OJ PRIMORSKI DNEVNIK ktoVl • Stev. 261 (1949) toANRO BABIČ: GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon, post. 1 gr TRST, nedelja k. novembra 1951 Cena 25 lir [idalijev baratto tli 11% dni b°- odkar Vi-£ o baratto inf a- ^ irntF°Siva Tr~^ane v )l p02iua ’ predvsem 7eModnli-ro:iti {n P'ritisk. jjlitvifr ■P°P°lniti 2 ob- toein ^ pritiskom z l da ' • t-. Dn ' tako Jugosla-J«, la» nJ:'rtih Kominfor- s Podlegla imperia- JJe Pritisku Sovjet- S ta namen m i tt Italiji podrt ^titJ^irdistVne kroge Sma„Jfh. po Istri, Reki, tf^ua« lld" skratka po Jern JtJ em ozemlju in i,u stnrveva k ustvarja-,U!>o.rnJ.e napetosti med t **W° in Malijo in de-. len, “ ogrožanju miru tojf^or p EJ°.r°Pe- To ?e ste i« imperialiste s klicem: «Pomagajte nam rešiti Trst» («Aiutateci sal-vare Triestetr). Istočasno pa skozi usta Pajette, Longa in celo Togliattija jasno in odkrito pove, da ebolj-So rešitev» Triaškega ozemlja pomeni njegovo priključitev k Italiji. V zadnjem casu pa je Vidali napravil še en korak naprej. V izjavi, ki jo je pred kratkim podal njegov CK ne omenja vet zahteve po ustanovitvi STO, temveč voziva vse italijanske nacionalistične stranke le na enotnost proti «baratto infame». Se več, on postavlja v zadnjem svojem članku ePosizioni chiare* še konkretnejšo osnovo za takšno enotno fronto - plebiscit na Tržaškem ozemlju-Sicer se Vidali v tem članku še ne izrazi jasno in do-lolno, za kaj bi glasoval, še bi do plebiscita res prišlo. Mislim pa. da to tudi ni potrebno. Kajti za kakšno drugo rešitev naj bi on glasoval kot za priključitev k Italiji, te poziva na enotnost vse tiste italijanske nacionalistične stranke, ki so se če od vsega začetka jasno in nedvoumno izrekle za priključitev vsega Triaškega ozemlja k Italiji. Torej stališča so jasna: preprečiti vsakršen sporazum in zblilanje med Jugoslavijo in doseči čimprej priključitev vsega Tržaškega ozemlja k Italiji. Tako logično in jasno si Vidali še nikoli ni upal govoriti. Kate, da je, po njegovi oceni, sedaj situacija za to dozo-jela. Po vsem tem je popolnoma jasno, da je njegovo kričanje o nekem «baratto infame», ki ga je treba preprečiti, le krinka, za katero hoče on izvesti svojo umazano kupčijo, ki jo pripravlja ie od resolucije Kominforma sem na liniji izdaje delavskega gibanja in interesov večine triaškega prebivalstva. v duhu te umazane kupčije Vidali v svoji zadnji izjavi ponuja italijanskim imperialistom pomoč Sovjetske zveze, ko pravi, da bi za Trst bilo zelo koristno, če bi se Italija odpovedala Atlantski zvezi, to se pravi z drugimi besedami, da bi v tem primeru Sovjetska zveza odkrito podprla prključitev Trla-škega ozemlja k Italiji. Ce se je torej treba proti kakšnemu barantanju boriti in v tej borbi ustvarili enotno fronto vseh poštenih Trlačanov, ki jim je res pri srcu interes in napredek njihovega mesta, potem se je treba boriti proti Vidalijevemu barantanju, ki ga poskuša izvesti s pomočjo Sovjetske zveze! Mi odločno pozdravljamo vsakršno zblilanje med Jugoslavijo in Italijo s ciljem, da se ustvarijo medsebojni prijateljski odnosi, da se odstranijo vsi nesporazumi, ki ustvarjajo današnjo napetost med dvema sosednima drlava-ma in s tem tudi prepreči nadaljnje izkoriščanje sedanjega pololaja Trsta s strani Kominforma za svojo podlo politiko ter tako utrdi mir v tem delu Evrope. Pri tem pa poudarjamo, naj bo rešitev triaškega vprašanja predvsem rezultat volje in interesov tria-kega prebivalstva. Sedanje tein j e večine triaškega prebivalstva pa so, da se Trst neodvisno in svobodno razvija ter povezuje z vsemi. predvsem pa sosednjimi driavami na ekonomskem polju in da na političnem polju kot tak odigra vlogo zbliianja in povezovanja, ne pa razdora med sosednimi narodi- Na tej osnovi naj velja tudi naša borba proti Vidalijevemu baran-‘ tanju. MOV ACHESONOV NAČRT za okrepitev kolektivne varnosti Naš pr tedenski egi ed Francoski zunanji minister v Parizu minister Schuman izjavlja, da bo Francija ta načrt podprla • Egiptovski zunanji - Nehrujeve izjave o angleško egiptovskem sporu in o raznih azijskih vprašanjih PARIZ, 3. — Prlbodinji teden bitnem razgovoru z Edenorr, je bo med razpravo pred glavno skupščino OZN ameriški držav, ni tajnik Dean Acheson obrazložil nov načrt za okrepitev kolektivne varnosti in ki se zdi, da ga Francija namerava podpreti. Tako namreč tolmačijo včerajšnjo izjavo francoskega zunanjega ministra Schumann v Rennesu,- ki je izjavil med drugim; ((Prihodnje dni se boste znašli pred pobudami v Združenih narodih, katerim se Francija pridružuje in ki bodo povzročile veliko senzacijo. Njihov namen bo okrepiti mir.» To izjavo spravljajo v zvezo, ki jo je podal Acheson v četrtek ob svojem prihodu v Le Havre. ko je poudarjal, da mo. ra OZn okrepiti kolektivno var. nos-t. Francoski zunanji minister Schuman se je danes popoldne razgovarja-l s francoskim rezidentom v Marbku generalom GuiKaumeom. Sprejel je tudi a-meriškega poslanika v Parizu ter pozneje francoskega poslanika v Veliki Britaniji Masigii-ja, s katerim je razpravljal o vprašanjih, o katerih se bo jutri razgovarjal z britanskim zunanjim ministrom Edenom. V Londonu izjavljajo, da se bo Eden jutri zahvalil Schumannu za pcmoč Francije v sporu z Egiptom. Z druge stran; pa so v' francoskem zunanjem ministrstvu prepričani, da bo britanska vlada podprla francosko tezo o Maroku, t. j. nepristojnost glavne skupščine OZN, če bi o tem vprašanju razpravljali pred- Združenimi narodi. Maroški nacionalistični voditelj Allal El Fassi je namreč danes posla] glavnemu tainiku OZN spomenico. v kateri zahteva, naj Združeni narodi ((posredujejo, da napravijo konec napadu proti Maroku, ki je povzročil veliko število žrtev v zadnjih dneh.» Danes popoldne je prišel na letališče Orly egiptovski zunanji minister, ki bo vodil delegacijo pred skupščino OZN, Na vprašanje novinarjev o more- Salah El Din izjavil, da za sedaj nima nobenega točnega načrta. Iz Kaira javljajo, da se bo Šalah El Din čiri', prej sestal z Achesonom in se ž njim razgovarjal o sporu zaradi Sueškega prekopa, da razjasni položaj, še preden pride do stikov med egiptovii o delegacijo in britanskim zunanjim ministrom Edenom. Glede poiožaja ob Sueškem prekopu javlja danes britansko uradno poročilo, da bo dobava petrolejskih proizvodov zajamčena v mejah možnosti po avtomobilskih cestah in železnici.# Dalje javljajo, da so britanske oblasti danes izgnale s pod. ročja Sueškega prekopa drugih 12 egiptovskih državljanov pod obtožbo, da so strahovali egip. tovske delavce, ki 'eiajo za Angleže. Poostrili so tudi vojaško nadzorstvo, ker so opazili, da je izginilo več orožja iz vojaških zaleg. Iz Novega Delhija javljajo, da je indijski ministrski predsednik Nehru na svoji tiskovni konferenci omenil nerešena vprašanja v Aziji in na Srednjem vzhodu ter izrazil željo, da bi mogej koristiti pri reše- vanju teh sporov. Pripomnil pa je, da ne bo dal nobene pobude v tem smislu. Glede vprašanja Sueškega prekop® je Nehru izjavil: «Ce bi obstajala pristojna mednarodna oblast, ne bi nobena stvar branila postaviti Sueški prekop pred polno egiptovsko suverenost sporabutnno s to ob lastjo.# Dejal je na to, da bi morale biti vse velik® prometne poti (kakor n. pr. Panamski prekop) podi nadzorstvom mednarodne oblasti in da ne vidi nobenega vzroka, zaradi katerega bi morali biti Sudan ali katera koli druga dežela zasedena po tujih četah Pripomnil je, da je bila Indij® vedno naklonjena egiptovskim zahtevam glede Sudana in Sueškega prekopa. Po njegovem spadajo te zahteve y širši okvir narodnih teženj, ki so nastale v Aziji in na Srednjem vzhodiu po zadnji vojni. V bistvu so vprašanja, ki sedaj nastajajo na teh področjih, rezultat prebujanja narodne zavesti. ((Hoteli bi — je nadaljeval Nehru — da bi narodne težnje, do katerih smo naklonjeni, obravnavali na miroljuben način in ne s spori. Vsak miroljuben način mora imeti prednost.# Izjavil je nato. da bj bila Indija naklonjena plebiscitu za rešitev kašmtrskega vprašanja, in je nadaljeval: «Nismo mnenja, da je tihomorski pakt P°-treben, oziroma da bi prispeval k ohranitvi miru.# Dodal je, da njegova vlada ne želi pristopiti k nobenemu paktu, pripravljena pa je podpisati nenapadalni pakt s Pakistanom, če ta uredi svoj spor s Kašmdrom. Na vprašanje o novj angleški vlad; je Nehru dejal, da no predvideva nobene težave, kar se tiče bodočih odnosov med Londonom in Novim Delhijem. Poudaril je tudi, da med Indijo in Kitajsko nj nobenega spora glede obmejnih vprašanj. Pozneje so javili, da je bil angleški zunanji minister danes na obedu, ki ga je priredil ameriški zunanji minister A-cheson na ameriškem veleposlaništvu y Parizu. Pred tem sestankom z Achesonom je imel Eden razgovor s francoskim zunanjim ministrom Schuma-nom. Zdi se, da je razgovor zadeval obrambo Srednjega vzho. da, perzijsko vprašanje in problem Nemčjje. V torek se bo v Parizu začelo šesto zasedanje glavne skupščine Združenih narodov. V francosko prestolnico prihajajo delegacije drža v-članic. Palača Ckaillot, kjer je bila tudi mirovna konferenca lota 1946 in ki so ji za to priložnost dodali še v naglici zgrajen paviljon, bo za. nekaj mesecev oživela (lani je bila v isti palači razstava jugoslovanske srednjeve. šk-e umetnosti). Med tem zasedanjem bo rešeno tudi, kako bi rekli, stanovanjsko vprašanje OZN. Da, tu. di za OZN obstoji stanovanjsko vprašanje, čeprav seveda še zdaleč ne tako težko kot za marsikoga pri nas. Do zdaj so bili Združeni narodi v raznih krajih v bližini Neto yorka gostje v prostorih, ki so bili pravzaprav zgrajeni v druge namene. Dvorana v Lake Suc cessu, kjer je doslej zasedala glavna skupščina, je bila poprej drsalisce, m tudi zdaj, ko se je OZN izselila, hitijo krajevne oblasti, da bi jo čimprej vrnile nekdanjemu namenu. Ko se bo pa res organizacijski štab OZN skupno z odbori, ki stalno zasedajo — kot n. pr. Varnostni svet — vrnil onkraj Oceana, se bo vselil že v novo palačo v Nevo Yorku, ki je pravi nebotičnik, kot se za Ameriko spodobi. Politično zatišje, ki je zavladalo zadnji teden, daje slutiti važnost tega zasedanja glavne skupščine. Vendar se v nasprot. ju s tem, kar se je dogajalo pred, prejšnj.mi zasedanji, kaj malo govori o načrtih, ki jiJi imajo posamezne delegaciji. Na dnevnem redu so skoraj sama stara vprašanja: nadzorstvo nad atomsko energijo, pa nAcheso-nov načrt miru#, pa še stara, skoraj pozabljena vprašanja, kot sta Palestina in Grčija. Poleg tega se obeta na dnevnem redu vpis maroškega vprašanja, ki bo nekako dalo slutiti vso resnost dogajanja na Srednjem vzhodu. * * * Poslanih 1. Mallet izročil poverilnice Predstavnik UNICEF pri maršalu Titu DISKUSIJA 0 ITALIJANSKEM SINDIKALNEM ZAKONE v skladu z emi- Politiko . in ------‘».u Kominfor• 8 min'leo°vih evartiza-rUi- Kominformi■ Hit. jJrJ0Jsfvo KPI se prav. % J vedno (elo bolj postav-JShJku, tak'Ke politike ]>■ kr J imperialista- %J°Oov V Trstu je pa Jkg J°silee te politike. «b!,tJovjetska '3sk0 . ------------------- to ]J‘ ab-ia in izkorl- zveza de- Rubinacdleva polasnlla niso pomirila razhur|en|a Minister za delo je pred novinarji branil vladni načrt zakona o delovnih odnosih, ki omejuje pravico do stavke in druge sindikalne svoboščine - Organizacijsko utrjevanje demokristjanske stranke (Od našega dopisnika) RIM, 3, — Italijanski 'ilc, z Jneriallstično poli- ^ nllAit/i °1e temne cilje. vse Vi-"*' ■ ■ zve• — u.rektivah % 'Jjolitike, ki jo ShfoZ- m direkt‘ S jfp,rm}stičnega . * in mednarodne ,!)(i kp JistVnega vod-ffilnint in medni iiSne centra'e 6’ D(l bi se Pa ta Jci „ do neke mere C^Vičii rain'\ skupine, ki htfbijo fzpoqojno in Ifn rtasfcp*)r'ključitev vse- ’ • To Jaa o zemlja k Ita• K »a ne zaradi sebe, s stali- h! se n„ teh lbLstvu - „ nrh?li*tlenihaibonskih na- * Skvvin ™ bi k0iice le7Jvef! zaradi ifgjk Sc l°jih pristašev, nkfj°vuf, verjamejo, da K^jvje in da je S l ZZT Zat° * V*tr°a Jc 0 *bol1st trkja ce(Ja vprašali (n * PoiJ0t/ebno pre1 ■VeuiJuazin' (“Sblocca- ,boij?oe*;u!1 potem u- V r* re*itev*. To ^ e,>v kj,-iepa b°l* \c tliev ,■ 1zra~anju svo- 1J J, voziva na L Zini vedana je tudi zasedba tovarn in delavnic. Stavka v ((osnovnih javnih služnostih# mora biti prijavljena teden dni prej vendar tam stavka nikoli ne more biti celotna, ker mora biti «z delom določenega števila uslužbencev zagotovljeno trajno delovanje služnosti#. Število uslužbencev, ki morajo ostati na delu, odreja od primera do primera minister za delo na predlog zainteresiranih podjetij. Med osnovne javne službe šteje zakonski načrt poleg vodovodov, proizvajanja in razdeljevanja električne energije, plina in metana, zdravstvenih uslug sploh itd., tudi izterjevanje javnih dajatev O). Zakonski načrt predvideva tudi kazenske posledice za organizatorje nelegalnih stavk in 2a sindikalne predstavnike, ki seben seznam članov, katerih število morajo posamezne sindikalne organizacije vsako leto javljati ministrstvu za delo. seznam pa mora biti na, vpogled državnim organom; registrirati pa se smejo samo tiste sindikalne organizacije, ki združujejo vsaj 10 odst. delovne S‘le, zaposlene v določeni gospodarski panogi (to določilo. ki favorizira močne sindikalne organizacije, je posneto po predlogih kongresa CGIL v Firencah), in ki imajo svoje or-ganizacije v vsaj četrtini italijanskih provinc ali pokrajin. Na podlagi prijavljenega števila članov določa ministrstvo pri pogajanjih za nove kolektivne pogodbe proporcionalno sestavo sindikalnih delegacij. Veljavnost kolektivne pogodbe lahko ministrstvo za delo z odlokom podaljša. Najbolj zanimiva so Rublnac-cijeva izvajanja o pravici do stavke. Zakon dovoljuje stavko, je dejal, »samo z namenom, da se dosežejo novi delovni pogoji ali da se prepreči sprememba obstoječih#. Za stavko postavlja zakon dva pogojs, (prijava 48 ur poprej in obvezen poskus poravnave); Rubinacci jih j je utemeljeval, češ da so tudi doslej sindikati «večinoma» tako ravnali in včasih celo sami zahtevali spravni poskus, kar po. meni pravno zelo dvomljiv poskus spreminjanja običajne spravljivosti v obveznost. Novi zakonski načrt pomeni umik od prvotnega v vpra^anju obveznega referenduma med delavci pred proglasitvijo stavke, pač pa predpisuje referendum za prenehanje stsvke ali pristanek n« uradno razsodbo, če to zahteva «vsaj desetina članov zainteresiran* kategorije*. Prepo. por do enega leta in prepoved sindikalnega delovanja za čas od dveh do štirih let. Kazenske posledice so predvidene tudi za delodajalce za primer nelegalne zapore podjetij. Državni uradniki ne smejo stavkati; namesto tega predvideva zakon nekako ((posvetovalno komisijo#, ki jo sestavljajo predsedniki nekaterih parlamentarnih komisij in predstav. nik državne blagajne in ki po posvetovanju s predstavniki sindikalnih organizacij ((predlaga poročila# predsednikoma obeh domov parlamenta. Po vsem aoslej navadenem je jasno videti, da Rubinaccije-ve razlage nikakor ne bodo pomirile razburkanih duhov. Celotno besedilo zakona pa še vedno ni bilo objavljeno. V Rimu se je danes začelo zborovanje demokristjanskih predstavnikov pri občinskih in drugih nižjih upravnih organih. Na zborovanju je govoril tudi De Gasperi, ki pa ni povedal nič novega razen morda filozofiranja o relativnosti človeške usode. Govor političnega tajnika de. mokristjanske stranke Gonelle o organizacijskih vprašanjih stranke pa je zanimiv, ker kaže vztrajno demokristjansko prizadevanje po čim večji orga-nizacijiski strumnosti, po ustvarjanju nekake države v državi Gonella je govoril o šolah in tečajih za propagandiste, o ustanovitvi nekake kontrolne komisije, ki bi naj držala na vajetih ves strankin organizacijski aparat prav do »kapilarnega vplivanja#, to je, do prepričevanja (in pogosto pritiska) posamezne osebe. Kopiranje kominformističnih organizacijskih metod postaja vse bolj očitno. A. P. (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 3. — M nistrstvo za zunanje zadeve še vedno prejema vsak dan proteste biv. ših partizanov in udeleženpev NOB iz Istre, Slovenskega Primorja in vse Slovenije, v katerih se izraža nezadovoljstvo zaradi sojenja garibaldincev v Lucci. V protestif. se poudarja, da pomeni to sojenje