu, prof. vlada bi pomenjala monarhijo, levičarska pa Hozzlnl In JososlovonL Dne 10. septembra 1919. ob 10.15 se je izvršil v malem, zgodovinskem francoskem mestecu Saint-Germain en Laye diplomatski Čin kot nujna posledic« svetovne vojne: starodavno avstrijsko cesarstvo se je pogreznilo v nič ki žnjim v«e ono, kar je bilo neločljivo združeno žnjim: absokrtističrvj-monarhistični s»tem dolgih stoletij, kt je usuinjeval in ti-raniziral vse nenemSke in nemadžarske narode, duSii njihov naravni razvoj in nosil v sebi vse kali svetovnega požara. Avstrije ni več: malodnevna resolucija jo je zrušila in jo po-kooala za vedno. In ob tem agodovinsko tako velepomembciem dogodku, ki ga danes Se oddal eč ne moremo preceniti, se spominjamo moža, ki je med dragimi bil eden njenih najhujših sovražnikov. Pred našimi očmi ostaja eden največjih narodnih revokicijonarjev nove dobe: Giuseppe Mazzini (1805-1872), duše\ni vodia italijanskega republikanskega udruženja v preteklem stoletju. Vodil je krvave u-staje proti Avstriji v Mantovi, Milanu, Genovi, .boril se je pod Garibaldijem in iz Londona, kamor je zbežal, z vso vnemo deloval za zedinjenje italijanskega naroda. Mazzini je bil mož izredne politične sposobnosti in energije, ki je za svoja republikanska načela svobode m bratstva žrtvoval ves svoj t rad, svojo eksistenco, svoje imetje in kar je največ: osebno svobodo, in posvetil vse svoje vzburkano življenje zasužnjenemu in raztrganemu italijanskemu narodu. Srečo človeške družbe je videl le v republiki, v njej edini pogoj vse svobode. S silo svojih idej, s Širokim duševnim obzorjem, s plamenom gorke duše je vzbujal m gojil narodno zavest ne samo v ItaKji, njegov vpliv je se-tfal sVoro na vse razumni*tvo zatiranih narodov Evrooe. Ob večeru svojega življenja je sicer dočakal svobodno in zedinjeno Italijo, gibanje, Id je vzvalovilo naš narod koncem prve polovice XIX. stoletja in ki so ga udu-šile »umetnosti Avstrije, bedasta lahkovernost Jelačiča in zmote madžarskega upora«, nikakor ni zamrlo, pač pa da je v njeon program, ki se bo uresničil prej ali slej. »Ko se ideja svobodne domovine ali narodna aspiracija prikaže ljudstvu, je ne more nobena sila več udusiti ali odvzeti njenega bolj aii man* počasnega progresivnega razvoja do zmage. Narodnosti so nepremagljive kot ve^ts pomirite jih lahko za kratek čas, uničiti jih ne morete. Združena Italija bo morala imeti lastne zveze, meefoarodno politiko. In ker se bo temelj te politike moral naslanjati naravno na ustanovitve novih narodnih držav, ki bode vstale po neizogibnem razkroju avstrijetkega cesanstva, je dobro, da proučujemo pazljivo vse znake.« Nato podrla Mazeini kratek ipre-gleid zgodovine Slovanstva in omenja v kratkih potezah njegov kulturni in narodni razvoj. Ko se dotakne naših narodnih pesmi, piše, da »dihnjo žrjrč dih dejanja, tuj našemu ljudstvu. Zvene kot odmev meni nezaiane rfloboke bolesti, toda večkrat ienažajo ob koncu neko izzivanje te bolesti, skoro bi rekel prometejski upor, stremljenje po velikih misterijoznih usod ah .neukroćeno zavest moči. ki bo vstala neki dan nad vse samop^šnosti nature in ljudi.