Acrocephalus 113 - 114.qxd 28.3.2003 8:52 Page lft^ Acrocephalus 23 (113-114): 141 – 143, 2002 Ali je populacija kosca Crex crex na Ljubljanskem barju ({e) stabilna? Is the Corn Crake Crex crex population at Ljubljansko barje (still) stable? Davorin Tome Nacionalni inštitut za biologijo, Večna pot 111, SI-1000 Ljubljana, e-mail: davorin.tome@nib.si 1. Uvod 2. Opis obmo~ja in metoda dela Kosec Crex crex je ena izmed 24 globalno ogroženih Kosce sem štel v letih 1998 do 2002, ob 1400 m vrst ptic (SPEC 1), ki se redno pojavljajo v Evropi dolgem kolovozu JV od vasi Bevke (začetne (Tucker & Heath 1994). Status ogroženosti je vrsta koordinate x = 5450550, y = 5092160; končne ko- ohranila kljub temu, da se je populacijska ocena od ordinate x = 5452400, y = 5092780). Območje se leta 1994 (Tucker & Heath 1994) do danes razteza na eni izmed dveh zgostitev koscev na povečala za okoli 16-krat (Schäffer & Green Ljubljanskem barju (Trontelj 1994). Leži na 2001). Povečanje pa je vedarle le navidezno in je nadmorski višini 287 - 289 m. Jeseni so tu pogoste povezano s problemom slabe raziskanosti (za pregled poplave. Na območju ni njiv, večina travnikov je razvoja vedenja o velikosti evropske populacije kosca ekstenzivnih, dvokosnih, s prvo košnjo v drugi glej Schäffer & Green 2001, Trontelj 2001). polovici maja. Manjši del površine gosto prerašča Vzroki ogrožanja, kot je režim košnje ali brestovolisti oA2A Filipendula ulmaria, ki ga pokosijo zmanjševanje površine primernega gnezditvenega enkrat na leto ali enkrat na dve leti. Mejic ob prvi habitata (Green et al. 1997), v Evropi v veliki meri polovici transekta ni, ob drugi polovici so redke. Od še vedno obstajajo. leta 2000 je manjša površina na začetku transekta V prizadevanjih za varstvo kosca smo v Sloveniji ograjena kot pašnik (manj kot 5%). ves čas hodili v korak s preostalo Evropo, o čemer Pojoče kosce sem štel enkrat letno, ponoči, ob pričajo številne objave o opažanjih in štetju vrste, koncu maja, tik pred prvo košnjo. S štetjem sem redno štetje kosca na Cerkniškem polju (Grobelnik začel med 22.30 in 23.30 (poletni čas) in običajno & Trontelj 1999) in dva vseslovenska popisa koscev končal po polnoči. Ob vsakem štetju sem naredil dve (Trontelj 1995, Trontelj 2001). O koscu smo ponovitvi, pri čemer je bilo štetje ob vračanju po pridobili tudi nekaj dragocenih ekoloških podatkov istem transektu upoštevano kot drugo. Premor med (Grobelnik 2000). prvim in drugim štetjem je trajal 10-20 minut. Ljubljansko barje je prioritetno območje za Hitrost hoje ob štetju je bila okoli 1,9 km/h, štel sem varstvo kosca, saj je tu okoli polovica vseh vse kosce ne glede na oddaljenost, med štetjem se gnezditveno aktivnih samcev v Sloveniji (Trontelj nisem ustavljal. V obdelavi podatkov sem upošteval 2001). Ptice so bile dobro skartirane med obema višjo od obeh vrednosti. Dan pred ali po štetju sem vseslovenskima popisoma in rezultati so pokazali, da območje obiskal tudi podnevi in ocenil površino je populacija stabilna. Kaj se je dogajalo s populacijo pokošenih travnikov. v vmesnem šestletnem obdobju, ne vemo dosti, kar Vpliv razlik v datumu popisa in deležu pokošenih je zaskrbljujoče. Velikosti populacij ptic lahko nihajo površin med leti, ki bi potencialno lahko vplivale na med leti tudi do nekaj desetkrat (Newton 1998). število pojočih koscev (Grobelnik 2000), sem Uvrstitev rezultatov nerednega štetja na pravo mesto ugotavljal s korelacijskim koeficientom. v večletnem populacijskem ciklu bi zato morala biti prednostna naloga v naravovarstvenih prizadevanjih 3. Rezultati ohranitve globalno ogrožene vrste - opravimo jo lahko z