kršitev osnovnih demokratičnih načel skrunitev svetlih ciljev NOB kakor tudi. dsa italijanske oblasti želijo izzvati v italijanskem narodu protijugoslovansko razpoloženje. Novi britanski poslanik v Beogradu Sir Iyo Mallet je izročil danes akreditivna pisma predsedniku prezidija Zvezne ljudske skupščine FLRJ dr. Ivanu Ribarju in ob tej priliki poudaril, da zunanja politika britanske vlade temelji na ohranitvi miru. spoštovanja in neodvisnosti drugih narodov in vzpostavitvi pravičnosti v mednarodnih odnosih v okviru OZN. Dejal je, da so bili na podlagi takšne pol tike ki tovarištva vzpostavljeni v prejšnjih dveh vojnah prisrčni odnosi med Veliko Britanijo in Jugoslavijo ter da ljud tvo Velike Britanije s simpatijami spremlja borbo Jugoslavije za njeno neodvisnost in blagostanje. Poudaril ie čvrste zveze med narodom in vlado Velike Br tani-ie in Jugoslavije ter izrazil upanje, da se bodo te zveze še bolj okrepile in da se bo osebno trudil doseči ta cilj. Dr. Ivan Ribar je ob sprejemu pisem poudaril, da so dobri prijateljski odnosi med ocema narodoma in državama našli še posebej potrdilo v borbi proti skupnemu sovražniku v obeh svetovnih vojnah, potem pa v povojnih težnjah za ohranitev miru. Dr. Ribar je poudaril, da vlado FLRJ vodijo načela ohranitve miru na svetu unako-pravnosti med narodi, mi~o-ljubnega reševanja spornih vprašanj, dajanja pomoči nerazvitim narodom in spo. tova-nja človečanskih pravic, ter da ceni napore britanske vlade za uresničenje načel, ki so podlaga OZN. Vlada in narodi FLRJ še nrav" posebej cenijo pomoč, ki jo je vlada Velike Britanije nudila FLRJ v njeni borbi p o-ti napadu in za ohr n.tev neodvisnosti, in s simpatijami spremljajo uspehe Vel ke Britanije, dosežene v borbi za napredek, še posebno pa uspehe na socialnem področju. Maršal Tito je sprejel člane programskega komiteja UNICEF, ki so pred kartkim prispelj v Jugoslavijo, kjer bodo ostali nekaj časa na ob.sku. Maršal Tito je ob tej priliki dejal, da je pomoč te organizacije omogočila Jugoslaviji ublažiti posledice vojne, ki so se v državi težko občutile. Izvršni ravnatelj UNICEF Morris F ate je še posebej poudaril. da je Jugoslavija poleg težav, v katerih je bila. s svoje strani nudila organizaciji UNICEF precejšnji materialni prispevek od okrog enega to pol milijona dolarjev. Poudaril je tudi> da so bili odnosi med predstavniki jugoslovanskih ob-lasti in organizacije UNICEF vedno odlični. V preteklem mesecu je priplulo v jugoslovanska pristanjr šča več ladij z blagom, ki je bilo nabavljeno iz pomoči, ki jo je bila vlada ZDA odobirla Jugoslaviji v znesku 29.8 milijonov dolarjev. Mecf drugim je prispela večja količina koksa, industrijskih odpadkov Na poti v Jugoslavijo so še tekstilne surovine, surove kože in drugo blago v vrednosti 860.000 funtov šterlingov. nabavljene iz pomoči štirih milijonov funtov šterlingov, katero je vlada Veiikp Britanije odobrila Jugoslaviji. Na r čun te pomoči so do sedaj kupili za 3.820.000 funtov šterlingov raznega blaga. R. R- Mossadegh nadaljuje posvetovanja v Wasiiingtonu propagandistično ofenzivo Vi-šinškega v palači ChaiUot, ali pa res izraz želje, da se napetost omili in hladna vojna, č« že n« konča, pa vsaj ublaži. * * * Važno vprašanje, ki ga bo reševala (ali ga bo rešila. bi bilo prezgodaj prerofcouati) bližnja glavna skupščina, ie sprejem novih članov. Na seznamu kandidatov so že nekaj let, poleg drugih, vzhodnoevropski bivši Hitlerjevi, zdaj sovjetski sateliti, pa Italija in Finska. Doslej je v-e ostalo pri kandidaturi, ker je Moskva za. htevala sprejem vseh prosi.cev sen blocr, Washington pa je. to odklanjal. Zaradi nesrečne usode toži največ Italija, ki je zaradi skupne bližnje preteklosti tu drugače povezana s temi državami, predvsem gle.de mirovne pogodbe. Kot za sprejem p OZN, tako tudi za revizija mirovne pogodbe bj bila ZSSR pripravljena podpreti ital jonske želje, če bi enak postopek veljal tudi za države njenega, sovjetskega bloka. Jugoslovanski zunanji minister Kardelj je pred odhodom v Pariz v iz jami beogra s’: i «Borbi» dejal, da se bo jugoslovanska delegacija zauzema-a. za sprejem vseh kandidatov. Dejal je, da prevzemajo te države s sprejemom v OZN tudi večjo odgovornost. Se bolj pa ueljd Kardeljeva logična ugotovitev, da so vzhodnoevropske sateliti samo orodje v rokah sovjetske politike — ZSSR pa je članica OZN. Sprejim vzhodnoevropskih satelitov v OZN torej na st mri ne bi prav ni .preme mi, odstranil pa bi enega izmed formalnih razlogav, ki služijo za ustvarjanje napetosti. • * * Se Italija lahko torei veseli s prejema v najv.šjo mednarod- /*»« c« ml tir* tVASHINGTON. 3. — Perzijski ministrski predsednik bo ostal 7 tednov v Washingtonu, da nadaljuje posvetovanja s predstavniki ameriškega zunanjega ministrstva glede nadaljevanja angloiranskih pogajanj. V krogih političnih opazovalcev je ta odločitev Mbssadegha povzročila novo upanje, da bi ameriško posredovanje imelo uspeh. V angleških uradnih krogih pa pravijo, da ni nobenega znaka, po katerem bi Mossadegh razpravljal z Angleži v Washingtonu. Izvedelo se je še, da tamkajšnji angleški diplomati čakajo na navodila iz Londona, Nova čistka med bolgarskimi ministri SOFIJA, 3. — Po vesteh iz bolgarske prestolnice, je bolgarski parlament odvzel parla. memtarno imuniteto dvema bivšima minisitrama in .petim poslancem. Te obtožujejo odklona in sabotaže poljedelskih zadrug. Stališče Izraela do obrambe Srednjega vzhoda TEL AVIV, 3. — Zaključena so tula dvodnevna razpravljanja izraelske vlade o zunanjepolitičnih in obrambnih vpraša, nhh. Uspehov te razprave še niso objavili. Menijo, da bo o njih spregovoril Moše Saret na jutrišnjem zasedanju parlamenta. Določil naj bj stališče, ki ga bo Izrael zavzel glede obrambe Srednjega vzhoda. Truman bo v sredo govoril o zunanji politiki Domnevajo, da bo obrazložit novi načrt za okrepitev miru in za izboljšanje odnosov med Vihodom m Zahodom - E>senhvwer * Washmg-lonu - Domneve o genera ovi kandidaturi na predsednikih volitvah % Maršal Titp govori na Ul. kongresu vojnih invalidov v Ueogradu WASHINGTON. 3. — Bela hiša javlja, da bo Truman imel v sredo zvečer zunanjepolitični govor. Drugih podrobnosti niso javili, toda v Washingtonu domnevajo spričo dejstva, da bo Trumanov govor sledil njegovemu sestanku z Eisenhovcr. jem, da je verjetno, da bo govoril o evropski obrambi. Domnevajo tudi, da bo obrazložil napovedani načrt za okrepitev miru. Ta načrt naj bi imel namen izboljšati odnose med zahodnimi državami in Sovjetsko zvezo. Zatrjujejo tudi, da bo vsebina Trumanovega govora v zvezi z bližnjim razvojem ca skupsčmi OZN v Parizu. General Eisenhower je dospel danes z letalom v ameriško prestolnico, kjer se bo sestal s predsednikom Trumanom. Med potjo se je ustavil na .tališču v Mitchel Fieldu v bli-ini Ne\v Yorka, kjer je novinarjem med drugim iNikoli nisem imel političnih aspiracij. Imam poslanstvo, v latero to ZDA investirale ogromne zaklade denarja, časa ih razmišljanja: po mojem mnenju bi torej sprejeti katero ko-1 politično obveznost pomenilo slabo služiti moji domovini#. Izjavil je tudi, da S€ bo vrnil v Pariz v sredo in da so ga poklicali v Washington, ko je bil na delu, da prispeva pri koordiniranju podatkov in. statistik za atlantsko organi2^01)0- Voditelj tiskovnega urada v Bpli hiši Joseph Short je danes izjavil, da sta se predsednik Truman in Eisenhowcr ze dolgo časa razgovarjala o generalovem potov nju v Washinston. Truman in general E ?enhower se bosta v ponedeljek dvakrat sestala. V torek pa se bo Eisen-hovver sestal s predstavniki Pentagcna. Short je tudi izjavil, da bodo med razgovori razpravljali q «številnih vpraša- njih# in da ni bil določen noben dnevni red. Kljub uradnim izjavam, da se bo; ta Truman in Eisenhowe» na zasebnem kos lu v Beli hiši v ponedeljek zjutraj razgoimr-jala samo o vojaških vpr sa-njih, prevladuje med političnimi krogi v Washinglonu vtis, da bQ ta razgovor tud; politične važnosti, in sicer da bo Ei-senhower pojasnil svoj osebni položaj glede svoje morebitne kandidature pri prihodnjih predsedniških volitvah leta 1952. Kakor zatrjujejo T umanovi prijatelji, veže predsednika in Eisenhowerja odkrito prijateljstvo in bi bil Truman pripravljen, da n® postavi svoje kandidature, če bi Es-phower sprejel kandidaturo, ki mu jo ponujajo republikanci. V krogih generala E'?enho-werja pa so mnenja, da ta ne more še nič skleniti med sedanjim svojim potovanjem, ker bo vsaj dva ali tri mesece zaposlen izključno z evropskim oboroževanjem. Domnevajo tudi. da so razne govorice o potovanju Eiseoho-werja v zvezi s prihodnjimi vo. litvami pripravile Trumana do tega. da generala vpraša naravnost za pojasnila. Zdi se pa da Eisenhower ne namerava za sedaj nič sklenili, ker *e hoče posvetiti izključno vprašanju evropske oborožitve. Atlantski odbor petorice se je danes prvič sestal v Parizu, da prouči sredstva zg ojačenje atlantske skupnosti. V odboru so predstavniki Belgije, Kanade, Italije, Norveške in Nizozemske; odbor je ustanovil atlantski svet pretekli mesec v Ottawi; njegova naloga je, da predloži svoje predloge atlantskemu svetu, ki se bo sestal v kratkem v Rimu. Napovedujejo pa velike reči. Za nekatere je dovolj že dejstvo, da se bodo v Hairizu srečali zunanji ministri velesil, pa že govorijo o neuradnh stikih. sondiranjih itd- Sovjetska delegacija bo vsekakor spet poskusila srečo s svoj,m paktom petorice, to je, s predlogom, naj si velesile med seboj razdelijo svet. Od stikov s sovjetsko delegacijo si mnogo obetajo angleški konservativci, ki so po zadnji volilni zmagi prišli na krmilo. Monhson je sicer že v volilni kampanji opozoril, da za rešitev miru ni dovolj, če spiješ ko. zarček vodke v Stalinovi družbi in da se je Churchill med vojno i« takoj po njej večkrat sestal s Stalinom, pa ni videti kaj prida rezultatov. Toda Churchill, politik starega kova, po vsej priliki ni nenaklonjen razdeljevanju svetovne torte. V četrti knjigi svojih spominov, ki je pravkar izšla, pripoveduje Churchill, kako sta v Teheranu s Stalinom prijateljsko barantala z bodočo usodo Poljske in z njenimi mejami; razhudil se je šele, ko je Stalin trdil, da je treba Po vojni postreliti petdeset tisoč Nemcev Res se je prav v Teheranu začela politika, sporazumevanja z ZSSR na podlagi razdeljevanja sveta; prišlo je med drugim tudi do znamenitega efiftg-hf-ty» na račun Jugoslavije in na prav tako točno v procentih označeno razdelitev vpliva med Anglijo in Rusijo v ostalih balkanskih deželah. Toda ali ne bi mogli reči, da tiči prav v tem delu teheranske konference namreč v prostodušnem spre jemanju načela trgovanja z na-rbdi, korenina sedanjega zla? Mimo tega, kar si žele razni državniki, upajo ljudje v prvi vrsti, da bo zasedanje glavne skupščine v Parizu vsaj nekoliko omililo hladno vojno, da bi torej bilo nekaka prelomnica: do sem je napetost rasla, odslej pa naj popušča. Nekateri znaki kažejo, da si od bližnjega za sedanja lahko nadejamo nekaj manj propagandistične vojne ki jo je doslej v OZN vnašala predvsem sovjetska delegacija. Ce bo tako, je to že dober znak ker pomeni, resnejše lotevanje spornih vprašanj, ne z namenom, izvleči iz njih vse ugodne propagandistične momente, temveč z vsaj nekaj dobre volje, da pride do rešitve. To pa predpostavlja demokratizacijo odrto, sov med narodi, je torej povsem nasprotno mnenju, da velesile poklicane, da malim narodom režejo kruli. no organizacijo? Ce se stališče Zahoda, zlasti pa ZDA, ne menja, je stvar pr e e j dvomljiva, zlasti ker se tudi Italijani <-b-naša-io nekam tako. kot da bi drugim te časti ne privoščili, temveč bi nekako radi bili sprejeti sami s posebno proce-dur o in po možnosti veikim pompem, kot da gre za ne vem kakšno odlikovanje, ne pa za enostavno dejstvo, da je OZN bila ustvarjena zalo. da združi vse narode tega sveta. Pa položaj v Ita lij? Zdi se, da je vlada zašla v nekak koncentrični ogenj. Velki indu-strijci jo pesti jo zaradi spr sfit-ve uvoza, ki ogroža njihov monopolistični položaj na italijanskem notranjem tržišču. T’ž-ko bi rekli, da je vlada s tem hotela doseči znižanje cen, saj bo del tega uvoza sama pokupila, da ne bi bilo »neravno- Kulturni Če pregledamo sovjetsko politiko zadnjega časa, bi se na prvi pogled zdelo, da se nam kaže nekaka večja spravljivost. V Nemčiji se kažejo prui obrisi možnosti novega razvoja katerega cRj bi bila združitev dežele in njena enakopravna uvrstitev v vrsto držav z vsemi pravicami in dolžnostmi. Značilna je popustljivost, ki jo kažejo vzhodnonemški predstavniki. Toda, dvogovor med Vzhodno in Zahodno Nemčijo so vse bolj spreminja v akademsko raz pravijanje, ki je še daleč konkretnih rezultatov, vzbuja pa videz, da je vse lepo in mogoče. N.a Koreji severni predstav. nifci popuščajo — za sedaj prav toliko, da ustvarjajo videz dobre volje, da pa do sporazuma še vedno ni prišlo. In medtem ko se zdi vse rožnato, kar se tiče skorajšnje možnosti sporazuma o črti premirja, se v ozadju dviga grozeča senca zahteve po umiku vseh tujih det, ki utegne spet vse spraviti na slepi tir. O sedanji spravljivosti, ki jo kaže Moskva (in ki jo kazi samo ena drobcena lepotna napaka: bučna reklama z at ruskimi eksplozijami), bomo kaj kmalu mogli presoditi, ali je pravo ali pa mačje zlato. Glavna skup kina OZN bo dala sovjetski de leiraciji najlepšo priliko, da konkretno dokaže svojo spravljivost in miroljubnost. Pokazalo te bo, ali je sedanja faza torno psihološka priprava na vešja# na trgu — stvar je pač taka, da so v Italiji hoteli č.m več izvažati in čim manj uvažati, kar je nujno pripeljalo do visoko aktivne plačilne bilance v odnosu do držav Evropske plačilne zveze (v odnosu do dolarskega področja pa je ta bilanca obupno pasivna) in do tega. da so države - ddžn.ce spregovorile resno besedo: ali dovolite, da tudi mi izvažamo v Italijo in s tem jerav amo račune, ali pa od nje ne bomo Veg kupovali. In rim kj vlada je morala dovoliti pove a tj uvoz iz evropskih dežel, saj so se zahteve inčustrijcevnaj se italijansko dobrcimetje v evropski valuti pri Plač Ini zvezi pretvori v dolarje za poravnavo italijanske do'arske p sive (to bj pomenilo, da bi evropske dežele od Italije prafct čno ku* povale za dolarje, n to marsikdaj draže kot v Arne :ki) izkazale za povsem ner. sne. Dogodek pa je pokaral, da sloni ves italijanski go p darski protekcionizem na kaj trhlih nogah. Sindikalni zakon, kater-ga načrt je vlada t- dni ti‘elela in o nj m obj vila glevne značilne črte, pa je lak da je moral vzbuditi nasprotovanje pri širokih plasteh ljudstva, in seveda še enkrat pognati vedo Togliatt .ju na mlin. Pravzaprav je zanimivo kako se v Italiji De Gasperi in Togliatti izpopolnjujeta: grožnja s Togliattijem je najbdj zan slj'vo sredstvo, s kater m lahko De Gasreri v Am-riki kaj do-eie, De Ga peri (s tem mts'imo v:s politični, gospodarski — in tudi moralni — sistem, ki vi- la v Italiji) pa objektivno največ omogoča Tog’iattij~v vpliv na lep del delovnega ljud't-a. Ce enega izmed obeh ne bi bilo, bi tudi drugi kaj kmalu ne bil več tisto, kar je dan, s. # * * V Angliji je bil eden izmed pivih Church:llovih ukrepov ta, da si je zmanjšal plačo (1 jo piišč pnil tudi svojim ministrom. Te lepe geste konservativni ministri sicer ne bodo kdovekaj občutili, sai so vsi bolj ali manj pr'možni možje, ki jim ministrovanje pornem čast, ne pa zaslužek. Toda Churchdl je očitn0 hotel napraviti vtis, da se bi varčevanje, ki ga je med volilno kamjranjo obljubljal, za'el o od zgoraj. Ccz nekaj dni pa se je varčevanje začelo tudi od s -'daj: topot brez velike reklame: obroki za meso, že tako in tako nizki so bili spet znfiani. Položaj V Angliji je pač tak in če tam, kjer nič ni. ie vojska ne vzame, tudi tam, kjer je malo, še Churchill ne more dati več. Kristusovi čudeži 2 ribami jn kruhi se dane# ne dogajajo več. Konservativci so od laburistov podedovali težki križ vladanja v časih ki niso n č kaj prijetni. Z obrnjenimi vlogami se ponavlja zgodba o šibki vladi in močni opoziciji, ki v miru čaka, kdaj se bo mož na krmilu utrudil. TRŽAŠKI DNEVNIK KOLEDAR OBJAVE - MALI OGLASI Danes, nedelja 4. novembra Karel, Dravomir Sonce vzide co 6.