« Od nas nepoznani Jugoslovani, pravi dalje Mazzini, so podali v zad-njih šestdesetletih dcikaze izrednih zmožnosti v junaških borbah, katerim ne manka drugega ko zgodovinarja — v potezah stroge prirode, trde, nezmagljive ko skale sredi katerih so se odigrale te borbe — v besedah, institucijah, običajih, po energiji sikoro strašnih —- v plemenih, ik^er je za moža največja žalitev, če mu rečeš: »Znan mi je tvoj rod, tvoji predniki so umrli vsi v postelji.« Mazzini razdeljuje nato Slovane v štiri •velike skupine (culla probabile di quattro grandi nazioni future) in sicer: 1. Veliko Poljsko s poznanjskimi, ruskimi in avstrijskimi Poljaki; 2. Rusijo; 3. Ćeako-Moravsko, »ikaiteri se bodo pridružila najbrže tudi slovaška plemena Ogrske« (kakor se je tudi zgodilo!) in 4. skupina bo objemala ▼ politični uniji s federativno upravo Srbe, ^ Črnogorce, Bolgare, Dalmatince, Slovence in Hrvate.« Prorokuioč, da bodo Cehosiovaki razbili Avstrijo, Jugoslovani pa pognali Turke nazaj v Azijo ? In evo, razočarani so tudi mi, alnejši Jugoslovani«, ki baje seda,j re1re v Tijubljani »obupavajo in si s peeitmi tiš-če uota, da ne kriče; možje, ki so krnto trpeli oo ječah in v strelskih .jarkih ibaš radi ljufe?m do jugoslovanske ideje, ki so cib zedinjeoju Slovencev, Hnvatov in Srbov v skivrno enetrto državo jokali od sreče in navdušenca kot otroci...« Vprašam te obupanca: Ali so pred ustanovitvijo Jugoslavije sprli in sac.iali, knkor oni mož, pa so se šele sedaj zibudiili, ter se čuVijo razočarane? Će so spali in neumno fclecte'e sanjali, potem naj ne krivijio sveta, da ni takšen, ka/kor se jim je zdel v sanjah. Krivi so sami; ne bi bili smeli spati, a-mpnk bedeti in študirati — pored držav. Ali pa so šele mladeniči sedemnajstletni, ki so zarili zJnle gradove? Naj vedo, da se svet nikoli ni ravivvl po faotaziijah sedemnajstletnih m!?jder"'rev, ampak sedemnajstletni mladeniči po sveUu; na noben način pa na»j kravaJa re de»lrro; če se že ne morejo več jokati cd sreće, kakor so baje ob prevratu, pa naj vsaij mirno študirajo razmere in jih predvsem s svojim deilom skušajo izboljšati. če so ti otroško nedclžni možje res razočarani, jih vprašam: Kaj so pa pravzrprav pričakovali od Jugoslavije? Ali ,je vs-,k izmed n;ih mislil da ibo odslej t^eba del iti štiri ure na dan (koilako cstaire cd spačka, jedi, izpreha^ainjži, kavarne ioi zrfoav); 2. da pride vsak brž vsaj v VI. plačani raz-e*!, droi je v Avstriji ibil zadovcljen z 11. ali 9., 3„ da odslej sploh ne bo treba prošenj za drnccrie \iagati, niti na njih rešitev č'tkat-i; 4. da pojem »dodžnost« sploh izgine an da cctane le pojem »pravica« in »zahteva«? 5. da so Jugoslovani zgolj angeli brez grehov :a nrnrk; 6. ako je končno vsak pri juđcekr/acckeni idealu mislil le na sebe in na svr.j »;,cr.*7 A<\o je to bdla vsebina njihove jugce-lovaTiske »ideje«, potem razumem, da so sedaj razočarani; ali krivi so razočaranju orni sami, ker so pričakovali nemogoče reči ali stvari, ki f*dh ni in ne sme v prvi vrsti biti v vsebini jugoslovanske ideje. „Krka molče in so trTdho roz-očnrisni" Ne misliim seveda tu na tiđte tisoče, ki pred par leti še niso nič vedeii o Jugoslaviji ali o jugoslovanski ideji, kakor amo takrtft govorili; ti niso ničesar pričakovali in zato tudi niso razočarani. Ne pišem članka vsean mnogobrojnim bed-nikom, ki so trpeli bedo v Avstriji in jo trpe tudi sedaj. Želim vsakomur, da se reši iz trpljenja čim prej, a vsi lahko z mirno vestjo pravimo, da sedaj ni siafcSe, nego je bilo, da