vsakoletnim štetjem, kar je tudi mednarodno Najzgodnejši datum popisa sta bila leta 1989 in 2002 priporočilo. (21.5.), najkasnejši leta 2000 (28.5.). Korelacija med Namen prispevka je predstaviti rezultate datumom popisa in številom pojočih koscev ni bila petletnega štetja kosca na majhnem območju značilna (R pearson = -0,1; NS). V vseh letih popisa je Ljubljanskega barja in jih oceniti z vidika stabilnosti bilo vreme jasno in brez vetra. Največ koscev sem populacije. preštel leta 1999 (25) in najmanj leta 2002 (10). V 141 Acrocephalus 113 - 114.qxd 28.3.2003 8:52 Pagel4^K D. Tome: Ali je populacija kosca Crex crex na Ljubljanskem barju (še) stabilna? preostalih letih sem preštel 24, 18 in 11 koscev (slika 1). Ob štetju je bilo pokošenih 0 - 20% vseh površin, različni delež pa s številom pojočih koscev ni bil značilno povezan (R Spearman = 0,56; NS). 30 25 20 15 10 10% 6% 20% 0% 0% 1998 1999 2000 2001 2002 Slika 1: Število pojočih koscev Crex crex v obdobju 1998 -2002 na majhnem delu Ljubljanskega barja. Na zgornjem robu je ocena deleža pokošenih travniških površin v času štetja. Figure 1: Numbers of calling Corn Crakes Crex crex in 1998 - 2002 in a small area of Ljubljansko barje, with the estimated proportion of mown meadows at the time of counting on top. 4. Diskusija Populacijski trend kosca na raziskovanem območju Ljubljanskega barja je bil v zadnjem petletnem obdobju negativen. Ob nespremenjeni hitrosti zmanjševanja, kar kljub vsemu ocenjujem kot malo verjetno, lahko vrsta s tega območja izgine v dveh do treh letih. V poročilu z zadnjega vseslovenskega štetja koscev je zapisano, da je populacija v Sloveniji dokaj stabilna (Trontelj 2001). Preštetih je bilo kakih 100 koscev več kot na podobnem štetju v letih 1992 in 1993. Razliko je avtor takrat pripisal precej boljši organiziranosti terenskega dela. Edino resnejše zmanjšanje velikosti populacije, ugotovljeno na Cerkniškem polju, je po njegovem sklepanju povzročila muhavost narave. Neugodne naravne razmere pa tam očitno trajajo že dalj časa, saj je bilo podobno nizko število zabeleženo tudi v dveh predhodnih letih (Grobelnik & Trontelj 1999). Dobro je, če si ob ugotovitvah, kot so predstavljene v tem prispevku, zastavimo vsaj dve vprašanji: kakšna je verjetnost, da je zabeleženi upad posledica napak ali pomanjkljivosti v izboru metode popisa in ne dejanske dinamike, ter kakšna je verjetnost, da predstavljeni trend prikazuje dinamiko večjega dela populacije v Sloveniji? Vpliv metode na število pojočih samcev sem zmanjšal s standardizacijo popisov (isti popisovalec, isti čas, dan popisa, stabilne vremenske razmere ipd.). Da je bil ukrep uspešen, priča neznačilnost obeh korelacijskih koeficientov. Eden izmed dejavnikov, ki ga z izborom metode nisem izločil vnaprej, a bi lahko vplival na rezultate, je tudi zmanjšana aktivnost klicanja samcev v času, ko samice ležejo jajca (Green et al. 1997). Dogodek se ne pojavlja vsako leto v istem obdobju in bi lahko imel različen vpliv na rezultate tudi, če bi bili popisi narejeni vsako leto ob istem dnevu. V območjih Evrope, ki so na podobni geografski širini kot Slovenija, se mladiči iz prvega gnezda izležejo ob koncu maja ali začetku junija (Green et al. 1997). Redke najdbe gnezd na Ljubljanskem barju kažejo (Grobelnik 2000), da je čas izleganja na Barju verjetno podoben, kar pomeni, da obdobje lezenja jajc in s tem možna manjša pevska aktivnosti samcev variira znotraj prve in ne druge polovice maja, ko so bili narejeni popisi. Odgovor na prvo vprašanje se tako glasi, da predstavljeni populacijski trend verjetno odseva dejansko spremembo na travnikih okoli