^7, zatone od 16.50. Dolžina dneva 10.03. Luna vzide c-b 12.33, zatone ob 29.5o* Jutri, ponedeljek 5. novembra Mirko, Savina Šovinistična polomijada Kakor vsako leto smo tudi letos v teh dneh doživljali pravo inflacijo proslav, lepakov, proglasov, časopisnih člankov, sromanj« in retoričnih govorov. Kaj hočemo, tržaški in italijanski iredentisti in šovinisti se pač morajo s čim tolažiti in ko ni drugega, je dobra tudi zastarela «slava», ki bi že zdavnaj spadala v muzej; zlasti, ko so jo v zadnji vojni dobili tako grdo po grbi. Toda vse kaže, da je šovinizem hudo tro-živ, oziroma bolezen, od katere ni moči nikoli več ozdraviti, ko se je človek ali kar cel sloj naleze. Da bomo zvesti kronološki metodi, naj najprej omenimo proglas tržiškega župana, ki ga je v svoji tržiški izdajj dne 2. novembra objavil tukajšnji jezuitski dnevnik in h kateremu je dodal značilen koment-r. ki potrjuje vse ono, kar že dolgo časa trdimo o nenasitnem pohlepu italijanskega imperializma. Med drugim je v tem komentarju zarisano: sKjerkoli se postavi danes samovoljna meja, bo razcep med nami in Jugoslavijo ostal, bo resen vzrok Za nasprotovanje med nami in zapadnimi silami ter bo onemogočila vsak sporazum med obema narodoma, ki se mejita. Taka meja bo vedno vzrok trenja in spora, dokler ne bg rejeno vse vprašanje Julijske krajine*. Torej dovolj jasno. Kaj po. ga jan ja o STO! Vsa Julijska krajina mora pripasti Italiji! Seveda, če ponud š c ganu prst, ti vzame celo roko. In potem se ti šovinisti, ki ser'aj zahtevajo vsč STO, nato vso Primor sko, potem Dalmacijo, itd. še jezijo če trdimo, da z njimi sploh ni mogoč ni'~ak sporazum, ker jim apetit sproti narašča. Sicer pa v teh dneh patrio-lične gorečnosti in osladne čustvenosti marsikaj izbleknejo, kar sicer radi skrivajo za 'svojim jezuitskim pl-ščem. Tako je sam prredsedn!k cone Pa-lutan na banketu, prirejenem na čast «Lupom» 2. t. m. zvečer v neki restavraciji, dejal: «Med dvema različnima položajema, to je leta 1938, ko so prvič postavili «Lupe» (m-s'U je na spomenik pri Stivamu in ne na navzoče žive »Lupe*. ki so.... jedli), in današnjim položajem, pravzaprav n; razlike, kajti v obeh primerih je vladala samo ena volja,- ki jo izraza hrabrost italijansk°ga vojaka, enaka v vseh čas'h*. Da, prav nobene razlike ni, gosnod Palutan. Leta 1938. je vodil in danes vodi vso vašo politiko požrešni italijanski imperializem in pohlep p o naši zemlji, le da je bil ta imperializem takrat odet v črno srajco s simbolom liktorskega svežnja, danes pa- se skriva za dernokr-ščnnskim ščitom in križem. Da bi bila komedija še bolj 'popolna je dodal še nekaj besed «zakupnik tržaškega bojev-ništva* znani Guido Slataper, ki je dejal, da je obnovljeni spomenik sLupovv gotov porok, da se bodo Trst in druga mesta vrnila v objem matere Italije. No po vseh teg govorancah in tem že plesnivem bojevniškim slavljenjem in po močnem trobentanju skozi oglu šene šovinistične pozavne pa je bil rezultat silno, klavrn. Kliub pozivom časopisja smo videli v mestu le malo zastav, v predmestjih pa sploh nič. Vseh teh proslav so se udeleževali pač le redni ercmarji* ;z Italije in predstavniki raznih bojevniških organizacij; ljudstvo pa je roje izkoristilo lep. jesenski dan Za svoje sprehode. In ko smo videli te redke zastave, smo se spomnili Gmnni-ja Stuparicha, ki je nedavno dejal, da marsikak tržaški spa-tn'of» pravi Približno takole: eNtsem za Italijo, toda čemu ne b{ izobesil trikolore, če to nič ne škoduje in če to n\ nevarno*. Če upoštvarno, da se marsi-kak uradniček boji za svoj kruhek in da se noče zameriti svojemu «italianissimemu» šefu ter izobesi trkoloro ted 'j mn. ramo wr>toviti da je to «:tali-janstvo» Trsta res na psu in $e ve ne čudimo, da so se šovinisti j tako otepali volitev. ES in DZ nočejo skupne borbe Iržašfeega delavskega razreda za dosego izboljšanja plač J^laTSka ,zborn!c®' Enolni [stopili v borbo v obrambo “gesmd-lkal.neJt?r- svojih Pravic in interesov; to-(ja jgjjofajj sindikati m Delavska zbornica se niso ozirali na zahteve pekovskih delavcev, ter so. ne glede na interese teh, sprejeli določbe delovne pogodbe v veljavi za italijanske delavce. To so storili kljuib temu, da so vedeli, da se bo z uveljavljenjem teh določb poslabšal normativni del, do tedaj veljavne delovne pogodbe, kar je imelo za posledico, da je pri. gamzacije so že svojčas trdile, da predstavlja premična lestvica eno največjih pridobitev delavskega razreda; pridobitev, ki bo končno odstranila razliko med mezdami in življenjskimi stroški. Voditelji istih organizacij so zatrjevali, da bo ta premična lestvica lahko rešila vse probleme. Danes so prav ti »sindikalisti* prisiljeni spremeniti svoje stališče ter morajo celo priznati, ha razlika med mezdami in živ. ljenjskimi stroški še vedno obstaja ter da je postala celo še večja. Izmislili so si zato, da bi bilo mogoče rešiti to vprašanje na ta način, da bi zahtevali od delodajalcev povišanje plač za 15 odst. S tem stališčem se sicer Delavska zbornica ne strinja ter zahteva v nasprotju z Enotnimi sindikati blokiranje cen najnujnejšim življenjskim potrebščinam. Ce samo površno analiziramo oba predloga, nam je takoj jas. | _ no. da gre v obeh primerih za j čisto navadno špekulacijo vodi. teljev omenjenih sindikalnih organizacij, katerim so interesi delavstva deveta briga. Enotni sindikati ponavljajo s svojo zahtevo petnajst odstot. nem povišanju plač le to, kar je pred dnevi zahtevala v Italiji CGIL ter s tem definitivno opuščajo vsako borbo za uresničitev zahtev tukajšnjega delavstva, ki bi edine lahko pripomogle k izboljšanju njegovih sedanjih življenjskih in delovnih pogojev. Delavska zbornica medtem zahteva blokiranje cen, pa v to rešitev niti sama ne veruje, saj dobro ve, da je v kapitalističnem režimu takšna rešitev navadna utopija. Da še bolj pokažemo kakšni so resnični nameni obeh sindikalnih organizacij, naj samo omenimo njih stališče v zvezi Stavko pekovskih delavcev v aprilu leta 1948. Tedaj so pekovski delavci stopili v borbo, da bi dosegli povišanje svojih plač. In prav ob tej priliki, ko so bili pekovski delavci že gotovi zmage, je Delavska zbornica nenadoma spremenila svo. je stališče ter se postavila na stran delodajalcev ter šla celo tako daleč, da je dajala potuho stavkokazom. Februarja leta 1950 so hoteli tržaški pekovski delavci zopet specializiranih delavcev ter stopilo v kategorijo kvalificiranih delavcev. Oba primera smo navedli zato, da prikažemo našim čitate-ljem, kako nameravata obe sindikalni organizaciji braniti tudi ob tej priliki interese prizadetega delavskega razreda. Zato nam je tudi tembolj razumljivo zakaj sta obe organizaciji odbili skupno akcijo za rešitev problema resničnega izboljšanja o- i , • , - .--.--.plač ter s tem izboljšanja živ- bliz.no 35 odstotkov pekovskih | ljenjskih in delovnih pogojev delavcev izgubilo kvalifikacijo tržaškega delavskega razreda. Kdor dijaka revnega podpira bodočnost svetlo narodu odpira! Slovenske srednje šole v Trstu, kar jih imamo, so polno zasedene. Vanje prihaja mladina iz mesta in okolice. Slovenski starši morajo mnogo žrtvo. vati. da lahko šolajo svoje otroke, saj med nami so le redki tako premožni, ki bi jim bi]0 šolanje onega ali celo več otrok lahko. Mnogi bi zaradi tega ni. ti ne mogli doseči višje izobrazbe. če bi jim ne pomagala Dijaška Matica, ali če bi ne uživali ugodnosti, ki jim jo nudi Dijaški Dom. Slovenci v Trstu se dobro zavedamo, da bo naš narod le težko kljuboval asimilaciji, če ne bomo imeli v svoji sredi izo. braženih ljudi, svoje lastne inteligence. Po prvi svetovni vojni, ko je bilo vse kulturno in prosvetno delo zatrto, ko ni bilo več šol, so morali skoro vsi naši tedanji izobraženci ali za. VOLKOVE-SIMBOL imperialističnega pohlepa po naši zemlji so zopet postavili ob zapadni meji slovenstva Volkovi so se vrnili, tulijo in | pohlep po naši zemlji in da pri-z cdprtims. gobci se zaganjajo j haja vedno bolj do izraza, če-v naso zemljo. Le poglejte jih, | prav hoče De Gasperi pred sve. n iiiiiiiiiiiiiiimiifiiiiiiiiiiiii n minuli mulim Avtobus v ..Fiat 500" Na križišču UL Cadorna z Ul. Boccaccio se je včeraj, malo pred 19. uro, avtobus proge «P», katerega je vozil 23-letni Mario Minari iz Ul. Ginnastica zaletel iz neznanih vzrokov v »Fiat 500 C.» Obe osebi, ki sta bila v malem vozilu in sicer 31-letna Bianca Agolanti por. Cibin iz Korza št. 10, ki je bila za volanom in njena prijateljica 28-letna Paolina Vannucci iz Ul. Schiapparelli, sta se morali zateči v bolnico, kjer so jima obvezali razne rane na rokah in nogah. Okrevali bosta v 8 do 10 dneh. ce vas zanese pot v Stivan. Za vedino vam bodo ostali v spominu kot izraiz tujega pohlepa po naši zemlji in simbol tujega jarma, katerega smo se rešili s krvavimi žrtvama. Včeraj dopoldne se je zbral v Stivanu cvet tržaških italijanskih iredentistov, katerim se je pridružila še skupina razgretih italijanskih nacionalistov. Iz Trsta so prinesli zastave vseh svojih ustanov in društev. Igrala je gcdiba tržaške občine. Sa. me delegaci je in zastopstva, občinstva pa skoraj nič. Domačina sploh nobenega. Vse to se je zbralo včeraj v Stivanu, ker so tam zopet postavili spomenik italijanskim bojevnikom, ki so se baje v teh krajih med prvo svetovno vojno najbolj izkazali. Mnogo bivših fašističnih hierarhcv je bilo vmes, in, če bi malo popraskal, bi skoraj pri vsakem naletel na črno srajco. Ob spomeniku so povedali vsak svojo, a vedino isto pesem kar štirje govorniki. Zatrjevali so. da volkovi kažejo pot v Trst. ki se bo vrnil Italiji, stalno so omenjali D’Annunzia in prvo svetovno vojno. Grof Franco je obljubil da bo čuval volkove, reKel je dia bodo ti volkovi «branili mir, časten mir za Italijo in Trst, ki ga mi borci prve svetovne vojne zahtevamo od tedanjih zaveznikov*. Čuden ta Franco! Ali ni Italija po prvi svetovni vojni dobila še preveč, a je v drugi, lci je Franco sploh nj omenil, vse izgubila, oziroma morala pustiti, kar ni bilo nje. nega- Stain0 omenjanje D’An-nunzja pa nam ponovno dokazuje, da v Italiji ni umrl še fašistični zavojevalni duh In tom to zatajiti. Italijansko nacionalistično ce. remonijo y Stivanu so včeraj izrabili tudi za nekaj drugega in ki nam lepo osvetljuje nedavno sorodstvo in vezi, ki še vedno obstajajo med italijanskim klerom in šovinisti. Kakor znano je v Stivanu ob Timavi starodavna cerkev, o kateri smo že obširno pisali. V tej cerkvi so našli napisana' na e van gel j ih prva slovenska ime. na, kar priča, da sb naši predniki živeli v teh krajih pred več kot 1300 leti. Cerkev, ki je zgodovinskega pomena za naše kraje in tudi umetnostno zani- miva, je bila med prvo vojno 1 Jugoslavijo? porušena in ostala razrušena vso dobo, ko je tod gospodovala {(dvatisočletna kultura* Italije. Sele po drogi vojni so jo obnovili in včeraj je bila svečano otvorjena. Pred cerkvenim obredom je msgr. Marcem iz Gorice razlagal ^branim bivšim fašističnim hierarhoirj, fašistom’, skvadiri. »tom, sedaj vnetim, »de-mofcra-tom», zgodovino cerkve. Slovenskih imen seveda sploh ni omenil, zaključil pa je s trditvijo da bo »krivična meja* zopet prenesena «ai ccnfini naturali h el la patria* (Reka ali Ljubija, na? op. ur.) Ali naj bo to izzivanje prav ob jugoslovanski meji dckaz za. trjevane De Gasperijeve dobre volje za izboljšanje odnosov z pustiti svoje rodne kraje, ali pa s0 komaj životarili. Mladi na Pa se je šolala v italijanskih šolah, ki so na večino raznarodovalno vplivale. Tako smo se po drugi svetovni vojni znašli skoro brez domače inteligence, ker prav gotovo vpliva na razvoj naše sedanje dejavnosti. Toda d:anes imamo možnost, da si vzgojimo svojo inteligenco. in če bodo mladj izobražen, ci resnično povezani z ljudstvom, kajti le tako lahko svojemu ljudstvu koristijo, tedaj je nujno, da se šolajo v domačem mestu, da rastejo in se razvijajo vzporedno s svojim okoljem. Zal. pa naše slovenske učne ustanove uživajo le malo naklonjenosti pri oblasteh. Vse mogoče poskušajo italijanski šovinisti, da bi odtegnili slovenske učence in dijake slovenskim šolam. Toda Slovenci smo prepričani, da b0 tudi takemu stanju, kakor vlada danes, enkrat konec. Prav zato so tudi slovenske šole polno zasedene. Tako imamo danes v srednjih šolah pa tud; na univerzi slovensko mladino, ki se pripravlja, da bo izpolnila vrzel, ki je med tukajšnjim delom našega naroda nastala v času fašist-cne Italije. Vsi se zavedamo velike važnosti in vloge, ki jp bo ta mladina čez nekaj let igrala v vsem tukajšnjem živUenju. Za. to nikakor ne smemo dopustiti, da bj en sam dijak, ki je za šolanje soosoben, opustil učenje zaradi pomanjkanja sredstev. Našim ml-dim "dijakom moramo priskočiti vsi na pomoč; karkoli bom0 žrtvovali za našega dijaka nam bn ta obilno povrnil s svojim bodočim delom med našim ljudstvom. Ob vsaki priliki se spomnimo na Dijaški Dom, kjer je našlo zavetje okrog 90 dij-kov p°leg tistih, ki se v domu uče in dobivajo hrano. Soomninv, se na podporno ustanovo Dijaško Matico, ki podnira Dijaški D^m in Do=amezne dijake, tudi visoko-šolce. Posebno pa je naša dolžnost, da se teh socialnih ustanov spomnimo te dni. ko imamo ((Teden našega dijaka*. Z današnjim dnem se končno prične uradno ljudsko štetje na U >- -v 1 A - — —. 1 ___________ t . . SLAVA PADLI BORKI! Vročega poletnega večera, 6. avgusta tega leta je 55-letni Luigi StafoTe odšel na majhen sprehod in se trenutno ustavil v parku na Trgu Liberta. Opazoval je naravo in bil. ves zadovoljeni, vendar se je čutil preveč osamljenega. Sreča pa mu je bila mila, kajti k njemu ■Je stopilo zalo 19-letmo dekle, fci ga je z bistrimi očmi in slad. ko besedo takoj omamilo. Malo sta kramljala sredi vrveža, vendar sta se kmalc naveličala in odšla v neko gostilno na Scala Belvedere. kjer sta se ob kozarcu vinca zapletla v dolg pogovor. Ne preveč starem Luigi ju je ugajalo zalo dekle in ta, bistra in premetena kot je bi-la.Je v glavi sestavljala dober načrt. Najbrž mu je sredi pogovora ponudila, možnost ljubezenskega opoja in mož je seveda navdušeno sprejel. Plačal IZPRED SODIŠČA Preveč je zaupal lepim očem drevoredu, še vedno oba. zatopljena v pogovor, ko je Luigi začutil tujo roko v svojem hlačnem žepu. Zdrznil se je in trdno zagrabil za roko. Presenečeno je obstal, kajti njegova zala spremljevalka je že držala v svojih ljubkih rokah njegovo denarnico. Mož je sicer ostro reagiral, jo nekoliko skregal jn ji seveda hotel vzeti listnico. Dekletu pa je izginil z oči tisti lepi sijaj, g katerim je moža o-čarala in iz njih je zasijala u-poroost: listnice nikakor ni hotela izpustiti. Nastalo je preri- £ sm sv&sassija: ssu^ssAsi 2!ata pomoka na Jioloiilioucii zbežalo. Stabile pa, ki je bil verjetno malo vinjen, je padel na tla in gledal kako Se je dekle hitro oddaljilo in mu izginilo izpred oči. Vstal je in od-®el na policijo, kjer je povedal, kaj in kako se je zgodilo. Policiji je dal tudi nekaj .podat kov o postavi, obrazu, obleki in približni starosti dekleta, nakar je policija odšla na lov. Istega večera pa je dekle, 19-letaa Gina Družina, padla v roke policiji, ki jo je izročila sodišču, ki jQ je sicer spoznalo za krivo in jo zaradi delne slaboumnosti obsodilo samo na 10 mesecev in 20 dni zapora ter na globo 8.000 lir. l Tržaškem ozemlju. Do danes bi torej morali že vsi prebival ci našega ozemlja prejeti družinske .pole; zgodilo pa se je, da še precejšnje število ljudi teh pol ni prejelo, kljub temu da je rok že potekel. Da bi ne prišlo do nepotrebnih zmešnjav, naj se prizadeti .prebivalci te takoj v ponedeljek zglasijo pri najbližjem uradu za ljudsko štetje, kjer bodo družinske pole dobili. « Kot smo izvedeli, sp bile do Petka zvečer razdeljene pole v vseh mestnih okrajih ter tudi skoraj povsod, v predmestju. Tako so uradniki v dneh od 25. oktobra dalje razdelili 85.812 družinskih pol. V teku včerajšnjega dne so razdelili pole še v preostalih 16 sektorjih, s čimer je bilo v glavnem razdeljevanje končano. Družinske pole morajo biti izpolnjene v teku današnjega dne. to se pravi, da mora biti iz njih razvidno stanje družine opolnoči med 3. in 4. novembrom. Vsak družinski poglavar bo torej moral napisati v družinsko polo, vse osebe, ki pripadajo njegovi družini ter so bile ob omenjeni uri v Trstu ali odsotne. Ne bo pa napisal tistih, ki sq na- primer včeraj umrle. 