je mnogo bča po večiiu glasov, ki so bili oddani v dotičrem pasu. Po izvršitvi glasovanja obvesti mednarodna komisija aliirane in asociirane velesile o rezultatu. Istočasno se objavi podrebno poročilo o poteku ljudskega glasovanja. Ako se glasovanje v prvem ali drugem pasu izvrši v prilci* pridružitvi k držav? Srbov, Hrvs*ov in Slovencev, izjavlja Avstrija, da se od tega tremiika odpoveduje na korist državi SHS vsem pravicam in pravnim n?.slcvcm na to ozemlje. V sporazumu z tre:'narodno kcm:sijo se bo nato srbsko-hrvatski-slovenski vladi dala prilika, da postavi na imenovanem ozemlju svoje definitivne oblasti. Ako odloči ljudsko glasovanje v pevem eli dn^em pasu na korist Avstriji, to avstrijska vl?da po doseženem sporazumu z rie^carcd-no komisijo doHla priliko, da post i svoja oblasti z defimi-tivmm značajem v celovški kotl'ni aH v drugem pasu. Čim bo tirava tef?a ozemlja na ta način bodisi po državi SHS, bodisi po Avstriji zastirana, prene:- o vsa poro lastila mednarodne komisije. Ct-cšlce vzdrževanja te mednarodne komisije r~s:ta Avstrija in država SHS vsaka do polovice. Ggrz&njs Rađgcnp. Ljubljana, 10. septembra. Rešitev radgonskega mejnega vprašanja nI 'tako fcdiko SrvedlSva, kakor se to konru pri .površnem pre5c=a?vu dosdeva. Meeteoe Je brezpomembno, si misJi -Uansrkdo, ki najde v statistiki zadnjega ljudskoga štetja, -da štoe 2 do 3 tisoč prebivalcev, ima -slovensko manjšino (po uradnem štetju!) itd., a ce pogčeda v geografsko knjigo, vidi pri imenu mesta krat-ko 'pripombo, da se pečajo meščani ve-čliiorrj:: z virr-ko trgovmo. In to pove mnogo. Ce i-sra tu vinska trgovina veliko ulogo. je mesto gotovo v tesnem gospodarskem stiku z južnim vinorodnim ozemJ^em — Sfr venskimi goricami, kar pcv.rjii.e o resnična devstva: Vsi stari tip-Mm meščani, ki imajo odločilno besedo v radgon iem mestnem svetu, posedal cbse2-»2- -posestva v gornjeradgonskem in Uu-tomerskem okraju. Podajam v hektarjih okrogle številke o cfc.se/ncsti n}Uioviir posestev v gor»je-ra^goaskern okraju: njive........ 26 ha ftravnUd...... 40 « vrtovi....... 10 « pn?n.4d....... 6 c gozdovi...... 30 « vinoKrEufctftt.....115 * 227 ha Največ }c v'nogrcdov, ki obrodijo letno naj-manš 4400^-8000 hd vina. Ce cen-imo vino po današnjih ceniti 600 K obračunamo polovico dohodkov za obdeJovs'ne stročke. ise pekaže letni čisti dobiček okroglo 2 (mitična kron. In tu niso v.stc-ti krasiti vinogredi okrog ■Ljutomera, ki predstavljajo vs4ci izvrstne kakovosti prklelka Se veliko večje bogastvo. Vse te vi*?ograde obdehrejo slovenska vtničaTji, clti eneea Nemca ni med nveni. Zopet ja&en doka=z podrejenega scciV.teora stanja našega ljudstva. Zanimiv je rnanci elni požožaj Raogone: 1. Do nedavu-ega mesto ni imelo niti vinarja dol--ga in ga menda Še danes rama- 2. Je posestnik cele vrste zasebreh hiš in PODLISTEK \\Um oporakiL Avgust Šenoa. — Prevedel M. C—C. (43) Lekarnar je prebledel in glava se mu je povesila na prsi, roke so mu omahnile kakor mrtve in rekel ni niti besedice več. — Vidite, amice, — je nadaljeval Jelušić, keko mi delate krivico in da se silno motite. Toda odgovorite mi odkrito na eno vprašanje. — Kaj je? — odvrne potrto lekarnar. _ Ali hočete med dvema zioma izbrati manjše? — Ne razumem vas. _ Dekle z denarjem je doforo, brez dekleta in brez denarja je zlo, dekle