Bevk. Kaj pa vzroki sprememb? Sprememba namembnosti ekstenzivnih travišč in sprememba v načinu gospodarjenja sta najpogosteje omenjena vzroka propadanja evropske populacije kosca (Green et al. 1997). Njunega neposrednega vpliva na število pojočih koscev pri Bevkah ni bilo zaznati, saj se območje topogledno med leti praktično ni spreminjalo. Posrednega vpliva, ki poteka prek zmanjševanja gnezditvenega uspeha in se na velikosti spolno aktivnega dela populacije lahko izrazi tudi z nekajletnim odmikom (Newton 1998), nisem raziskoval. Petletni trend na majhnem območju Barja, ne glede na to, kako črnogled je, zaradi pomankljivo zbranih podatkov (ni bilo ponovitve štetja, zabeleženo je le dogajanje na enem transektu) ni dokaz za upadanje populacije kosca na celotnem Barju ali celo v Sloveniji, gotovo pa je resno opozorilo, da je globalno ogroženi vrsti treba nameniti več pozornosti. Ena izmed rešitev je organizirano vsakoletno štetje ob več transektih po vsej Sloveniji. Le tako zbrani podatki bodo dali tudi zadovoljiv odgovor na drugo zastavljeno vprašanje. 142 Acrocephalus 113 - 114.qxd 28.3.2003 8:52 Page 1^^ ACROCEPHALUS 23 (113-II4): I4I — I43, 2002 Povzetek Na Ljubljanskem barju, najpomembnej{i lokaliteti za kosca Crex crex v Sloveniji, sem vzdol` 1400 m dolgega transekta JV od vasi Bevke v letih 1998 do 2002 {tel pojo~e samce. Popisi so bili narejeni pono~i, med 21.5. in 28.5. [tevilo je upadlo s 25 pojo~ih koscev v letu 1999 na 10 v letu 2002. Izklju~il sem vpliv vremena ali metode popisa na rezultate in tudi neposredni vpliv intenziviranja travnikov. Ali ima sprememba velikosti populacije {ir{e geografske razse`nosti, lahko poka`e le {tetje koscev ob ve~ transektih. Tucker, G.M. & M.F. Heath (1994): Birds in Europe: their conservation status. Cambridge, UK. Prispelo / Arrived: 6.2.2003 Sprejeto / Accepted: 6.3.2003 Summary From 1998 to 2002, I counted calling Corn Crake Crex crex males along some 1400 m long transect SE from the village of Bevke at Ljubljansko barje, the most important locality for this bird in Slovenia. Each year, surveys were made at night between May 21st and 28th. The number of Corn Crakes declined from 25 in 1999 to 10 in 2002. I excluded the possibility of the negative trend being a result of the weather or fieldwork method, or a direct influence of the intensive farming in the meadows. Whether the changes in the bird’s population at Ljubljansko barje reflect its state at a larger scale in Slovenia, should be investigated with an organised counting along several transects. Literatura Green, R.E., G. Rocamora & N. Schäffer (1997): Populations, ecology and threats to the Corncrake Crex crex in Europe. Vogelwelt 118: 117-134. Grobelnik, V. & P. Trontelj (1999): The corncrake (Crex crex) in Slovenia. 93-96. V: Schäffer, N. & U. Mammen (eds.): Proceedings international corncrake workshop 1998, Hilpolstein. Grobelnik, V. (2000): Ogla{anje, ocena {tevil~nosti in izbira mikrohabitata koscev (Crex crex) na dveh lokacijah Ljubljanskega barja. Diplomsko delo, Univerza v Ljubljani, BTF, Oddelek za biologijo, Ljubljana. Newton, I. (1998): Population limitation in birds. Academic press, London. Schäffer, N. & R.E. Green (2001): The Global status of Corncrake. RSPB Conservation Review 13: 16-24. Trontelj, P. (1994): Ptice kot indikator ekolo{kega pomena Ljubljanskega barja (Slovenija). Scopolia 32: 1-61. Trontelj, P. (1995): Popis kosca v Sloveniji Crex crex v Sloveniji. Acrocephalus 16(73): 174-180. Trontelj, P. (2001): Popis kosca Crex crex v Sloveniji leta 1999 ka`e na kratkoro~no stabilno populacijo. Acrocephalus 22(108): 139-148. 143