2e y ponedeljek bodo pričeli uradniki pobirati družinske pole. Kdor si glede kakšnega vprašanja ni na jasnem, naj počaka raje uradnika, ki mu bo stvar obrazložil. Ker je bilo prav glede razdeljevanja navodil v slovenskem jeziku že toliko nepravilnosti, hočemo ponovno poudarili, da ima vsakdo pravico zahtevati navodila v slovenskem jeziku (to v velja sedaj le za tiste, ki družinskih pol še niso prejeli) ter da ima prav tako pravico izpolniti pole v slovenskem jeziku. Da bo našim čitateljem izpolnjevanje pol nekoliko olajšano. hočemo še našteti nekaj prL merov. Pod vprašanjem v zvezi s stanovanjem mora vsak prebivalec napisati, kakšno je njegovo stanovanje. Za stanovanjski prostor velja vsak pokrit prostor; za pravi stanovanjski prostor pa le tak, ki ima neposredno svetlobo in ki je dovolj širok, da lahko stoji V njem vsaj ena postelja. Za sobe veljajo tudi kuhinja in veža ter drugi stanovanjski prostori, če le ustrezajo zgoraj o-menjenim zahtevam. Eri vsaki osebi, ki je stara nad 10-let. mora družinski poglavar izpolniti tudi točko 19 glede poklica. Ta poklic mora družinski poglavar označiti z najbolj primemo besedo, po možnosti seveda s strokovnim izrazom, ki je uporabljen v delovni pogodbi ali delavski knji. žici. Pri brezposelnih, bolnikih, zapornikih. rednih vojakih, mora družinski poglavar vpisati zadnji njegov poklic. Pri o-sebah, ki ne opravljajo pridobitnega dela. morajo v stolpec 19 napisati na primer: upokojenec. invalid, gospodinja, dijak, šolar itd.. Tov. Marija je bila rojena v Sv. Križu pri Trstu 13. decembra 1923. V neizprosni borbi proti okupatorju je tudi ona želela prispevati svoj delež in je 11. septembra 1943 stopila v partizanske vrste, kjer je bila bolničarka. Padla je za boljše dni svojega ljudstva na. položaju v Spodnji Idriji 4. novembra 1943 Otvoritev razstave slikarke flndree Sasson Včeraj Qb 17.30 urj je bila v Umetnostni galeriji na Akvedo-tu št. 16 otvoritev razstave slikarke Andree Sasson. Otvoritve so se udeležili prestavniki tukajšnjih oblasti ter številni kulturni delavci in umetniki. O razstavi bomo obširneje poročali v eni izmed prihodnjih številk našega lista. Narodno in studijska knili»B v TRSTU obvešča, da je ]e FRANCETA STELETA, » # bilo najavljeno za 5. t. • 20.30, odioženo, ker n> v vafelj pravočasno tl0& angio-ameriskega konzul zastopstva v Zagreb Zato so tudi druga nap™*” predavanja odložena. Gledališče M, Danes ob 17. uri medije «Jurij in Marjei ■ a:. gledališka skupina Caun« ^ li-Volpi pod1 vodstvom „ 50. miranteja. V glavnih , delujejo Adriana . Sdv«Jr k^le, ma Dolognesi Giuseppe Valeria Valeri. spo. Gledališka skupina i®* redu FraccarolijevP JLijnokO' «Vesela znanost*, Cromm vo «Toplo in mrzlo* tcl novosti. ^0 Nadaljuje se P/1 .* «ts* blagajni prodaja vstopni go predstavo. V ponedeljek uprizori )a carolijeve komedije «vc nost*. PROSVETNA DRUŠJ3 --------»sni? Prosvetno društvo ^ Izlel v Sežano Pionirska organizacija vabi pionirje, njihove starše in ljubitelje mladine na izlet v Sežano. Izlet organizira pionirska organizacija III. okraja za nedeljo 18. t.m. Vsi, ki bi želeli na izlet, se lahko vpišejo vsak dan pričenši s ponedeljkom. 5. t.m. do vključno 7. t.m. od 17. do 19. ure pri ((Gregoriju* v Ul. Moli no a vento 158. Za razvredilo je poskrbljeno! Pionirska organizacija III. okraja Zrno do zrna pogača... Zato ne podcenjujte skromnega prispevka, ki ga lahko žrtvujete za revnega dijaka. Tudi najmanjši dar bo zrno k pogači, ki jo »Dijaška Matica* nudi revnim dijakom. Dodajte torej tudi vi svoje zrno ! Škamperle* opozarja, “fj/petiJ društvena knjižnica 'lužujte# od 20. do 20.30 ure. P<*lu‘ ^ knjižnice, ki nudi mnos izbire. * * * _ ,00| Pevsko društvo dasl poziva vse pevke in P°isktga 2 zaradi bližnjega p«'f stopa gotovo udeleže re orCstO' vaje v torek v običajni" gpB. rih. IZLETI PDT v i**1’ V nedeljo 18. t.m, 'zfo\so^ Velenico pri Divači. do 7. t.m. pri ZDTV. u 1 e veli i 13-11 od 17. do 19- uo„0vici t/ B#0 i V nedeljo 11 t.m. boj 9 martinovanje PDT. VP1 večerjo kakor zgoraj. Z Vsem, u v A I i so s jel* Prispevajte za KULTURNI DOM 12 ISTRSKEGA OKROŽJA | 4. novembra leta 1901. je pok. župnik Kavalič poročil v Skednju Benedikta Godino in Tončko Vekjet. Danes praznujeta50 let skupnega življenja v družbi svojcev, s katerimi sta preživela dobre in slabe čase. Tov, Godina je upokojenec po 44 letih zaslužnega, dela kot vratar na sodniji. Dobro se spominja procesov v slovenščini na stari sodniji v Ulici Santi Mar. tiri in naših slovenskih odvetnikov kakor dir. Ribarja, Slavi, ka, Abrama, Mandiča, in drugih. Leta 1899. je bil predsednik slovenske čitalnice v Skednju, član pevskega društva/ «Vele-sila», režiser dramske družine tega društva ter odbornik prosvetnega društva «Slawi» nd Kolonkovcu. Zavedna Sloven. ca sta vzgojila svojih sedem otrok, od katerih je še pet živih, v slovenskem duhu in ljubezni do materinega jezika. Jubilanta sto stalna in stara naročnika «Primorskega dnevnika* in zato se čestitkam njunih otrok, vnukov ter vseh prijateljev pridružujemo tudi mi in jima želimo še mnogo srečnih let.. Tržaški Glavni dogodki preteklega tedna so bili: občni zbor SHPZ, nezakonite seje tržaškega in podeželskih občinskih svetov, r&zprava proti italijanskim šovinistom. ki so skrivali orožje, poziv Zveze ERS za skupno borbo za izboljšanje mezd in plač. sporazum v vprašanju delavcev tovarne Gaslini, spom*i-ske svečanosti na grobovih in ob spomenikih padlih borcev ter končne razne šovinistične manifestacije italijanskih nacionalistov. o katerih pa govorimo na drugem mestu. V. občnega zbora SHPZ so se preteklo nedeljo poleg številnih delegatov vseh prosvetnih društev udeležili tudi zastopniki iz Koroške in Goriške. Glavni referat je podal tov. Boris Race, nakar so sledila poročila načelnikov odsekov in diskusija. V sklepni resoluciji so delegati poudarili predvsem potrebo po skupni borbi tržaških Slovencev na šolskem in kulturnem področju. Na seji tržaškega občinskega sveta, ki je bila v ponedeljek 29. oktobra, je predstavnik Slo-vansko-itahjanske ljudske fronte dr. Dekleva protestiral proti nezakonitemu sklicanju sveta in proti samovolji ZVU ter zahteval, naj se v najkrajšem času razpišejo nove volitve. Poudaril je, da ostane v ob- činskem svetu le zato, da bo branil interese prebivalstva in njegovo zakonito pravico, da si izbere čimprej svoje upravnike na volitvah. Šovinisti pa so. kot po navadi, zopet izglasovali novo resolucijo z zahtevo po priključitvi STO k Italiji, čeprav je župan dejal, naj puste enkrat politiko ob strani, češ da bi morali predvsem govoriti o potrebnih cestah, stanovanjih. o delu za brezposelne itd.. Seveda se kljub temu ni mogel izogniti skušnjavcu.... Občinski svetniki so sejali tu. di v Nabrežini, Dolini, Zgoniku ir. Miljah, kjer so seveda komiiiiformisti igrali na svojo oguljeno lajno staro pesem o «baratto infame*. ki so je menda mnogi njihovi svetovalci tudi že siti. Na vseh teh sejah so vsi razen »Italijanov* v Miljah in Nabrežini protestirali proti odgoditvl volitev. Koliko so bili protesti kominformistov dosledni, to je pa drugo vprašanje. Enotni razredni sindikati so pretekle dni izdali proglas, v katerem so pozvali delavce in vse sindikalne organizacije, naj se združijo v zahtevi po zvL šanju plač za 15 odstotkov, ker sedanje plače komaj za polovico krijejo življenjske stroške. Zahtevi po zvišanju plač, pa nasprotuje Delavska zbornica. ki pravi, naj se raje znižajo cene. V teh zahtevah, pa niso iskreni niti Enotni sindikati, ki so storili to le zato, ker hočejo posnemati italijansko CGIL, od katere so seveda popolnoma odvisni. Nekoliko zadoščenja so dobili delavci v tovarni Gaslini, ki so že dolgo časa stavkali, ker jim niso hoteli zvišati odškodnine za menzo. Delodajalci so jim končno delno ugodili. Pred zavezniškim sodiščem se je zagovarjala skupina, italijanskih šovinistov, ki so jim zaplenili veliko zalogo orožja. Preiskava o tej zadevi ni odkrila v poslednjih dneh nič novega. Sedišče je doslej izpustilo tri manjše krivce na svobodo, ostalim pa bodo sodili v kratkem. V teh dneh so bile po vaseh In v mestu spominske svečanosti na gorobovih padlih borcev, v rižarni in ob spomenikih. Ljudstvo je grobove in spomenike okrasilo s cvetljem in ven. ci ter tako pokazalo vso svojo ljubezen in zvestobo padlim junakom 2al moramo celo ob teh spominskih svečanostih zaznamovati sovraštvo in strankarski fanatizem kominformistov. ki so na miljskem pokopališču napadli in žalili šefa gospodarske delegacije FLRJ prof. Zemlja-ka, ko je polagal venec na aro. bove padlih borcev. Pač žalostno spričevalo podivjanosti in nekulturnosti. i mesta Koper V petek zvečer so imeli par-Drani mesta Koper v Ljudskem gledališču širši sestanek, na ka terejp so obravnavali politični položaj v svetu; priprave za praznovanje dneva Republike in razna tekoča vprašanja. Tovariš Fabjan Valentič je v političnem poročilu med drugim podčrtal uspehe, ki jit> je do segla Zveza borcev. Dva 'epo uspela partizanska marša v Borštu in Šmarjah in proslava odkritja spominske plošče nad bunkerjem komandte mesta Ko. per, sta dokaz velikega parti zanskega duha in tradicij NOB, Ko je govoril O praznovanju 9 novembra, dneva Republike tcvariš Valentič dejal: ((Veličastna manifestacija 29. novetnbra mora biti odločen odgovor vsem. ki šP hlepi io po tej zemlji. Partizani sni,-> za vedno iztrgali iz rok tisto; kar nj bilo nikoli njihovo.* Nadalje je govornik poudaril, da partizani z vso upravičenost’ jo zahtevajo, da sP postavi v Italiji pred sedišča tiste, ki danes obtožujejo bivše partizane, garibaldlince. Po debati, ki je sledila, so bili sprejeti naslednji stkliepd: Po vseh podjetjih in tovarnah bodo v počastitev 29. novembra tekmovali za dvig produkcije in znižanjp stroškov Na dan praznika samega bodo partizani sestavilj, brigado s štabi briga-de jn bataljonov in se udeležili slavnostne povorke. Sestavili bodb pcsiebne delegacije, ki bodo obiskale bolnike v Ankaranu, Kopru in na Rižani hrabrega borca, ki je bolan. Pred plo_ ščo padlih borcev — Koprčanov na Titovem trgu bodo položili venec, Posečali bodo večerno gimnazijo in študij za ideološko vzgojo. Mladinskim športno strelskim družinam bodo dali vso pomoč. Delo žena v Istrskem okrožju Na plenumu okrožnega odbora ASI2Z. kj je bil v petek v Kopru, so žene pedale poročila o delu, ki je bilo napravljeno v času od 1. marca do novembra tekočega leta. Na Koprskem so imele žene 4 sestanke okrajnega odbora in 9 sestankov mestnih odborov. Po vaseh ni tistega življenja, kot bi moralo biti. Tako ni bilo že več časa sestankov v Dekanih. Ospu, Škofijah, Loparju, Marezigah in še dirugje. V Piranu Portorožu in Izoli in še nekaterih vaseh so bile ustanovljene komisije za nadzorstvo nad otroškimi vrtci, ki dobro opravljajo svoje naloge. V materinstvu so se žene zanimate za zapuščene otroke, o-hiskaie so matere bolnih otrok in dosegle, d!a so bili poslani na zdravniške preglede. Pomagale so pri izbiranju otrok, ki so bili poslani v počitniške kolonije. Na kulturnem polju sodeluje jo žene v pevskih zborih, \ dramskih skupinah. Manj se že. ne zanimajo za čitanje ženskih revij «Naša žena* in «Donma». Na te revije je po vaseh vse premalo naročnic. Treba je žene pohvaliti za delo, ki ga opravljajo ob raznih priložnostih. Tako so žene iz Šmarij. Portoroža, Kert in Sv. Lucije pogostile šolske otroke in otroke iz vrtcev. V Izoli in Kopru so žene organizirale otroško rajanje, ki je dobro u. spelo. Pogostile s0 tudii vse o-troke, ki so sodelovali pri tem rajanju. 2ene iz Kopra so obiskale otroške jasli, dva ctrošk£ VTtca, italijanskega in slovenskega in obdarile otroke z igračkami, slaščicami in raznimi slikami. 2ene II baze iz Kopra so obdarile otroke iz Boršta z igračkami in oblekami, ki so jih same sešile. 2e-ne so tudi pomagale zdravstveni ekipi, da je bolje uspel0 nje. no delo po vaseh, Zene iz Bertokov so obiskale Dom onemoglih in obdarovale starčkb z vinom in pecivom. V tednu Rdečega križa so žen-e iz Pirana, Portoroža, Sv. Luci. je, Strunjana in Izole obiskale Dom onemoglih, Mladinski dom, in sirotišnico ter obdarile bolnike in onemogle. POZIV upnikom in dolžnikom Poslovanje «ORIENT - TA-BAKA», veletrgovine s tobakom in tobačnimi izdelki d.d. Piran se likvidira s 30.10.1951. Pozivajo se vsi upniki in dolžniki, da prijavijo svoje ter. jatve, odnosno da poravnajo svoje obveznosti do 1.12.1951. Po tem roku se terjatve ne bodo več upoštevale, dolgovi pa se bodo prisilno izterjali. Dolžniki naj poravnajo vse dolgove do 30.10.1951 na tek. račun 10-702-01 pri Istrski banki v Piranu. ((ORIENT TABAK* d.d. a. - Piran Z GORIŠKEGA Žalitev padlih spomina bortev Izžrebane loterijske številke TORINO 35 25 20 14 43 MILANO 90 76 87 52 44 PALERMO 33 34 17 8 55 VENEZIA 25 32 52 5 88 CAGLIARI 17 25 55 89 65 GENOVA 53 77 38 60 17 NAPOLl 90 58 67 72 48 ROMA 80 50 51 44 60 BARI 89 68 69 59 22 FIRENZE 75 47 80 74 30 . Guštini Amalije Čok roj se iskreno zahvaljujei00- ^ Posebno zahvalo t pevskemu zboru in mu društvu ter vsem cem cvetja. . valujoči o*" Trst, Lonjer 31.10-1®^' Goriške žene se vsako leto spomnijo dneva, ki je posvečen spominu padlih borcev. Za ta dan vse grobove lepo okopljejo in jih okrasijo s cvetjem. Kako globoko spoštujejo pad le partizane, dokazuje tudi primer. ki se je tP dni pripetil ria_ glavnem gariškem pekopa-Iišou. Neka žena je namreč pri. stopila k našim ženam in jih povprašala, če poznajo vsP padle partizane, ki so tukaj zakopani. Ko so ji odgovorile-, da poznajo mordia samo- polovico tistih, ki so tukaj pokopani, ampak da jih to ne moti in da tudi grobovom, kjer počivajo neznani partizani, posvečajo enako skrb. je omen jena žena dejala, da bi’ dala deset let življenja, če bi vedela, da kdo drugi s tako skrbjo neguje grob njenega sina, ki je pokopan daleč, daleč proč od Gorice. Prejšnja leta, kc v našem mestu še niso gospodarile italijanske oblasti, so bili partizanski grobovi okrašeni tudi s sloven. siko zastavo. Le-to pa so že leta 1948 prepovedali, češ da ni dovoljena in da pomeni izzivanje. Od tistega leta dalje so bili partizanski grobovi okrašeni samo z jesenskim cvetjem. Letos pa so se naenkrat na njih pojavili šopki, ki so -bili zvezani z majhnim trakom, ng katerem je bila naslikana italijanska zastava. Pozanimali smo se, kdo bi lahko položil na partizanske grobove italijanske zastavice, V odgovor smo izvedleli, da so to prav Iahkb kominformisti, morda pa tud; pristaši API. Konec koncev niti ni toliko važno, katera izmed omenjenih organizacij je v svoji šovinistični pokvarjenosti šla tako daleč, da je žalila žrtev padlih partizanov s takimi dejanji, ker sta tako keminforroistična kakor ((Associaizicne partigiani il-aila-ni» šovinistični organizaciji, kj se v bistvu ne razlikujeta-. Dejstvo, in sicer važno dejstvo je, da se slovenski partizani niso nikoli borili pod takimi simboli, kakršne so jim nekateri neznanci tP dni položili skiuo-no s cvetjem na njihov grob. Imamo za potrebno poudariti sledeče; če oblasti nP dovolju-iejo, da bi na partizanske grobove na sam dan, ki je posvečen spominu padlih, lahko položili slovensko narodno zastavo, tedaj zahtevamo, da nttl drugi ne izrabljajo te prilike in na ..jihove grobove polagajo druge zastave, pod katerimi se partizani prav gotovo niso borili niti umirali. Izlet SPD Slovensko planinsko društvo v Gorici priredi v nedeljo 11. t. m. na dan sv. Martina kratek popoldanski izlet skozi Kalva-rijski gozd na Valerišče do Ste-karja na rebulo in pečen kostanj. Odhod ob 13.30 š pevmskega mosta. Objava Kdor nj v teh oneh dobil na dom družinskega- lista za ljudsko štetje, naj ga dvigne sam danes 4. novembra od 9. do 12. uro na volilnem uradu v Ul. Vittcrio Veneto št. 3. Predavanje v ljudski Ljudska čitalnica javlja; da priredj v sredo 7. t. m. v svojih prostorih v Ul. Ascali 1 prvo predavanje iz ciklusa predavanj, ki jih bo priredila v letošnji zimski sezoni. Predaval bo epriški zgodovinar