brez denarja je tudi zlo, toda vsekakor manjše zlo če je človeku za dekle. Vi ste taksntak bogat človek, gospodinja pa vam je vseskdkor .potrebna, in M^ro rad žledatc. Ali hočete manjše zlo7 3. dveh vdeoferatov {treHrife opekam ▼ CrcS-»Jevctfi pri Gornji Radgoni bi v Boreciii na Morskem polja). Radgona Je izvozna točka Slov. goric, Murskega polja in Prefasimria. V po štev pridejo: goveja živina. konji, svinje, »perutnina, ogromne množine žita in vina, sadte. jajca, sirovo maslo. Ker bo mesto odtrgano od vseh teh gospodarskih dotokov, je zapisano gotovi smrti. Vc-e omenjene jugoslovanske pokrajine zadeva v živo le izguba prometne zveze z ostalim svetom. Železniška proga Radgona—-špilje teče po avstrijskem ozemlju, je torej za tra-jno uporabo vsled nezanesljivosti kljoib vsem kompenzacijam broL pomena. Jugoslavija stoji pred veliko gospodarsko važno nalogo — če Radgona —, da v kratkem času izvede železniško zvezo od Maribora čez Slov. gorice in Prekmurje do Menoštra (Št. Gotharda) na severnem retou Jugoslavije. S tem bi omogočili direktni promet med Požunom, najjužnejšo točko Cehoslovaške republike, in med najsevernejšo Ce bi Radgono vpletli v to prometno črto, bi imela pna-v sijajno bodočnost, toda zaslepljeni Radgončani so tako zaverovani v tradicionalni tok prometa in svoje svobodoijubje, da ne mislijo čisto nič na svojo nadaljno usodo. V R^digoni razločujemo dve stranki: eni imajo s priklopi t vijo k Avstriji veliko Izgubiti, drugi hočejo mnogo pridobiti na časti in bogastvu (veliki renegat Kamniker!) Ko bi ljudje imeli le količkaj trezne prevdar-nosti! . »vfdeant consuies«! na Krasa — Dir:ia anrafiMi roja!m svalrcm v zoseđenem ozemlja. Med darili ameriških rojakov je mnogo zabojev nastavljenih na osebe, ki prebivajo v zasedenem ozemlju. Ti zaboji se nahajajo v skladišču »Balkan« v Ljubljani, kjer jih lahko vsak čas ncslov-ljenci (dvignejo proti izpričeval u o identiteti. Zaboji bodo na željo odposlancev »Jugoslovanske podporne akcije v Atneriki« gtg. Predoviča .in Sitarja leželi toliko časa v skladišču (tudi več let), dokler se ne oglase naslovljene!. Ako so uaslovijenci begunci in prebivajo sedaj v Jugoslaviji prejmejo iahko zaboje takoj. Morajo se pa izkazati s potrdilom županstva sedanjega bivališča in Posredovalnega urada za begunce v Ljubljani. V natsled-njem izkazu je prvo ime obdarovanca, drugo pa ime darovalca. Izkaz. Kos (Kosi) Janez, Marke pri Ročinju, Primorsko — Kos A.. Clevelaai. Simčič Franc. Vedrijcn 3S, p. Kojsko, Goriško — Urbas Lois, Oeveland. Mahiuk Jernej, Senožeče, Kranjsko — Mahink Blaž, Chicago 111. Molk Matija, Gornja Planina pri R-keku — Molk Mat., Cleveland. Berginc Ana, Drežnica 21, p. Kobarid — Ber-ginc Jakob. Mihvankee Wis. Kos Frančiška. Trsink 13, p. Podbrdo-Tobnin — Roter Jchn, Clevel.nd. Erloh Jakcb, Sp. Dobije, p- Loče pri Beljaku — KansEJi- St., San Fraucisko. Gorjanc Terezija, Loka, p. Kanal — Gorjanc Ivan, Cleveirmd. Fišer JcsLp, Crniče 37. pri Gorici — Fišer Ciril Po s. Šker! Marija, vas Dolnji Zemon 7, p. II. Bistrica — Šker! Josip, Cleveland. Cernetič-Siiur Marijana, P. PlatVchin-Prosenfco, Prov. Udine, Venezia — SkuT Josip, Cleveland. Lt'avcčič Ivan .Mrla Bukovica 16, Hir. Bistrica (?) _ štejfančič Frank Ore llill P. 2tspanstvo Ilirska Bistrica — Zveza JugoeL žen in deklet, Cleveland. Župnija