in poznavalec naše ožje domovine. Predavanje z naslovom «Pri gornji Soški dolini* bo točno ob 20. uri. Predavanje bodo ilustrirali s skioptičnim-i slikami. STRELSKE VAJE Ob spodaj navedenih dnevih in času bodo strelske vaje na naslednjih streliščih: Bazoviško strelišče: od 7. do 18. od 5. do 10. novembra 1951. Opensko strelišče: od 7. do 18. od 5. do 6. novembra 1951. Repentaborsko strelišče: od j 7. do 18. od 5. do 11. novembra 1951. z a h v a Prisrčno zahvalo rekcijama in vsem“ ,j 0 tvrdk SATIM iz BarKkor t«® TRAUS iz Trsta, ka h„li ^ vsem, ki so na kakrše" ^ težP čin sočustvovali z .r «poZab° boli ob izgubi naše 0 m»TE Družine in Batiis*® ZAH V A b nejte- Globoko ganjeni „ja timi izrazi sočustv ^$1 priliki izgube na=eSa očeta Ivana PrepfJLj :.l S* vsem iskreno , Družine Prefrf'j ’ ta Pitani. P'%o. ostalo soro®1 MALI IZD^'1 Kino v Nabrežini predvaja danes ob 16. in 20. uri jugoslovanski film darohni muf: Velik film, poln fantazije z narodno glasbo in zborovskim petjem. Spored spopolnjem z dokumentarnim filmom Tržaška mladina v Sloveniji i ZENSKE PLASCE n3 priona šivilja. Nasl°v lista._______________ —-'JcA« PRIDNA IN VESTN-4 '^sl®' prejema delo na “O upravi lista. BEL ŠTEDILNIK Pr° na unravi lista Nova šovinistična manifestacija Danes so v Gorico zopet -pri. peljali nekaj dese-ttisoč »fantov*, da proslavijo obletnico «zmage» ob dmugj svetovni vojni. Turistični uradi je v ta namen razstavil celo velik zemljo, vid, na katerem so vidno označeni kraji, kjer sp se italijanski vojaki v prvi svetovni vojni borili za imperialistični pohlen svojih gospodarjev. Sevedg bodo skušali ob tej priliki kol vedino, še enkrat poudariti kako pravična je bila njihova borba,, ker se je vodil« na italijanskih tleh. Na žalost pa v šibkost njihovih dokazov ver-iamejo le še redki zagrizeni šovinisti; medtem ko gorišfci Slovenci ljudem, ki take pravljice oznanjajo, upravičeno «osle kažejo*. DELAVSKE ZADRUGE TRSTA, ISTRE IN FUR LANIJE Predsednik sodišča v Trstu Je z dekretom- od 17. septembra 1951 odobril sledeče javno Opozorilo Zadružno društvo z.o.z. Delavske zadruge Trsta, Istre in Furlanije vabi vse člane, ki niso ugodili tekom 30 junija 1951 dispozicijam društvene, ga pravilnika, ki je prilago-den novim zakonom zadružništva: a) da zvišajo svoj zadružni delež na 500 lir s plačilom ali podpisom kakor predvideno v društvenem pravilniku; b) da dajo izjavo v skladu z društvenimi pravili. Navedene postopke mora izpolniti član osebno pri društvenih trgovinah ali na glavnem sedežu v Ul. sv. Andreja 68. Opozarja se, da v primeru neizpolnitve tega obvestila v 30 dneh po izvršitv-i vseh objav, kot določeno od predsednika sodišča, bo podpisani odbor sklenil na podlagi člena 2, d-el 4, točka 3 društvenih pravil izključitev iz društva. NADZORNI ODBOR MODISTKA , pravlja po zmerni Pellico 11. IZDELUJ^, ol * KRZNEN FLASC za - ^ stavo prodam. Nasio' -- lista. cri -------------------- ZENSKO na nah prodam. Nasio-Usta. 0 ^ PRODAM KHA.SNO fofijf3tl zimske plašče, št. 7338. - ■__________________________ Pjfi RABLJENE TRAM°prjir.«r -- - upravi f Vajenca za 9r0^11 stroko Pogoji: končana s je, ,nia ali ^ „ nižja srednja ^ valna šola ter risanju. Pismene P°n pravo list8. udi* pa Bodite pr®v Preden «top1^ it(j. Z®*’* motor, na y 2g0ds’11 rujte se P^i ** ^ opravite t<,lrCiji® jamstva nasPr° Za proračun kličite teJ. 8-9, 20 - 22- in 8-15. ■> KRVAVI «ZMAGOVALEC » kako je Stalin falzifiriral zgodo- j tlno delavskega gibanja Rusije j .or%'?n ‘žac ijsko form L jt L ii!iVlske Partije Rusije Wjski i ^no na 6- vseruski 1^2° wEnci 7 Pragi i»-laiina T , *€ba P,:-d vodstvom '2brar'cv^raf te bH prvikrat f»nasl=^a 1 komite parti- Wvjev' Orčb S£.stavu: Lenin, >ki o 9r<^°,rnaidze, Mali- Sin’ GnvP-aPd'arjan' Ordin-ki pa je bij * in ^rin‘can kot provcka. arskp OHRANE (tajne mZT' in omenjan s > je L^i Se v le'ku i^ega le- Jj^mapcpolnil se z dV3IKa *' teko- ■LSap’*e Rusije in da Santo,, z5J0n,J’ša število emi- I® Predla'a7 r*°v • L*0 sam W OraSa) kpoptaicijo Sverd. ^al svown: dZe pa i« Preol-L0bratlolna • PnJat®lja Stalina «2*° zato • L !?a 36 to p<> ^ komit ca odo v Central zast°Pani tudi av ■ raki nacionalnih manj- .rodovina SKP (b), a'i bolje rečeno Rooureja tudi l ® »ihai2- ??od°vine delavci p'JS>je. V «Kiat- s^p(b)» je Stalin .^škair pokazal tako; f®ren<:a je izkra- ?S «0 bi)M~v5K Partiie- v ta 5 Lenin, Sta. Kferia • d!ze- Sverdlov, £™ijn in Iq, w drugi. Tovariša K v Cirerd • v odsotnosti, ker Dav- 12gnanstvu„.» Mi fecSo^K že večji niit o pr; °vinski vlogi, se Sta. le zan^0"^3™3" zgodovi- Wdrrno^7 J? Sanl0 Pri ten--7 svoii «7 Ss na Pre i in pii-(:.#stvarUZg.odGVini SKP(b); K sred20 le bl!o tudi PTak- u^narrp1;’^-2? vodstvo revo. v biro vici ® a v Rusijj (Ru. ?%, v ,It> n,a čelu s tov. Sta. i*8' Staiin.S biro» so razen rv®: J?ti zbrani še to- ^Niiki,rtSr-^?ov’ Snandarjan, „0 kasn^fS k0 Kalinin«. ^ura(»:3š* izvolitvah članov ?* šovow8 Rodovina SKP(b) M ^ nicasar, pač pa na fcaf«toS*l3,h kongresih in i^a Pp j stalno povzdiguje Sjflcih ’ iT .dokumentiranih po. v? &*o£L « i® objavil nemil • I^k <(Cst probleim« (št. 2^kih L5? Po uradnih so-i«jo fki v glavnem b^V%e partiie^ spreminjal !?7 i?w^ki konferenci leta bll izbran nov CK v Sj&v ^sestavu: Lenin. Zi-vš« ’ tj, J^ten jev, Miljutin, t?e3oroi''ov- Smilga, Stalin Bfc lW-Z ter še štirje kandi-Bubnov-AvL Trockega stopila S,^ *sk° partijo, je prišlo C IN CHurchill ■ ctiUr Govornistvo ltkiV’kje i,ka3 rad pripoveduje ,. SVOlP nnl it ičn o nrp. svoje politične predi'1 ''ciruti41 dogodke iz nelcda- &fc,b0rbi Tak0 ne' h niegov "ovlnarJe> ^kitlj* ,lat° Pa je Churchillov V”° Dohv^°llko zmanJSal Pr-t-N,, ^a>o s pripombo, da Je tveč k t “fda vseeno nekoliko » in da traja pre- lb edaj | 1 konca svoje govo-t, dela,, ie Churchillov oče zno-čudnega, saj je UU| sin svoje matere!« S^tCHlLL ?ietn"i,'.mo se Se, kako je v i> blVji laburistični «dlsi-t-ik, minister ln poslanec 1 • Toua °Stro napadal Chur-*> n Zdi se' da Churchilla Idi 8eva7? prf:v';,t z, deli. Ko %tlr'i z=t V zbornici v svojem ti ,?veii 73eval. da so v Sovjet-1; btajo ,.,J®gl: Se ;ake uspehe, Vdve | , 0 'em namesto ene D'ii '1 B»e. ’ ie Churchill Hi^elj Jana takole: »Dragi v3l| ’ v' se motite. Rusi so O leto V {udež; oni Imajo V et>ne sam° dve, ampak i%l; «fe Bevan je v zadregi tretjo v Romu-^‘-"vez^e še eno v So- te:t' ■ Cin, H t; »n °e Gaulle nista bk"uhja vojno prevelika 'bili Lv°j'ih dosedanjih knji-h karakteri; mi,nov 3' chur-itii^tih n De Gau'la na Vi> v pekati,vno. Zato pri-N„,t °bjav0 r.nC - z mdoved- julija 1917 na d. kongresu Partiji do volitev za novi CK. Takrat so bili izbrani: Lenin, Zi-novjev, Kan.snjev, Stalin, Trocki, Buharin, Nogin, Kblon-taj, Sverdlov. Rikov, Bubnov, Sergejev, Uridskij Miljutin, Ber-cin, Džeredžinski, Krestinski, Muralov. Soiilga, Sokolnikov in Savroijan tir še 10 kandidatov; Jofft;, Lomov, Stasova, Jakov-ljeva. Džaparidze, Kiseljev,' Preobražen ski. Skripnik, Se. rebrjakov in Osinski. Marca 1920 je Stalin na 9. kongresu predlagaj za nova člane CK nekaj ljudi, ki bodto dolgo let njegova glavna opora v borbj za popoln prevzem CK in vzpostavitev njegove diktature. Ti so bili; Molotov Ja-roslavski, Petrovski, Mihajlov in njegov stari prijatelj Ordžo-nikidze, ki je že leta 1917 izpadel iz sestava CK Kongres, v katerim je bil Stalin še ved. no v manjšini, ta predlog ni sprejel. Toda Stalin je potrpežljivo čakai in pripravljaj teren. Okoriščajoč se z napeto in za Partijo nevarno situacijo, ki jo J€ ustvarila opozicija v času priprav za 10. kongres, je uspelo Stalinu, izkoriščajoč Leninovo dosledno stališče preti vsem an-tipartijskiih frakcijam, da je zbral okoli sebe nekoliko skupin in s pomočjo njihovih glasov na 10. kongresu 8. marca 1921 vsilil v CK svoje kandidate, kaker tudi Kirova, Kuj-biševa, Gusjiva. Andrejeva, Ugljanovh in Cubarja. Leta 1923. posebno pa še po Leninovi anrti — ki je pred svojo smrtjo zapustil boljševi-ški partiji poslednjo oporoko, r.ai ne izbira za generalnega sekretarja Partije 'niti Stalina ne Trockega (kar je Sta-lin kot vse ostale pridobitve in nasvete Lenina poteptal) — je Stalin na konferencah in plenumih CK s pomočjo Zinovjeva in Kamenjeva vrini] vrsto svojih zvestih ljudli v sekretariat CK. centralno kontrolno komisijo in nodebna vodilna telesa Partije. S frakcionaškim manevriranjem zdai 7. »levico« okrog .Zinovjeva in Kanv-njeva. zdaj z desnico okrog Buharina, Tom-jkega in Rikova. si je Stalin končno na 14. kongresu partije i decembra 1925 zagotovil dc-lgo pripravljalno večino, katere glavni stebri s0 biili: Ordžopi-kidte. Molotov, _ Kajinim, Kirov, in skupina novih članov izbranih na samem kongresu; Andrejev, Zdianov. Vorošilov, Ka-ganovič, Mikcjan, Skvorcev in Stepamo, v. Manevrirajoč z močno desni, carsko frakcijo okrog Buharin^ je Stalinu uspelo n« 15. kon-gresu paftije »-‘mribra-1927 potrditi izključitev Trockega in njegovih vidnih ljudi iz CK. Kmalu zatem leta 1928 in 1929 pa je začel njegov napad na desnico, M se j* zaključil z zavzetjem moskovske partijske organizacije in izključitvijo Buharina, Rikova. in ostalih desničarjev iz CK. Ko je tako zagotovil sebi zvesto večino v CK, je začel Stalin leta 1930 neusmiljeno obra. čunavati z vsemi svojimi dejanskimi in namišljenimi nasprotniki. Tega leta je bila izključena iz CK in likvidirana «t j. postreljena od NKVD, brez obsodbe, skupina »nacionalistov« s Kavkaza na čelu s starim boljševikom Lominad-zeom. Decembra 1930 je bil na 16-kongresu CK na Stalinov pred. log razširjen z mnogimi novimi" ljudmi, pristaši Stalinov^ «generalne linije«. Na 17. kongresu januarja 1934 j«= bil CK ponovno razširjen in je štel 71 elanov m 67 kandidatov. Konec t. I- P« misterioznem. uboju Kirova, je začelo obdobje «generalmga čiščenja«, katerega žrtve so bile. ket se je to ugotovilo na 18. kongresu, med drugimi tudi 55 članov CK in 60 kandidatov CK, računajoč pri tem samo one. ki so bili izbrani na 17. kongresu. Zanimivo jie, da je sam Sta-lin hvalisavo nazval 17. kongres — «Kongres zmagovalcev« — in tako še danes imenujejo ta kongres (glej ((Zgodovino SKP (b)»), čeprav je največji del članov CK izbranih na tem kongresu bil kmalu fizično likvidiran. Samo neznaten del onih stetisočev premaganih političnih nasprotnikov vlastcdrž-ca Josipa Visarjonoviča Stalijo bil likvidiran z uradno obsodbo vsi cstalj pa so »zginili brez sledu«. Med političnimi procesi tega obdobja so najvažnejši: «Proces šestnajstorice« v avgustu 1936 To ie nroces proti bivšim članom CK: Zinovjevu. Kamenjevu, JevdokimovU, Ba. f(iv ancosio VJ',u“ovin SP°-, , °pls 7 | *enerai drži >»1 el'kitn * ?. taino In i * cCElavje "')r'telJem te N, rc|hllu ’ kjer P°daJa samo pre- sliko po- ^>os"oJa0bDe Ga',Ua- »a3 S n.° »»fliran 1 0dvrnll; “To hN l0 Da Je3 JMdkanlca->) Ta- »S»rJ* boij ! Malraux svojo \ :m r6ti »S? I In rekel: 1 N, Ste pri i° t0' da Se mi riVtest vitriol"« “ UPOr*' hajevu, Smirnovu, Tervaganja-nu in Mlačkovskeir.u; vsi so bili obsojeni na smrt. Tomski j: naredil »samomor« v zaporu Ljubljanke. Januarja 1937 je bil proces »sedemnajsterice« na katerem so bili obsojeni: Pjara-kcv. Serebrjakov, Muralov, Drcbniš, Sokolnikov in Radek. Maja 1937 j; naredil «samomor» stairj vodite! i Glavne politične uprave Rdeče Armade Gamar-nik, kmalu potem pa je začel proces proti prvemu maršalu SZ Tuhačevskemu in sedmerici vodilnih generalov Rdeče armade, Nskaj kasneje je ista usoda zadela dva najpopularnejša maršala sz Bliickerja in Jego-rova, ki sta bila še na 18. kongresu Partije 1939 izvoljena v CK Leta 1938 so bili na velikem procesu ((dvajseterice« obsojeni čiani CK; Buharin, Jagoda, Krestinski, Rosentholdz, Ivanov, Cerhov, Grinko in Rakcv-ski. Za njimi pa so bili likvidirani organizatorji vseh dbse-danjih. ((čiščenj in likvidiranj« ve.rni izvrševale; brezdušnih Stalinovih riaredb, ki s° postali nevarni prav zato, ker so preveč vedeli ;n ti so; kemisar notranjih zadev in gospodar NKVD, član politbiroja Ježov in član politbiroja Kosarcv, kakor tudi predsednik vseh prej. šnjih sodb, stari boljševik Ul. rich. LENINOVA OPOROKA: Ne izbirajte za sekretarja niti Stalina niti Trockega Na zadnjem 18. kongresu SKP(b), ki je tal pred polnimi 12 let; marca 1939, je bilo v novi CK izbranih 71 članov in 68 kandidatov in za večino od' njih je danes težko vedteti uso-db. Gotovo je le, db je velik del teh ljudi zaključil ne samo svojo politično kariero temveč tudi življenje bodisi v zaporih Ljubljanke ali v suženjskih rudnikih in ledenih poljanah Sibirije. Najmanj 51 članov in kandidatov CK zadnjega kongresa je doletela taka usoda. V razvoju sovjetske družbe kakor tudi vsake druge, sta. obstajali dve možnosti; progresivna in reakcionarna. Stalin in skupina ljudi okrog njega so krenili po drugi poti in spremenili ZSSR v deželo najhujše diktature in tiranije birokratske kaste. Da bi se obdržali ra oblasti se niso bali nobenih dejanj in najbolj zgovorno je dejstvo, da je bilo v času od leta 1934 do 1939 postreljenih, najpogosteje brez procesov, 90% članov in kandidatov CK, izbranih na 17. kongresu, k; ga Stalin naziva »Kongres zmagovalcev«. Zaradi nejasnosti angio-e&iptskega spora so angleške vojaške oblasti v Egiptu pcdvzele evakuacijo angleških oficirskih družin v Anglijo. Vso žalost tako ločitve, ki izvira iz negotovosti za nadaljnjo usodo v Egiptu ostalih očetov, nam nazorno kaže pričujoča slika. MIR MED NARODI j zakljuCnajemcija zagrebskega zborovanja za mir; Ijoj zagotovljen le s solidarnostjo in združenimi napori vseh svobodo- ljubnih ljudi Da bi se napori in prizadevanja, ki jih je začel kongres za mir v Zagrebu, nadaljevala, je kongres ustanovil začasni odbor za iniciativo in zveze z nalogo, da bo vzdrževal stike med posameznimi osebnostmi, ki so sodelovale na kongresu ter pozval k sodelovanju še več oseb in organizacij, ki se bore za mir. Ta začasni odbor bo v skladu z razmerami določil čas, kraj in dnevni red nove konference. Za predsednika začasnega odbora je bil izvoljen jugoslovanski delegat M0SA PIJADE, v tajništvo začasnega odbora pa so bili izvoljeni: AHMEDAL0UI (Maroko), LEOM B0UT-BlEkl (Francija), LEON HAM0N (Francija), GIL-BERT HARRIS0N (ZDA), HANS THIRRING (Avstrija) in JOSIP VIDMAR (za Jugoslavijo) 1 JOSIP VIDMAR (FLRJ) LEON HAMON (Francija) MOSA PIJADE (FLRJ) HANS THIRRING (Avstrija) AHMED ALOUI (Maroko) Na zaključni seji zborovanja za mir so delegati sprejeli resolucijo, ki pravi, da je za ustvaritev, ohranitev in okrepitev miru potrebno spoštovati naslednja načela: 1. Spoštovanje neodvisnosti in suverenih pravic držav ter popolnoma enake pravice v medsebojnih odnosih. 2. Vsak narod ima pravico do neodvisnosti in si lahko svobodno izbere svoj gospodarski, politični in socialni ustroj. Seveda mora pri tem upoštevati medsebojno odvisnost in duh mednarodnega sodelovanja v smislu načel ustanovne lirtine OZN. 3. Kongres odločno obsoja vsa agresivna dejanja,, uporabo sile, gospodarski pritisk, grožnje in razlikovanja v mednarodnih odnosih ter vsa dejanja, ki vodijo k tuji nadvladi. 4. Kongres priporoča, naj se Organizacija Združenih narodov tako izpopolni, da bo postala učinkovitejše orodje za reševanje vseh mednarodnih sporov ter za utrjevanje medsebojne varnosti. Nadalje priporoča utrjevanje duha in načel ustanovne listine Združenih narodov ter sprejetje v članstvo OZN vseh držav sveta, razen režimov, ki so prišli na oblast z vojaško pomočjo sil osi in ki so jih Združeni narodi že večkrat obsodili. 5. Kolonialno vprašanje je treba rešiti v duhu pravičnosti in priznati vsem narodom pravico do samoodločbe, ker je vsaka rešitev tega problema v smeri nacionalne neodvisnosti pridobitev za mir in mednarodno sodelovanje. 6. Treba je izkoristiti vsako možnost za rešitev mednarodnih težav s pogajanji. Toda velike sile naj ne rešujejo vprašanj, ki se tičejo drugih držav, brez udeležbe le-teh. 7. Bolij srečni člami mednarodne skupnosti naj pomagajo zaostalim deželam. Pomoč naj dajo brez kakršnih koli pogojev, razen teh, da bodo pomoč uporabili za blaginjo dotičnega naroda in za pospešitev njegovega gospodarskega, socialnega in kulturnega razvoja. 8. V vseh delih sveta je treba zagotoviti spoštovanje človečanskih pravic in osnovnih svoboščin, pravico do dela in socialne varnosti. Vsaki nacionalni skupini v večnarodni državi je treba zagotoviti pravico in dati možnost za gospodarski, socialni, kulturni in politični razvoj. 9. Stalno in odločno si je treba prizadevati, da se doseže uravnovešeno razoro-ževanje. Končni cilj ostaja še vedno splošna in popolna razorožitev za kar pa je potrebna ponovna vzpostavitev zaupanja med državami. 10 Pospešiti je treba razvoj kulturnih odnosov med narodi zaradi boljšega medsebojnega razumevanja in mednarodnega sodelovanja, ki bo slonel na spoštovanju različnih narodnih kultur in na vedno večji izmenjavi kulturne dediščine z izmenjavanjem oseb, informacij in sredstev za učenje. Zagotoviti je treba pravico do svobode misli in vere, pravico do popolne svobode govora v okviru zakona in pravico za vsakogar, da se okorišča z vsemi materialnimi in duševnimi sredstvi za izpopolnjevanje svojega znanja. POGGIO REALE SINONIM ITALIANI-ZIRANJA SLOVENSKEGA OZEMLJA OKROG TRSTA Tovariš urednik! V zadnjih nedeljskih številkah »Primorskega dnevnika« sem pazno prečital članke, ki so obravnavali poitalijančevanje slovenskih priimkov, imen krajev in to, kako je italijansko raznarodovanje vzelo našim vasem njihov narodni značaj. V tem pogledu nam nudijo posebno žalostno sliko naše Opčine. Naj vam dam samo bežno sliko o tem, kako je v narodnem pogledu pri nas in kakšne posledice je zapustilo dolgoletno narodnostno zatiranje našega življa. Pridimo na Opčine od katerekoli strani, vselej pridemo tja iz slovenskega kraja v slovenski kraj; to velja tudi te-daj, če dospemo od tržaške strani, kajti predmestja in vasice izven Trsta v smeri proti Opčinam so vendar docela slovenske. Z drugo besedo, Opčine so sredi strnjenega slo. venskega ozemlja, časi pomaknjene bolj na rob naše domovine. ’ In vendar ni vse zlato, kar se sveti: poitalijančevanje Opčin se je začelo nekako ob prvih letih tega stoletja z gradnjo ((gosposkih« vil; s prihodom Italije v naše kraje pa se je stopnjevalo in se ni končalo niti danes. Nasprotno, sedanji šovinistični oblastniki na tržaški mestni občini izvajajo velikopotezen načrt, po katerem naseljujejo esule, namerno nameščajo socialne u-stanove ter pritiskajo tako 3 kolonizacijo naše ljudi ob ste. no. našim krajem pa jemljejo njihovo izvirno domače slovensko lice. Ne smete misliti, da so se italijanski tižaški nacionalisti najrazličnejšega strankarskega kova zadovoljili že s popačenim krajevnim imenom «Opi-cina« in celo «Villa Opiciha«; nikakor ne. Kmalu ne bo javnega urada, da ne bi imenoval Opčin samo s «Poggio Reale.« Popotnik, ki pride z vlakom v naš kraj. mora dobit; seveda .takoj vtis, da je stopil na «sveta italijanska tla*. Pojdimo naprej: ko hodim Po via di Basovizza, Via Do-berdo, via di Prosecco, še vem. da se porničem po Bazoviški, Doberdobski in Proseški ulici, toda ko zavijem v via di Mon-rupmo, se meram le bolje zamisliti. da se zavem, da se imenuje, pp bližnjem Repen-tabru. ali'pa da spominja via deirErmaca na Grmado, hrib nad Devi/K-jn, kaiecem -sp v prvi svetovni vojni divjale silovite borbe. Namesto da bj italijanski nacionalisti zapisali in spregovorili Slovensko ime. se rajši dvakrat ugriznejo v jezik. Zato pa moramo Slovencj poslušati na pr. še naslednja imena: via degli Alpini, via Čampo Romano, via dei Cipressi. via dei Ginepri, via dei Salici. piazzate Mcnte Re. via della Vena, via Nazionale in podobno. Kaj imamo na Opčinah skupnega z alpini. t0 ie gorsko formacijo italijanske vojske, zlasti še sedaj, ko pri nas ni več Italije. Isto velja za Čampo Romano, ki nima nobene idejne zveze in zgodovinske povezanosti z našo vasjo. Prav1 tako je na Opčinah malokomu znano, da so italijanski šovinisti dali Nanosu v prevodu ime »Monte Re«. samo da prikrijejo slovenski značaj celo predelov nekdanje Kranjske. Ni treba še posebej podčrtavati, da je prav ta prevod imena slovenske gore brez vsake zgodovinske, zemljepisne ali jezikovne opore. — Isto velja za krajevno ime «Vena»: to je italijanska oznaka za ves gorski greben, ki se vleče od Slavnika tja do Učke. Te geografske oznake ne pozna noben domačin na Opčinah in vendar jo moramo poslušali iz dneva v dan. Naravnost smešno pa je. da še po 8. septembru 1943 imenujemo ulico z besedo »Nazionale«. Ker je naša vas slovenski kraj, bi bilo umestno kvečjemu to. da imamo Slovensko ulico, ne pa »nazionale«. ki skriva v sebi pomen »Italijanske ulice«, ker je izključeno, da bi via Nazionale pomenila «državno cesto*. S temi opombami nisem še izčrpa! vprašanja o poitalijančevanju slovenskega življa. Italijanska 251etna okupacija, druge besedle brezpravna vla- davina oc* 1918-1943 ne zasluži, je rezala naše narodno telo tudi na Opčinah v živo. Redke so družine, ki so ohra. nile svoj priimek neokrnjen, redki so primeri, da vidiš v naši vasi s slovenskim č, š ali s pristno končnico ič, čič, ec. ac ali z dolgim j. vmesnim šč itd. pisane priimke. Domačini si res ne upajo še danes po šestih letih, odkar smo strli nacizem in po osmih letih, ko srno pomendrali fašizem, pre j meniti svojega priimka v pr-1 votno slovensko obliko. Toda i kaj zasebniki, niti trgovci, 1 obrtniki, rokodelci, ki vabijo zlasti slovenskega človeka v svoje lokale, obrate, da 00 njih nekaj kupi in pu.-.ti zaslužek v domačih rekah; torej še ti, oklevajo in neodločno omahujejo: »bi. ne bi« ter iščejo naposled razne izgovore in si ne upajo niti v lokalih napisati v slovei ščini. kakšno blago predajajo, kaj šele, da bi se pisali z nekdanjim slovenskim priimkom. Zares, tov., urednik, tudi na Opčinah je javno zamrl smisel za slovenski pravopis. Mi poznamo povečini vaščane, ki se pišejo: Ciuch, Briscech. Sossi. REKORD S KOREJE FUSAN, 30. oktobra. — Na maratonskem . tekmovanju v kwangjinju je zmagal v rekordnem času 2.25,15 dvaindvajsetletni študent Choos Yoon, ki je pred tem že nekoč zmagal na maratinski prireditvi v ZDA. Ta čas je boljši od onega, ki je bil postavljen na zadnji olimpiadi v Berlinu, vendar še ne vedo, če bo priznan za svetovni rekord, ker se zdi, da je bila proga nekoliko prekratka. ODMEV: Šport koraka s časom,: Od kod na jbi -vendar prišel nov maratonski prvak. Če ne ravdo- s Koreje, kjer se je že toliko preteklo: — gor in dol. Scabar, Crovatin, Danielli, Bresciani, Persich, Wremez, Milich. Rud: s. Taucer, Jugo-vaz, Sfiherlavai, Gregori. Germani, Perce. Gcrchich, Med-vesceeh. Covacevich, Cralli. Ciobatti. Vičimari, Fadign, Deschman. Pcdobnig, Hre-scach. Floriani, Fabri. Corsi, Hiacia, Sura, Lettig, Vidri, Dollenz, Cebulez. Machnic. Guštin, Žagar, Cluciar, Brač'c-tich. Bisiacchi, Modiz. Zeria), Racovscec. Oisini. Cok, Pu-rich, Calin, Kriznich, Jerich, Bratcs, Ciavagna. Cramar. Mazzec, Jugov ch. Cerqueni, Bolle, Bandelli, Lachi. Biasina, Muzina. Tarcion. Sulligoi. Va-lich, Ccritnich. Piimosi, Goro-bacci, Coceani, Seitz, Pacor, Scnz. Rencel. Runtich, Batti-gelii, Svaghei, Pischianz, Ba-bich. Starz. Senčar, Prunch itd. itd. Njihovih prvotnih slovenskih priimkov ne smemo pisati, njihovih otrok ne bi mogli po najnovejšem protislovenskem ukrepu vpisali niti v šolo. če bi rekli, da Se pišejo: Čuk, Brišček. Sosič. Škabar, Hfo-vatin, Danev, Breščak. Peršič. Vremec. Milič. Rudež. Tavčar, Jugovac, Skerlavaj. Gregorič, Grmek, Perko. Gorkič, Medvešček, Kovačevič. Kralj, Vidmar, Fajdiga. Dežman, Podobnik. Hreščak. Florjančič, Kovač. Koršič, Hlača, Suša, Lv-tič. Vidrih, Dolenc. Cebulec, Mahnič. Guštin. Žagar, Ključar, Bradetič. Bizjak, Modic, Žerjal, Rakovšček. Medved, Cok. Purič. Kaiin. Križnič, Jerič. Bratuž, Kravanja, Kramar. Maček. Jugovič. Cerkvenik, Bole. Bandelj, Lah, Bla-žina, Možina. Terčon. Šuligoj, Valič. Koritnik, Primožič, Gombač. Kocijančič. Zajc, Pahor, Sonc. Renčelj, Runtič, Ba. tagelj, Svagelj, Piščanc, Babič, Starc. Ser.čar. Prunk, itd itd. To je samo del posledic italijanskega po ujčevanja. Na Opčinah smo prišli tak0 daleč, da imajo nas Slovence za «ignace», to j'e za tujce ali naseljence, tisti pa, ki jih zares vidno naseljujejo med nas, predstavljajo kajpada ((avtohtono pi ebivalstvo«. Pri tem si je treba zapomniti. da je mestna občina in sploh vsa upravna oblast, ki je pretežno v »krščanskih« in ((demokratskih« rokah, tista, ki v soglasju in kot po naročilu tržaških prenapetežev in rimskih impenalistov, ovira ter onemogoča Slovenske priimke, slovenska napise, skratka nadaljuje sramotno (želo raznarodovanja!' ZA KULTURNI ROM SEZNAM kt. 31 dom v Trstu Za Kulturni so prispevali: Član; Slovenskega narodnega gledališča v Trstu 18.183; Vodopivec Draguška 627; Mar. kočič Milan 400; Martelanc Marij 627; Vatovec Drago 627; Kolarič Josip 627; Stok Mihael 1000; Zmak Matija 500; dr. Jo-žj Kosovel 627; prof. Zun Danica, 627; Dujec Franc 1000; Križmančič Betka 500, Venturini Angel 627; dr. Drago Škrinjar 627: Pečar Marija 200; Samsa Mara 1000; Vremec Angela 627: dr. Mirko Šlibar 627, Siega Marcelo 1000; Kazimir Sancin 627; dr. Simonič Žarko 1000; inž. Stanko Starec in Tatjana 1254; Daneu Lidija 627; Vatovec Lidija 627; Cesnik Franjo 400; Pahor Marcela 627; Daris Jožef 100; Suman Angela 627; Ukmar Drago 627; Rutar Kar. mela 100; Kariž Vladimir 627; Gašperšič Zofi 100; Koš melj Anton 627; Bare; Lučka 100; Saksida Bogomir 627; Lavreiu Čič Anton 627; za opeko nabral Faganel Josip 1450. Z Opčin: Stubelj Danilo 2000; Sosič Boža 300; N .N i Italijanski šovinistični lisk razpihuje zlasti zadnje mesece politične strasti svojih čitate-Ijev, kar ima samo ta namen, da umetno ustvarja nekak iredentizem in goji s tem sovraštvo proti Jugoslaviji in njenim narodom. Za to uporablja še tako nepomembne dogodke in prilike; ko pa se vsako leto približujejo zadnji dnevi oktobra ter prvi dnevi novembra, v katere pade polc/m nekdanje Avstrije tedaj se loti italijanskega. posebno tržaškega nacionalističnega tiska prava histerija. Se danes natvezajo ti lijli ljudstvu pravljico o italijanski Dalmaciji. Reki, Krasu. Goriški in Istri. Za 30. oktober so opozarjali Rečane, naj se spominjajo tega dne led 1918. ko naj bi bil italijanski narodni svet m Reki razglasil priključitev tega mesta k Italiji; pozivajo jih. naj za. svoje mesto zahte- vajo pravico do samoodločbe m podobno. Neki izvršilni svet re-ške skupine Lega Nazičnale rini v sedanjem političnem položaju samo začasno stanje in izjavlja, da ne zaupa v pravičnost ljudi, ampak edino v neizbežno usodo, ki bo nekoč oživila nekdanji zgodovinski dan. Na drugem mestu napoveduje italijanski tisk obnovo spo menika v S' vanu pri Devinu, ki naj poveliča dejanje tako menovanih to da je sam De Gosperi , 10. avgus'a 1940 na sesanku j zunanjih ministrov v Parizu m še prej v Londonu pipo oča1. j na bi se bodoča mora meja med l Jugoslav.jo in Italijo skladala z etnično črto; pri tem je on sam priporočal, naj bi služila za o&mavo diskusij črta, ki jo je l. 1919 predlagal ameriški predsednik Wilson. De Gasperi je na isti seji kot zastopnik Italije izjavil, da sprejema sklepe mednarodne komisije ki je določila takšno etnično mejo, po kateri bo ostalo čim- manj prebivalcev ene ali druge narodnosti pod tujo oblastjo. Tudi itai'janski delegat Iva-noe BcnO-mi rti imel na seji po-titično-teritorialne komis-je v Parizu p j guma in argumentov, da bi megel stvarno ovreči jugoslovanske mejne zahteve. Zato mu ni preoštajalb drugega, kot da je pobijal novo začrtane mejo s tem, da je za obrambo Italije strateško neugodna Zgornjo Soško dolin0 je rekla miral za Italijo samo z-to, češ da težijo vse c.-ste v Beneško ravnino m da bi dobila Jugo- slavija z novo mejo električne centrale, ki jih potrebujejo Trst, Gorica. Tržič in Benečija. Bonomi se je spomnil tudi pre-dilske železnice in zatrjeval, da bi bila tf> edina ugodna zveza Trsta z zaledjem. Kot vidimo, italijanski delegati niso imeli razlegov, ki bi mogli omajati Jugoslaviji še vedno neugodno francosko mejno črto De Gasperi in Bonomi nista mogla mimo podatkov in izsledkov mednarodne komisije. Toda kljub temu pozivajo vprav te dni italijanske laži-pa-triotske organizacije prebivalstvo tia to. naj se kot leta 1913 zaveda, da mora biti «sv: ti cilj« vsakega I alijana še vedno «si-curi confini orientali«, da je današnji mir. mir br z pravice, da je treba vrniti Istro (ki sega eveda do Rek ) Italiji in da Trst ne potrebuje cest n h blokov, ki bi mu odpirali vi ata čez elažnive in navidezne mejen. Vse to brezvestno kr Čanje imenujejo italijanski diplomati in politiki delo za mir, za sožitje s tujimi, zlasti sosednimi I narodi. Pri vsem potvarjanju resnice pa zatrjujejo, da nisb imperialisti, če zahtevajo vzhodno jadransko obalo. S takšnimi ljudmi je težko razsodno govoriti. Vseeno pa so 8. oktobra 1946 na plenarni seji mirovne konference gledali osramočeni v tla, ko jim je tedanji angleški zunanji minister Benin dejal: ePadle so besede, da smo postavili Italijanom trde mirovne predloge. Ne soglašam s tem mnenjem. Zavedali se mbramo, da je bila Italija, ko je vsto-1 pila proti nam v vojno, tista Italija, ki je prekoračila svoje l etn čne meje. To je bil pač rezultat politične ureditve po pr-I t>i soetouni vojni. Pri tem mi- slim zlasti na Reko itd.» Igra Italije in nacionalističnih kričačev je očitna: razburjati svet s sv&jlm eiredentiz-momn. Saj je celo De Gasperi nekoč izjavil, da je iredentizem spravil ob živce celo nekdanjo Avstrijo in da Italijani, če ne bodo dosegli vsega, kar zahtevajo, tudi v bodoče ne bode dali miru. V Jugoslaviji se podobnih groženj sicer nihče ne boji in tudi ostali svet ima zanje samo pomilovalen posmeh, saj niso v italijanski politiki noben nov pojav. Vendar je treba vedeti, da za, pddobne napise po tržaških zidbvih, kot se je te dni šopiril na šoli «Dante Ali-ghierin: aGiovani ItaUani alle armi!« noši polno odgovornost italijanska uradna politika, ki ne opušča nobene prilike, da še bolj ne neti po fašizmu privzgojeno protislovansko sovraštvo! 1000; Primožič Marija 300; Da. neu Justina 1000; Kapun Marija 1000; Vreme Francka 450; Sosič Lidija 500; Milič Milko 200; Hrovatin Marija 200: družina Piščanc 1000; So. sič Ivanka 2000; Kralj Anton iz Trebč 500. Skupno lir 51.277 Prejšnji znesek Ur 5,260.746 Skupni znesek Kr 5,312.023 * * * NABIRALNA AKCIJA V SLOVENIJI IN HRVATSKI Zadnje čase smo nekoliko manj poročali o poteku nabiralne akcije za naš Kulturni dom, ki je v teku v Jugoslaviji, predvsem pa v Sloveniji, vendar to nikakor ne pomeni, da se ta akcija n? nadaljuje. Nasprotno, zavzema vedno večji obseg in se pp dosedaj znanih podatkih gibiSje skupno nabrana vsota od' 40 do 50 ml. lijonev dinarjev. Koliko je v domovini zanimanje za gradnjo našsga Kulturnega doma pa kažejo tudj besede, ki jih je spregovoril minister vlade Slovenije in prsdrednik sveta za znanost in kulturo Boris Ziherl cb sedanjem gostovanju tržaškega slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani: ((Ljubljana, Slovenija in Jugo. slavija bodo z vs mi svojimi močmi podprle gradnjo vašega Kulturnega doma v Trstu.« V potrdilo teh besed je tudi prispevek Društva dramskih umetnikov iz Zagreba, ki ie za zgraditev našega Kulturnega doma nabralo med svoji, mi člani 2,874.952 dinarjev in jih izročilo odboru za pomoč piri graditvi Kulturnega doma v Trstu. Prav tako potrjuje solidnost slovenskega ljudstva z našimi napori za na:predek naše fculture prispevek tovarne kinoaparatov ((Iskra« v Kranju, ki je nedavno izdelala za naš Kulturni dbm dva kinoprojektorja, medtem ko so meščani Kranja zbrali v isti namen žq skoraj pol milijona dinarjev. Tako domovina znova in znova dokazuje, da nam stoji pri naši borbi zvesto ob strani. Zato pa je tembolj tudi naša dolžnost, da sami storimo vse kar je v naši moči, da sami povečamo naše napore pri zbiranju prispevkov za naš Kulturni dom. saj bo služil le nam tržaškim Slovencem, Jesenske sence. Foto Magajna filozof eksistencializma BOŽIDAR BORKO & / Ime tega francoskega filozofa, drama ti k a in pripovco-nilca, je. eno tistih, ki te dandanes najpogosteje ©■ menjajo ne samo v Franciji, marveč tudi v drugih zahodnih deželah. Sartre je vodja flozofske in literarne struje, ki se imenuje eksistencializem in ki sodi med troje najbolj razširjenih novih smeri v današnji francoski kulturi; te smeri so: marksizem, eksistencializem in personalizem. Po dolgem času je to prvi primer, da si je ime nekega sodobnega filozofa pridobilo široko popularnost, tako da ga pozna celo tisti francoski meščan ki mu je sicer problematika eksistencializma kot modroslov-n‘e smeri popolnoma nejasna in ki so mu težko umljivi ce-16 nekateri Sartrovi pripovedni in dramatski spisi. Jean - Paul Sartre se je rodil dne 21 junija 1. 