Logatec — Slov. Red. Cross, Joliet Illinois. Podberšček MarUa, št Martin 75, p. Kojsfco, Primorsko - »Podberšček M-Jie, CSeveland. Mejak Ivzn, Landol. p. Hraše pri Postojni — Mejak Jakob Jol:et ffl Jirg Marija, Ciisinj 6, ipri ToJminn — UJemann Math., Indi-napcrMs. Zetko Antonija, Laze 16, p. Senožeče — Zetko Anton, Jofcet. Uršič Marija, Kobarid 84 —? Ba!aat Ivana, Sp. KauomJje 58, p. Sp. Idrija — Ba&rrot Anton, E'Iy Minu. Tomažič Ivan, Silv je 14. Obrav. — Tomažač John, Cleveland. 2 igo j Anton, Sv. Križ-Ces>ta, pri Ajdovščini — Žigo j Albert, M":!wattkee Wis. Tomšič Ivan, U. B^trica 107, Trnovo-Bistrica — Le var Lcuis, Cleveland. Kl.T:n Franc, Zogorje 35, p. Sv. Peter na Krasu — Gaher Joe, Joliet 1LL Kosoveli Katarina, Osek, p. Sanpas pri Gorici — Badalič Ciril, Chicago III. Vuga Jožei, Rcčinj 125, Kanal — ? CJeveJand. P, Kans. Ne mg ar Frančiška, Lase 54, p. Planina pri Rakeku — Nemgar Franc, Evetet Minn. Turkovič Jožefa, Brce 4, Jelšaaie — Turkovič Jos., Cieveland. Berginc Ana, Drežmcai 21, p. Kobarid — Berginc ack., Milwaukee Wis. Km-ač Marija, Lokavec 211, Primorsko — Kovač Avgust, Cleveland. Tomšič Ivan, Knežak 30, Tmovo — Tomšič Marija, VcJd&z: Coiorado. BenčaT Kristina, Kosi 105, Ročinj — B en čar Ana, Cleveland. Urbas Ivana, Spod. Planina 182, pri Rakeku — Urbos Alojz, Cleveland. Cucek Marijana, Kal 8, St Peter na Krasu — Cucek Janez, Ccilinwcod- Steiarrčič Marija, Trnovo 73 — Princ Joe, Lhe Bcygau Wts. Ga»brenj.a Mc^tin, Rak-ek 3 — Gabrenja F., St Johnstown Pa Uršič Alojzija, Kobarid 15 — Pešat Marija, Mi-chigan In-dianapoJis. Blažet-ič Jožef, Knežak 15, p. Podmelec — Rejc Anton, Cahimet M:ch. Županstvo občine Tolmin — Zveza jugosl. žen in deklet, Cleveland. Krapš Teresaja, Podpora 241, Idrija, Kranjsko — L2.pc.jne M., CJeveland. Baučer Frančiška, Gradišče 225, p. Ajdovščino — Baučer Antcm, Cleveland. Fortunat Marija, Ročinj 21 — Križnic R., Cleveland. M a tko Jožef, Tom inje 21, H. Bistrica, Kranjsko — Mr»tko Jožef, Rcchdale KI. Perše Andrej, Steverjan Grojna, Gorica — Per-še John, Cleveland. Vičič Mihael, Lovze 1, p. Uir. Bistrica — Vičič John. Cbica-go 111. Lipuiš Jožefa, Bafcre 24, p. Crniče pri Gorici — Lipuš Fra.nc, Solatha-mbra .Rd. Simčič Am. Cija, N:ivice 33, p. Kojsko pri Gorici — Simčič Mhael, Cleveland. Domače vesti. čast, komur čast! Spominjamo se časov iz začetka vc^ne, ta'kde taon meseca junija 1916., ko je paževal v Trstu načelnik avstrijskega vojaškega vrhovaie^a urada, zloglasni major Leoek, Tedaj je dcibiJo naše uredništvo poziv od tesja gospoda najžalositneišega spomina, da naj se zr*Lasi pri xyeon član našega uredništva. Zgcdđo se je, ksilo zaukazano. In ta ukaz je zadel samo naš lest; noben italijanski list v Avstriji ni dobil enakega ukaza. Bolelo nas je, ko smo morali izvršiti, tkar nam je belo ukazano, ker smo v D'Amvunzi.ju zrli vedno enega n3jjvecf.li mož italijanske lepe knjige in smo stali vedno na stališču, da naj tudi voyna ne podira, kar je vsem narodom sveto — kulturne hnovSne. In. D'AiHiuuziio je kulturna imovina italijanskega naroda. Tako je naše stališče! Zato pa tudi zopet pravimo z velikanom nemškega nahoda, Goethejem: »Peiitisch Lied — eitn garstig Lied!