1905. v Parizu, potemtakem je sedaj star 46 let. Njegov oče je bil pomorščak in je umrl v In-dokini še za otroških let Jeana - Paula. Njegov ded po materini strani je bil izredni profesor za nemški jezik. Nedolgo po očetovi smrti se je imkaM SIENli^ n \KI>KI.JSHA č k i i i; a Na svet je prišel tako medel in ves šibak. Botre, ki so se bile zbrale ob postelji otročni-ce, so zmajevale z gavami ne Ve nad materjo, ampak tudi nad otrokom. Kovačeva žena, Simovcvka, ki je bila najpa-m 'ša, je začela bolnico to-laziti: v jtes je rekla, prižgala vam bom blagoslovljeno svečo, botra, saj z vami ne bo kar nič več; morate se že pripraviti za oni svet, pa tudi po duhovnika bo treba poslati, da vas bo grehov odvezah. a Saj, saj», se je agiasila druga, «a fantka je treba takoj krstili, ta ne bo čakal, da. pride župnik, in še dobro bo — je rekla — če ne bo prišel mčd Žive.»*) Po teh besedah je prižgala blagoslovljeno svečo, vzela otroka in ga pošk ropila z vodo, da je začel mežikati z očesci, in pri tem izgovarjala besede; «Jaz te krstim v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha in ti dajem ime Jan; in zdaj, duša krščanska, pojdi, od koder si prišla. Amen». Toda krščanska duša ni bila kar nič pri volji oditi tja, odkoder je prišla, ter zapustiti slabotno telesce, ampak je nasprotno začela z nogami tega telesca brcati, kolikor je mogla, in vekati. Poslali so po duhovnika. Prišel je, opravil svoje in odšel, bolnici pa se je obrnilo na bolje. Po enem tednu je ženska že spet hodila na delo. Otrok toliko da je «dihal», a dihal je vendarle; šele v četrtem letu na spomlad mu je kukavica odkukala bolezen, od tedaj se je. popravil in še nekam zdrav jo je pririnil do desetega leta življenja. Bit pa je zmerom suh in ogorel, imel je napet trebuh in upadla lica; lasje, ki so bili podobni konoplji in skoraj beli so mu padali ™a svetle, izbuljene oči, -d so gledale v svet, kakor da strme v neko neizmerno daljavo. Pozimi ja sedet za pečjo in tiho jokal od mraza, a včasih tudi od lakote, kadar malti nj imela ničesar dati ne v Peč ne v lonec. Poleti je hodil v srajčki, prepa-sani' s platnenim krajcem, in v slamnatem «klobuku«, ki je izpod njegovega razdrapam#ga krajevca pogledoval na ta način, da je kakor prtič dvigal glavo. Mati,- uboga gostačka, ki je živela iz rok v usta, kakor lastovica po>d tujo Streho, ga je morebiti Po svoje ljubila, vendar ga je pogostoma tepla im ga navadno imenovala »izrodek«. V osmem letu je hodil že kot P«stir za čredo, ali P® je. če v bajti ni bilo kaj jesti. šel v gozd nabirati gobe. Posebna božja milost pa je bila v tem, da ga tamkaj ni raztrgal volk. Fantič ni bil posebno bistre glave in je kakor vsi vaški ctroci imel navado, da je vtaknil prst v usta, kadar koli je kdo govoril z njim. Ljudje sploh niso verjeli, da bo do-rastel, še manj pa, da bj mati kdaj doživela z njim kako uteho, zakaj fant tudi, kar se dela tiče, ni bil za nobeno rabo Nihče bi ne mogel povedati, od kod izvira pri njem to, vendar -pa je kazal nagnjenje za eno samo stvar, to je za glasbo Povsod je slišal muziko in, brž ko je nekoliko od-rast el, ni mislil na nič drugega več: uMati! V gozdu te nekaj tako lepo jgralo’. Oj, oj!» Mati pa mu je odbmila: «Le počakaj, ti bom jaz eno Zagodla1» In res mu jo je včasih zagodla s kuhalnico. Deček je kričal, obljubljal, da ne bo nikoli več, a kljub temu je venomer mislil na to, da je tamkaj v gozdu nekaj igralo.., Kaj? Tega ni vedel... Borovci, bukve, breze, kobilarji, vse je *) Žive = dluše nekrščenih otrok, ki o mraku po zraku igralo in pelo; ves gozd pa konec besedi! Tudi odmev... Na polju mu je igral divji pelin, na vrtu pod bajto so cvrčali vrabci, da so se višnje kar tresle' Zvečer je prisluškoval vsem glasovom, ki jih je mogoče slišati na vasi, in je za trdno mislil. da igra vsa vas. Nekoč, ko je takole stal z razkuštra-nimi lasmi in prislu-škoval igranju vetra v lesenih gnojnih vilah, ga je zagledal paznik... zagledal, si odpasal jermen in mu dal dober nauk. Pa to seveda ni nič zaleglo! Ljudje so ga imenovali »muzikant Janko*... Spomladi je ušel z doma, da si je ob p/otoku urezal pastirsko piščalko. Ponoči, ko so začele kvakati žabe, strgaiti — resk, resfc, — kosci po travnikih, bobnati in bukati bobnarice p>0 rosi; ko so peli petelini po zapdotjih — tedaj ni mogel spati, samo poslušal je... Nočni čuvaj, ki je hodil po pasi, je večkrat videl belo Jankovo srajco, ki se je v temi pomikala proti vaški krčmi. Toda deček ni hodil v krčmo, ampak jrred krčmo. Tam se je podhuhl k zidu in prisluško-val. Ljudje so plesati in zdaj pa zdaj je kak dninar zavriskal: «Ju-hu»; Slišati je bilo topotanje čevljev nato pa spet dekliške glasove: «Kaj bi rad?« Gosli so pele: « Jedli bomo, pili bomo, veselili se bomo!a a bas jih je z debelim glasom dostojanstveno spremljal. Kaj vse bi dal, da bj tudi on' mogel imeti takele gosli, ki bi tenko pele; «Jedli bomo, pili bomo, veselili se bomo.h Takele deščice, ki pojejo; Pa odkod naj jih derbi? Kje take izdelujejo? Ce bi mu vsaj dovolili. da bi jih le enkrat vzel v roke!... Kaj pa še! Smel je samo poslušati in zato je po navadi tudi poslušal vse dotlej, dokler se n% iz teme za njim razlegel glas nočnega čuvaja: ti Ali, mi ne zgineš že domov, tt pokorah Sele tedaj jo je bos hal domov; a za njim je zi temo prihajal glas gosli: «Jedli bomo, piti borno, veselili se bomo« in dostojanstveni basov glas. Kadar koli je le mogel poslušati gosli, naj-si je bilo to ob dožetkih ali na kakem že-rdtevanju, je bil to zanj velik praznik. Potem je zlezel na peč im po več dni ni spregovoril nobene besedice. Nazadnje si je sam izdelal gosli iz skodle in konjske žime. a le niso hotele igrati tako lepio kakor one v krčmi; brenčale so tiho prav potihoma, nrav tako kakor mušice ati komarji. IZ ZBIRHL«POLJSKE NOVELE> ja ljubezen. In vendar jih je poželel. Rad bi jih imel vsaj enkrat v pokah, rad bi jih vsaj od blizu progledal... Ubogo, malo deško srce je ob tej misli kar drhtelo od sreče. Neke noči ni bilo nikogar v graščinski sobi. Gospoda je bila že davno v inozemstvu, poslopje je bilo prazno, zatorej je lakaj px>sedal na drugem kcmcu pri sobarici. C epe med repincem je Janko že dalj časa gledal skozi na stežaj odprta vralta v cilj vseh svojih želja. Ah. vse to je bilo prekrasno in malone očarljivo! Janko pg je gledal vedno bolj poželjivo. Cepeč v repincu, s komolci uprtimi na koščena kolena, ter z odprtimi usti je gledal in gledal. Zdaj ga je strah zadrževal na mestu zdaj zopet ga je neko nepremagljivo poželenje poganjalo naprej. Drevje je rahlo zašumelo, repinec je zašultel in zdelo se mu je, kakor da razločno sliši: oPojdi, Ja"ko! V sobi ni nikogar... pojdi, Janko...!* Noč je bila svetla i« jasna. V grajskem vrtu nad ribnikom je zapel slavec in žvrgo-lel sprva tiho, nato pa vedno glasneje: «Idil pojdi! vzemi!* Vrli legen je v tihem letu obkrožil dečkovo glavo in zakričal: «Ne. Janko, ne!» Toda le- (Nadaljevanje na 7. strani). Kljub temu pa je igral nanje 'ra do večera, četudi je prejel za to toliko udarcev, da od jut prejel — - - . — je bjl nazadnje videti kakor obtolčeno nezrelo jabolko. A taka je bila pač njegova narava Deček je zmerom bolj hujšal, le trebuh je imel vedno velik, lase čedalje gostejše in oči čedalje bolj na široko odprte, čeprav največkrat s solzamj zalite, toda lica in prsi so mu u jm da la zmerom boli in bolj... Prav nič ni bil podoben drugim otrokom; bil je prej tak kakor njegove gosli iz skodle, ki so komaj slišno zvenele. Vrh tega bi bil pred žetvijo skoraj umrl od gladu, saj je živel samo oi surove repe in korenja, pa tudi od želje, da bi imel prave gosli. Toda ta želja mu ni hodila na dobro. V graščini je imel gosli lakaj, ki je včasih o mraku igral nanje, da bi se prikupil služkinji. Janko se je včrsh splazil m”d rep ncem prav de odprtih vrat strežnikove sobe, da bi se jih nagledal. Gosli so vi ele na steni ravno nasproti vrat Tam jim je deček skozi oči pošiljal vso svojo dušo, kajti dozdevalo se mu je, da so to zanj nekakšna nedosegljiva svetinja, ki ni meden, da bi se je samo dotaknil, da je to nekakšna njegova najdraz- mati znova omožila. in sicer z nekim lastnikom brodovja. Tako se je družina preselila iz Pariza v La Rochelle in Jean . Paul jte v tem mestu obiskoval gimnazijo. Prva leta svetovne vojne je prebil spet v Parizu, kjer je skrbel zanj ^ njegov čed, profesor za nemški jezik. V višji gimnaziji je veljal za ognjevitega revolucionarja. L. 1925, je vstopil v tak0 imenovano Ecole Normale Superieure in se posvetil književnosti in fi-Iozoiiji, L. 1928. j*e napravil izpit za profesorja in bil nameščen v Lacnu pri Havru, kmalu pa je odpotoval v Berlin in deloval nekaj časa v ondotnem francoskem institutu. Tako je imel priliko, da se je globlje ukvarjal z nemško filozofijo, in to j*e zapu-st lo v njegovem delu očitne sledove. V drugi svetovni vojni je bil Jean - Paul Sartre nekaj časa nemški ujetnik po 1. 1941. pa je poučeval na pariških gimnazijah Po osvoboditvi Francije 1. 1944. se je posvetil pisateljeva iju in c s-nikarstvu. Uveljavil se je zlasti z odlično napisano reportažo s_ poti v Zedinjeno ameriške države. Leta 1946. je prevzel uredništvo revije »Le T mps moderne s«, osrednjega glas la eksjstencia-list.čnega g.banja, ki se je v povojnem Parizu začudo razbohotilo in dobilo na zunaj celo nekol ko kričave oblike. Eksistencialni. učenci Jeana-Paula Sarti a, so imeli in čelno še imajo v Parizu svoje kavarne, kjer se redno zbira-jo, in da bi bolj opozorili nase. se nekateri razločujejo od navadnih meščanov tudj po noši. To spominja na čase romantikov, na znane Murgero-ve boheroe. Te vnanje pretiranosti, ki so nanesle mnogo anekdotičnega gradiva, pa ne morejo zmanjšati pomena in resnosti Sartrove filozofije, kakor koli sporni so že njegovi osnovni pogledi na svet V nekaj letih si je Sartrov eksistencializem pridobil nekaj uglednih pristašev tudi v drugih zahodnih deželah, posebej še v Angliji. Sartrovi romani in novele izhajajo v prevo-dih in vzbujajo diskusije, ki niso vedno nerodovitne. Sartrove drame se pojavljajo če-aalje pogosteje v repertoarju evropskih gledališč. O eksistencializmu smo do. bili Slovenci 1. 1948. drobno knjižico B; Pessisa; izšla je kot 14. zvezek Male knjižnice. Sovjetski kritik razčlenjuje v nji predvsem Sartrove filozofske teze ter njegovo pripovedno in dramatsko delo. Pessiscva analiza je zanimiva tam. kjer z marksističnega zornega kota kritizira Sartrovo filozofijo, zlasti še njegovo etiko, vendar se spisu pozna, da njegov avtor ni zajemal zmerom iz prvega vira in da marsikje skali vodo. namesto da bi omogočil čiste in jasne poglede na dno. Globlje in z doslednejšo načelnostjo piše o eksistencializmu R. Supek v svoji lani izi-šli hrvaški knjigi o eksistencializmu in zahodni dekadenci. Po vsem tem se smemo upravičeno vprašati, v čem je NOVELI 1 U IZDAJI SLOVENSKIH KNJIŽNIH ZALOŽB Pod zvoniki Barchestra V zbirki Svetovni klasiki, ki Jo letos Državna založba Slovenije izdaja nekoliko hitreje, smo v kratkem času dobili več knjig. Pravkar je izžel slovenski prevod romana «Pod zvoniki Barchestra«, ki ga je napisal «Anthony Trollope«. Trollope je slovenskemu bralcu neznano ime. Živel je v Angliji v preteklem stoletju: po poklicu je bil poštni uradnik, vendar se je že mlad posvetil pisateljevanju in je imel navado vsak dan napisati določeno število strani. Ker je tako pisal z lahkoto, je v svojem življenju napisal preko petdeset romanov. Posebno je zaslovel s ciklusom romanov iz življenja anglikanske duhovščine. Tudi roman »Pod zvoniki Barchestra« sodi v to vrsto njegovih del, v katerih pisatelj z rahlo ironijo slika malomeščansko življenje Anglije v preteklem stoletju. Nedvomno se bo roman slovenskim bralcem prikupil, in to zaradi duhovitega načina pripovedovanja kakor tudi zaradi zanimive zgodbe. Kgjiga o džungli Slovenska akademija znanosti in umetnosti je izdala prvi zvezek »razprav razreda za matematične, fizikalne In tehnične vede«. V tej publikaciji so objavljene štiri znanstvene razprave Antona Peterlina, Ivana Vidava in Ivana Kuščarja. Inozemskim znanstvenikom so namenjeni skrajšani posnetki razprav v francoskem in angleškem jeziku. Založba Mladinska knjiga je izdala v slovenskem prevodu znamenito delo Rudvarda Ki-plinga «Knjigo o džungli«. Ki-pling je znam angleški pisatelj: prepotoval je ves svet ter je o doživljajih na svojih popotovanjih napisal vrsto knjig. Najboljše med njimi pa so knjige o Indiji, ki jo ie Kipling tudi najbolj poznal, saj je bil v njej rojen. Iz življenja v Indiji je zajeta tudi «Knjiga o džungli«, ki spada med najbolj priljubljena in najbolj brana dela svetovnega mladinskega slovstva. Nedvomno bo tudi slovenski mladini postala knjiga o volčjem dečku Mavgliju priljubljeno čtivo, zlasti ker je nov slovenski prevod dober in gladko tekoč In je knjiga bogato opremljena s številnimi, tudi večbarvnimi ilustracijami. Pri isti založbi je pod čudnim naslovom »Uglomi in Eudema« Izšla knjiga, ki vsebuje štiri fantastične zgodbe H. G. VVele-sa. Dve popeljeta bralca v astronomske sfere, ena je iz kamene dobe, «Carovnik» pa razbija pravljičnost z menjavo resnice in sanj. Mi Nino za pravico Slovenski knjižni zavod je pravkar izdal izbor novel sodobnega hrvatskega pisatelja Slavka Kolarja pod naslovom: »Mi smo za pravico« Kolar je eden redkih hrvatskih in sploh jugoslovanskih humoristov. Pisateljevati je začel že pred prvo svetovno vojno in je napisal večje število novel in humoresk, ki so izšle tudi v večjih zbirkah. Znane so njegove zbirke: «Mi smo za pravico«, «Ali smo ali nismo«, «S peresom in brano«, «Nazaj v naftalin«. Kolar je napisal sorazmerno malo, vendar so njegove novele prevajali tudi v tuje jezike tako v nemščino, madžarščino, češčino, celotne zbirke pa so izšle tudi v nemškem in češkem jeziku. Tem izdajam Kolarjevih del v tujih jezikih se bo priključila sedaj še zbirka najboljših novel v slovenščini, izdana v počastitev bližnje pisateljeve 60 letnice. Slovenska izdaja obsega sedem novel, od katerih sta dve iz zbirke «Ali smo ali nismo« pet pa iz knjige «Mi smo za pravico«, po kateri je posnet tudi naslov. Skoda, da urednik Tone Potokar, ki je novele tudi prevedel, ni dodal najboljšega Kolarjevega spisa »Ženitev *mbra Futača«. Sirer pa predstavlja knjiga dostojno počastitev Kolarjevega življenjskega jubileja, S. R. bistvo Sartrovega eksistencializma in kaj pomeni filozofsko in literarno delo Jeana -Paula Sartra v široko pojmovanim kompleksu francoske in do neke mere sploh zahodne progresivne kulture? Odgovor na to vprašanje ne more biti v tem ozkem okviru analiza in ideološka ocena Sartrovih filozofskih tez in literarnih spisov. Skušal bom kar se da zgoščeno, vendar pregledno in jasno naznačiti zgolj temeljne značilnosti Sartrovega mišljenja, ki je predvsem izraz njegove osebnosti, hkrati pa je značilno za okolje, v katerem je moglo nastati kot reakcija na globoko vrtajoče in z nekatere strani zares tragične pojave in dogodke v nedavni evropski zg dovini. Mnogi Sartrovi filozofski pogledi so namreč izrazit miselni odsev druge svetovne vojne. Jean - Paul Sartre j’e razložil svoje filozofske nazore predvsem v dveh pomembnih knjigah »Bitje in nično't» in »Eksistencializem je humanizem«. Konkretno pa kažejo njegovo gledanje na problematiko člove!kega obstoja ali eks stence do malega vsj njegovi pripovedni in dramatski ( ----------------- Eksistencializem, najsi je sicer izrazito tragična filozofija, skuša najti iz povojnega nihilizma in brezupa neko pot k obrambi človeške eksistence, obrambi, ki naj sloni prav na spoznanju hladne resničnosti, na spoznanju sveta, ki je brez iluzij in kije sam po sebi beden, vendar mu lahko daje človek s svojo mislijo vrednost in pomen. ^__________________J tudi po indetermi- svoboone spisi, predvsem njegov prvi, 1. 