« — politika v pesmi je gnusna! Ostani pesnik v svojih idealnih višinah, ostani tam, kamor so ga posadile vile-pevke, v deželi svetlih misli in čistih želja, in ne padaj dcJi v blato hladnega in brezsrčnega preračun avar^a pclitike-nečistnice! In kako n^ tudi čd-ovek, ki ni s tega sveta, čigar vse duševno snovanje in dejanje naj bi bilo izven vsakdanje, od sebične graJbežljirvosti smrdeče stvarnosti, pesnik, v katerem $eda narodni srvot božanstvo in blaznost obenem, posejga kot hlajfno račun a« oČ račusar v viharne vrtince poetičnega življenja?! Nemogoče; izMjučno zanj, izkljnčno za njegov nared, izkinačno za vsakogar, komur je pe&cik — resariflt Naj ostane D'Aimm®- Pijanec Petričević! Kje je? Videl ga nisem že dalje časa. Plačujem »cer zanj stanovanje in hrano, toda ne videvam ga, do čim pa je prej prihajal vsak čas, da mi izmami kak goldinar. Moram ga poiskati, tega paridaariča. Odvetnik fe takoj ocfiel v Petričevićevo stanovanje v Novi Vam. — Kje je gospod Patričevič? — je vprašal gospodarja čevljarja. _ Ne vem prav, — je odgovoril gospodar. — Pred kakimi $tirine|itinii dnevi mi je dejal, da gre nekam v Zatferje k nekim daljnjim sorodnikom ia da se ac vrne pred tremi ali štirimi meseci, lamje prišel voz ponj, in odpeljal se je. Toda 90 pravici rečeno, U se ne vrne več. — Dušo ime že v grlu. Kailjal je, da je groza, komaj se še dx& pokonča ml spomin ga zapušča. _ Dobro, — je odgovoril Jehsšič. — Kar vam je ilo, sem piafal, m še polovico več. To vam darajem. Ali ča bi se Petričevnč venil, mi pridite takoj povedat, ali ste dišali, takoj! Zbogom! — Bom, bom, »pacUbitie, in lepa vam hvćilal ao nijiuu Hafi^ensltenm narodu tnto, kar ma more bitt: coamjevalec lepote, klkar svobode, lj 1 ti umi ■ bratstva, prorok zlate bo-dočnooti; aK politiko naf prepušča drugim ljudent, hladnim, treznim, ld se ne spotikajo ab vsakem kamenin, zroč le v oblake. Velikemu pesniku itaiifjanslkega naroda bi pač ne bilo treba, da mu mora prvi politik njegovega naroda očitati — pustolovstvo! Včerajšnji dan je minil v Trstu popolnoma mirno. Izvzemši zastave, ki so bile razobešene na nekaterih hišah, iri bilo ničesar, iz česar bi se moglo sklepati, da se dogaja kje kaj izrednega. O reških dogodkih so se raznašale ©o mestu najraz-novrstuejše vesti, katerih pa "z ozirom na izdano strogo prepoved ne moremo objaviti. Kakor poročamo na drugem mestu, je poverjen z ureditvijo reške stvari namestnik načelnika generalnega štaba italijanske vojske, general Ba>dogIio, ki je imenovan za izrednega vojaškega komisarja za Julijsko Benečijo. Ker general BadogJio slovi kot zelo odločen mož, je pričakovati, da se stvar reši v najkrajšem času. S kakšnim izidom, bomo poročali, če bomo smeli. Za profesorje na zagrebškem vseučilišču so imenovani: dr. Lazar CaT, dr. Lazar Stjepanek, dr. Fr. Jul. Jelenič za cerkveno zgodovino, ing. Leo-nid Fraaijić za prdesorja mehanike. — Umirovljeni so vseučHiški profesorji bogoslovne fakultete v Zagrebu: dr. Hugo Mrhalović, dr. Fran Zagoda m dr. Josip Pazman. Vlom prt državnem pravdniku v Zagrebu. V stanovanje državnega pravdnika dr. Zrnipermanna v Zagrebu so te dni vlom Si tatovi in odnesli perila in drugih stvari za 30.000 K. Kantina v vofašaicf kralja Petra I. (domobranski vojašnici) v Ljublj-mi se na podlagi ministrstva za vojno n mornarico o. br. 36.376 z dne 27. avg. 1919 ter na pcdlagi člena 96. zakona o državnem računovodstvu daje v najem. Vsi interesentje zemo-rejo dobiti podatke glede najemščine pri Dravskem pešpolku, odnosno blagajniku tega polka v navedeini vojašrifci. Licitacija se vrši dne 29. t. m. in naj interesemje do tega dne predlože svoje ofe^te. Plavitev na Savi. Zagrebški listi poročajo, da je plulo te dni mimo Zagreba proti Belgradu veliko število plavov, ki vozijo drva iz Slovenije Ob sedem jem nizkem Btanju vode rabijo pJavi za vožnjo od Zagreba do Belgrada približno 14 dni. Za Zagreb so došla drva po Savi že začetkom poletja, a ziat jesen pričakujejo zopet nove množine. Plovitev po Savi se torej oživlja. K protestu radgonskih Nemcev. Da so radgonski nemški obrtniki tudi ©red ustanovitvijo Jugoslavije ljubili Slovence, potrjuje sledeči dogodek: Pred dvajset let-i no bile v i?_dgoni po štiri božje skižibe vsako nede!>:o, Ln sicer -tri v župni cerkvi, ena pa pri Devici Mariji s slovensko pridigo. Zbolel pa je 'gospod, ki je služiJ srednjo tiho mašo v župni cerkvi. Mestni župaiik je na to odredil, da izostane -božja -služba s slovensko pridigo v podružnici. Ni še -preteklo štirinajst dni, k-aT pride nenadoma brzojavka od škofijstva v Gradcu s poveljem, da mora eden izmed duhovnikov binirati (dvakrat maše vali) za -to, da slovenska služba božfja ne izostane. Kdo je -pri škofijstvu tako odločno branil slovensko božjo službo, ki je po naredbi naddekanovi itzcetaJa? Nihče drugi, kakor »a blagor svojega mesta tako vneti župan pl. Ko-dolič. Vsi obrtniki so namreč silili v njega, da ne z vso močjo ipastavi in seže, naj slovenska božja služba ne izc&iane, ker odidejo ljudje drugače v sosedne slovenske cerkve in mesto ima zaradi tega* ogromno škodo. Peljal se je na to sam k škofijstvu in izprosil imenovani brzojav, da slovenska božja služba prihodnjo nedeijo ni več izostala. (»Slovenec«.) Prvi kongres jugoslovanskih žen v Be!gradu se bo vršil 21. t. m. Predsedstv osplošnega slovenskega ženskega društva je prejelo povabilo za vsa slovenska ženska društva. Udeleženke kongre&a bodo imele .polovično vožnjo do Beograda 4ier se jim poskrbi stanovanje. Pokroviteljstvo društva gledaliških Igralcev kraljevine SHS je sprejel prestolonaslednik Aleksander. Prosto vožnjo po železnicah za časnikarje zahteva časnikarsko društvo v Sarajevem. Izročilo .je vladi tozadevno prošnjo. Zagrozili so, če se jim ne ugodi, da Pisti ne bodo več prinašali publikacij od ministrstev in vlade. Srbohrvatsfci jezik v čehoslovaškl repubUkL V čehoslovaških šolah bodo uvedli kot obligaten predmet srbokrvatski jezik. Nekaj dijakov pošljejo v Bel grad, da tem dobro proučijo erbohrvat-ski jezik in njegovo zgodovino. Zaplenienje Imetja. Do sedaj je jugoslovansko ministrstvo trgovine in industrije .izvršilo sekve-ster nad imetjem SOO -podanikov neprijateljskih držav. Popravljamo. V včerajšnjem oglasu šentjakobskega kcnsuinnega društva »Jadrana«, naj se glasi, da se bo vršil izredni občni zbor v nedeljo, 21. septembra, ne pa, kakor je bilo pomotoma javljeno, 31. septembra. Vojaški avtomobil je povozil včeraj na katircir-ski cesti nekega uradnika Petra Tonona. starega 34 let Zdravnik rešene postaje je -prihitd na lice mesta m dal Tononu, ki je- imel precejšnje poškodbe na desni nogi, prvo pomoč, nakar so ga prepeljali v 3> 0 Resuvs Ki.Ji).0jt) Centrali: M!f Mm iiai^ini) 5 - li] i. M) 1 Podružnice: Dubrovnik, Dunaj,