1938. tziali roman »Gnus«, novelistična zbirka «Zids iz 1. 1939, in velika, štiri knjige obsegajoča pripovedna freska o francoskem življenju od L 1938. do osvoboditve »Pota svobode«. Pray tako kaže Sar. tre nove prijeme in svojo eksistencialistično etiko v dra-maiski obravnavi antične snovi o usodi Oresta — namreč v svoji prvi. L 1942. nastali drami »Muhe«, nadalje v poznejših dramah «Zaprta vrata«, «Spodobna vlačuga«, «Mrtvi brez groba« in »Umazane roke«. Ta Sartrova dra-matska dela sodijo poleg Sa-lacroujevib med najznačilnejše pojave v današnji franco-ski dramatiki; v tej njihovi značilnost} je kajpada marsikaj sporno, ni pa mogoče zanikati. da je Sartre pokazal v svojih slovstvenih d’elih nekatere nove prijeme, ki niso samo formalnega značaja, marveč segajo k bistveno zanimivim izrazom oblikovanja moderne meščanske miselnosti v pripovedništvu in dramatiki, V dobi. ko gibljejo svet ideološki spori, je seveda najbolj značilna sestavina Sartrovega dela njegova eksistencialistična filozo ija, ki izraža — povejmo to v poenostavljenj sociološki okrajšavi — duševni položaj in tragično notranje razsulo evropske, zlasti še francoske buržoazije, nekdanje nosite'jice najnaprednejših idej v Evropi ob koncu 18. stoletja. Omenili smo vzporedno z eksistencializmom marksizem in personalizem. Ce je prvi predvsem filozofija kolektivizma in drugi poizkus družbene povezave individualizma in tradicije, skuša biti eksistencializem most med tem in onim. čeprav zanikuje preneko tezo obeh poglavitnih struj v sodobnem francoskem mišljenju. Jean - Paul Sartre je s svojim filozofskim pripovednim in to do neke mere tudi dramatskiro delom pokazal, da eksistencializmu kot novemu nazoru upadajoče meščanske družbe ni n'e do revolucionarnega elana in množične konstruktivne volje marksizma in ne do tradicionalnih vrednot personalizma; eksistencializem vidi v vseh teh tezah nekaj, kar bi najbolj poljudno povedalj z besedo: utrditev iluzije o nad-osebnem smislu človeškega obstoja, pa naj le-tega pojmuje ta materialistično, oni pa idealistično Treba pa je takoj omenili, da obstajata v Franciji dve zvrsti eksistencializma: ena ima svoje korenine v nauk h danskega filozofa in pisatelja Sorena Kier-kegaar.i) (1813-1855) in »ruša zb'ižati pesimizem eksistencializma s tradicionalnim pesimizmom krščanstva druga zvrst eks stenetelizma — in p av to predstavlja Jean • Paul Sartre — pa je ateistična in po nekih svojih tezah bi žja ma erial zrnu. čeprav se le-1 mu z d us? stra"i oddaljuje ne samo Po svoji spoznavni filozofiji o bati jn bi- stvu stvari, marveč svojem popolnem nizmu, priznanju človeške volje. Sartre se v svojem zajetnem, 700 strani obsegajočem spisu «Bitje in ničnost« u-kvarja z nekaterimi osnovnimi spoznavalnimi problemi predvsem pa z zamotanim vprašanjem: Kaj je bit sama po sebi in ali je bila eksistenca pred bitjo ali bit pred eksistenco. V rešitvi teh metafizičnih vprašanj je pra-vrelec Sartrovega eksisten- cializma. ki hoče človeku pokazati, da je njegova eksi-stenca večno ogrožena od ne-biti in da se mora zanjo, za svoj obstoj pred peklensko močjo ne-hiti, bojevati vedno znova, tako rekoč vsak trenutek človeškega življenja. Kdor bi hotel do kraja doumeti genezo in razvoj Sartrove^ filozofije, bi jo moral preučevati ne samo pri Dancu Kierkeg.ardlu, marveč tudi in morda predvsem pri Nemcih Heideggerju in Jaspersu. katerih ideje je Sartre tako rekoč pofrancozil, razširil in zlasti v literarnih spisih konkretiziral. Presenetljivo je. da francoska eksistencialistična filozofija prav po najhujših izkušnjah z Nemci zajema svoje poglavitne zglede in miselne izpodbude iz motnega vrelca nemške miselnosti, ki je hote ali nehote pripomogla Evropi do njene velike tragedije v letih 1939-1945. Vsekakor pa tudj Sartrovega eksistencializma ne bi bilo. če ne bi druga svetovna vojna tako globoko ponižala človeka, degradirala človeštvo in človečnost, mal-ne uničila individualno kulturo in razširila ne v vrstah proletariata, pač pa med meščani neki etični nihilizem, motno idejo o nesmiselnosti življenja, o potrebi trdega in večnega boja, da se to življenje ohrani pred uničevalnimi silami narave in družbe. E ksistencializem, najsi je sicer izrazito tragična filozofija, skuša naj.ti iz tega nihilizma in brezupa neko, kakor pravi sam Sartre, heroično pot k obrambi človeške eksistence, obrambi, ki naj sloni prav na spoznanju hladne resničnosti, na spoznanju sveita, ki je brez iluzij in ki je sam po sebi beden, vendar mu lahko daje človek s svojo mislijo vrednost in pomen. Človek ne odkriva smisla svoje biti. daje pa tej biti svoj smisel — to je pot, ki vodi iz temine eksistencialistične filozofije k priznanju idej in nazorov, s katerimi naj si človek uredi svet in z njim tudi preošnuje družbo. To so neke stične toč? I ke med Sartrovo filozofijo meščanskega brezupa in revolucionarnim vzgonom množic k pozitivni preobrazbi sveta, k uveljavljanju človeške volje in predvsem človeškega uma. Kakor vidimo, je za eksistencializem in s tem za vse Sartrovo delo posebno značilen subjektivizem, ki je tu malone brezpogojen in edina metoda za dojemanje življenjskih pojavov. Ni pa mogoče zanikati, da je tu tudi nekaj zrn Descartesove filozofije. predvsem njegov cogi-to, ergo sum — mislim, potemtakem tudi sem. V svojem (Nadaljevanje na 7. strani). PRIMORSKI I.llJDSKI NAPISI & 0 «KAŽARAG1H» ki so znali pisati in ki so bili tudi bogati Ze nekaj časa se gibljemo po Tolminskem in radi bi še ostali tam gori, če nam bodo le pomagali tamkajšnji prijatelji. Marljivi odbornik tolminskega Muzejskega društva Milan Fili nam je preskrbel za danes 122. napis. _ Na Ljubinju pri hiši št. 29 — pri «Mojšču» so včasih rekii pri »Kažaragu« in so imeli štev. 10. K tej hiši, ki jo ljudje imenujejo »grad«, spada hlev vrh vasi .V pročelju tega hleva ob desnem vogalu je vzidana 42x42 cm velika plošča, kjer piše: KAVzhih LETODELat ‘ “ ETV (Pomanjšano po posnetku M. Filija z dne 14.10.1951). V današnjem črkopisu: »Andrej Kavč(i)Č je pustu le-to delat u letu 1796». Za razliko od kraških napisov, kjer morda pod vplivom latinske epigrafske ustaljenke »fieri fecit« (it. «fece fare«) beremo povsod «je sturu delat«, je sturu nardit«, je ljubinjski Kavčič »pustu delat«. Tega germanizma pa mu seveda ne smemo prehudo zameriti, saj mož tedaj ni imel ne slovnice ne pravopisa, da bi se poučil, kako je prav. Pisava KAVZHZH ni pomota, ampak najbrž odraža krajevno izgovarjavo priimkov: med dvema soglasnikoma posebno če sta šuroevca, samoglasnik izpade, n. pr, Kavčč, Mojšč, Uršč, Lukešč (Lukežič) ipd. O »gradu« in njegovih nekdanjih gospodarjih »Kažaragih« (pisali so se Kavčič) vedo stari Ljubinjci marsikaj zanimivega. Milan Fili, ki si je vse natanko ogledal in obenem pazljivo prisluhnil ustnemu izročilu, nam sporoča med drugim: Nekoliko pod hišo so še se- t GLEDALIŠČA - m [mm kuje dialog, ki bi delal čast tudi naj-spretnejšemu komediografu. Režiser ni dal prednosti niti gledališču niti filmu, pač je stremel le Za tem, da osvetli na platnu družbo. Mankievviczu ne gre za dogodke, temveč predvsem za to, da prikaže osebe, kajti, kakor pravi sam, ljudem ne ugajajo več zapletene zgodbe, ker osebe, ki v njih na- stopajo, niso dovolj psihološko obdelane. On vidi dramatično situacijo že samo pri srečanju dveh oseb izrazitega tipa. Iz tega srečanja se nato razvije drama, kakor to vidimo v filmu «Eva proti Evi«. Dejanje raste predvsem iz nasprotja med slavno igralko Mar-go Channing in Evo Harrington, ki zasleduje edini cilj, da postane tudi ona slavna igralka, čeprav na račun svoje dobrotnice. Ob koncu filma, ko mlada igralka žanje sadove svoje nakane in postane igralka ter odvzame svoji nasprotnici vlogo in nagrado, manjka kazen, tista rešitev, ki bi jo lahko imenovali katarzo. Manjka torej zmaga dobrega. Vendar bi ne moglo vzeti Evi njene sreče niti še tako površno in šušmarsko izdelano filmsko delo, kakršna smo gledali v najugodnejši dobi za film. Ce bi film uveljavil za Evo moralo kazni, bi tak film odklonil ves Broadway. Pot, ki jo je napravila Eva, je pa pot in vzpon tolikih tisočev igralk in umetnic. Kot Eva, so tudi one prišle do svoje velike slave samo s nehvaležnostjo, ki so jo izkazovale svojim dobrotnikom, z izsiljevanjem, pretkanostjo in stalno mobilizacijo vseh sij le v svojo korist. Mankievvicz sicer ne ceni preveč mnenja Broadwaya, vendar mu je tu šlo predvsem za to, da pokaže izsek iz družbenega življenja. daj sledovi zidovja, ki je jalo to bogato domaiSl,°hli,lS okna so bila s kamnom in imela so križe, Danesi H dimo samo še v pročelj , je ohranjen lep kamemt P° z letnico 1805 debelo m kleti S° ^ „ Večjo so svoj čas uporab * domačo mlekarno, manj ima v steni okence, :sk» ^ ro se pnde v še m brez oken in vrat. Ta je služila tedanjim uoez ^ skrivačem («flihtenkom») skrivališče, da jih »■» darji polovili in odgna i jakom... Stari Kažaragt ^ darji, so bili vsi Pf^nnamrtl edini v vasi. Starši s« ^ pošiljali onega, ki Jf. ^ men jen za bodočega r-1^ ^ p tam naučil pisati in brst'- ir# V eni okna, jes kjer Je so zelo bogati, sob, na dnu slepega < globoka vdolbina, kj- • mernik, poln zlatnlko jtoj. vedujejo, da so na nt ^ill ni svatje med zabavo tudi starega Kažarag > ^ bogastva niso dobro poznam ^ bi jim stavil vgsdM p nihče ni znal P0VfdstJ,’tnik kmetu potrebna izo ,ravzaP je nepismen človek Pr ^ po-revež, čeprav je še ^jt-gat, da ima poln mern napis, Til- nikov! Današnji ljubinjski uvršča ob stran oneII’V|11 pepele na Krasu — 0& „ uK« di iz leta 1796 (gl. ^še nn3jltu,j vanje št. 50 v «Lj. w izpr«d S tem je število napiso leta 1800 doseglo deset- V prihodnjem nadalje ■vanje Kan21*1? bomo šli pogledat v p? Lom: tam je- več napi50 ^rep> cer niso stari, a jih ie roka od-ličnega mojstra uka. Potem bi prišli V* j) nekateri drugi napis*, p še nimamo. Za enega " nikvah — je povedal P ^ šolski nadzornik v Kj f Andrej Savli. Tudi ^ez?kje P0*1 spodar »Martin« ve ne p Krnom ob potoku star napisni kamen, v cef sel z ipahom. Pa tu sl ^ kljansko in idrijsko ^ bomo z veseljem le podpro tamkajšnji n pr-domače zgodovine. Ta 5110* „ hiše ' -j-r v pročelju nese m movcah ali Strmovšan ' ^vn0 Strmojci, kakor smo jjKa, pisali) v Gor. Kanom ria da ga kdo razreši, zah-pis iz leta 1800. če nam kdo pošlje V* ali pa tudi ročni Pos" « vsi pročelje omenjene hiše ^ o o zelo lepo poslikano domačega umetnika. (Se na je* KAJ IN KOLIKO (Nadalj. iz prejisnjjo štev.) Kaaters: Da nekateri ameriški romani uspevajo, je vzrok njih eksotična in nežna 1vsebina. Lefebvre: TO nam tudi pojasni, zakaj uspevajo po deželi avtorji, ki jih mi ne uvrščamo v resno literaturo, kakor na pr.: Dellij, de Veu-Zit, Hemry Ardel ... Maurois: V času, ko sem začel pisati, so me prosili prispevkov za eUEchp de Pariš*. Vprašal sem urednika, za koga naj pišem. Odgovoril mi je: «Za vdovo, ki ima svojega sina v Saint - Cyr.» Ta formula — je omejena in absurdna. Toda moramo se zavedati, da bOrno našit bralcev, če bomo pisali za ljudi, take kakršni so. Dutourd: Rad bi nekaj pripomnil k vaši formuli. Neki časopisni odgovorni u, ednik, ki mi je naročil, naj nap šem tedensko kroniko, mi je svetoval, naj obravnavam sicer snov iz seksualnega življenja, toda ne v spolzki obliki im vedi no v okviru zakona Na žalost se mi na te vrste tem nismo spoznali. Maurois: Ze prav, toda dejstvo je, da so veliki pi at el ji pisali istočasno za preproste in izobražene bralce. »Les miserables». »Vojno in mir*, ali Balzacove romane bero lahko vsi. Ce bi izšel danes kak roman, ki bi dosegel «Les miserables» ali «Zgubljene iluzije», bi videli, kako bi se zanj vsi zanimali. Parinaud: Kaj menite glede literarnih nag od? Dutcur-d: V F.anciji je tako malo dobrih kritikov, da nagrade to pomanjklj vost sicer nadomestijo, vendar pa le začasno. Saucier: Ce kvaliteta dela nč odloča pri prodaji, tedaj literarne nagrade nič ne koristijo. Lefebvre: Številke naklade nam p vedo koliko velja nagrada; -,t j50.00,,, B»- nc.uiot 100 000, F-mina 70.000, Vlnterall e 40.000. Da p ece-nimo kakovost avtorjev mo- V 0 citajo v Franciji? ZANIMIVE IZJAVE F^v COSK1H KNJIŽEVNI^. KRITIKOV IN Zhl]h}0 KOV, KI PA NE VEE^j0 SAMO 7A edaNC/O" ramo počakati na njih naslednje delo. Parinaud: Mar mislite, da se talent lahko uveljavi, ne da bi tekmoval za nagrado Goncourt? Maurois: Odvisno je od založnika. Zapomnite si, da se bo talent vedno uveljavil, seveda bo pa velik založnik prodajo JpospešU. Kanters: Vsaka založba vodi točen seznam o delovanju pisateljev in le malo je ta-lento v, ki temu nadzorstvu uide; vse drugo je stvar reklame. Saucier: Vendar ne smemo mimo nagrad. Gotovo je, da je Proust zaslovel z Goncourtem. Dutourd: Meni se zdi, da nagrade nič ne spremenijo situacije, če jo dobi izredno nadarjen pisatelj, ki piše za odjemalce. ki ne bero. Ce pa je slučajno nagrajen izreden talent, ga to rte sme ganiti, ali bolje rečeno, prinese mu pač 10 milijonov, ki mu omogočajo, da lahko dela. Parinaud: Nedvomno, toda vprašanja, ki sem vam ga zastavil, niste rešili. Mislite, da bi mogel mlad pisatelj — kajti vsi nimajo sreče, da do? be nagrado — živeti od svojega peresa? Gotovo poznate Montherlantove besede: «Poročen je. torej je za literaturo izgubljen!» Maiurois: Ne mislim, da bi bil poročen pisatelj izgubljen za literaturo, kajti dandanes je često prav žena tista ki podpira literaturo Dutourdt Pisatelji, poročite se! Maurois: Nisem niti zoper to, da bi imel pisatelj kak drug poklic. Neki pisatelj je lahko lektor, žurnalist, lahko sodeluje pri radiu. Ce dela drugod, je še skoro bolje zanj. Dickens je bil na primer reporter. Balzac je bil notarski uradnik in vemo, da je znal dobro izrabiti svoje življenje in delo v notarski pisarni. Kanters: Bolje bi bilo, da bi bil drug poklic čim dalje od pisateljskega. Tako bi pisatelj imel več stika z življenjem. Saucier: Da, Gide je napisal v svojem Vistu uNasvet mlademu pisatelju»; «Ne poslušaj nikogar in če se moreš vzdrževati' s pisateljevanjem, vzdržuj se. Parinaud: Zelo site trdi. Kaj ne propada pisatelj fizične in psihično v drugem poklicu? Kvarno itpliva na njegovo spanje, prosti čas, in v nevarnosti je tudi njegov talent. Maurois; Vse je odvisno od plodbvitosti. Je mnogo pisateljev, ki imajo malo povedati in zanje je mnogo bolje, da imajo kako drugo delo. Pisatelj, plodovit kakor Balzac, bo kmalu zapustil drug poklic Težave so le teoretičnega značaja, vendar bi bilo zelo zaželeno, da bi nekaj literarnih nagrad nadomestili s štipendijami. Parinaud: Zadnja točka našega razpravljanja, gospodje, me nujno sili k vprašanju, fci ga je M. Bernard Grasset nedavno načel v nekem dnevniku in ga je imenoval drama založništva. Vredno je, da se zamislimo ob številkah, ki jih je navedel. Založniki imajo v večinj primerov, jiravi, dva procenta dobička pn normalni izdaji nekega dela, tri procente pri velikem pisatelju; naklada prj mladem rommto- 5 (k* & piscu znaša PriL,llš!%,ite 0 vodov. Kaj torej 1,1 dan jih izdajah? 7aio-’,% Maurois: ■ ■■“ kN^Le- mera biti v RranP,}l.n-stf- so vseh državah. ne. jki, čeništvo. Najmanj f e nedvomno anplesk' s(idj. ker lahko računajo odjemalce in ker sp svoje delo o ^„ kot v neki tovarni % nflji. knjige po vgodmn r vsak način m°'a^!f;znan?' V> ložnikom Lefebvre: eden najstčbfih P° ^10 Maurois: ,;yo K-ne *l Saucier: m sn premoženje. Kanters: To io ki. 1°: !)* tako, da * ob izdaji romanov^st^ bo prodajajo, spisOV v izdajo poljuden * ^ liki nakladi f Dutourd: K ^erno: ■a tega l^hk° iga in 0 let nista ^So p^lf, je knjig v in P,satfal° ‘i P«*? as se kupi peska in kamela. luknje in oruge ropo-da ie grdo videti, po-Pa nevarno, da si kdo ®e pobije nos in polomi ko- ‘HI, Ravno pri občinski hiši . cesli ni namreč nobene žarnice in je zato tema, ker 7® drugi luči preveč odkleni. Zato bi bilo posebno, da bi čimprej ure-?!. Prostor pri občinski si in postavili ob cesti še *n° žarnico. Ob tej pfili-. moramo tudi obsoditi Postno upravo, ker je na postnem uradu postavila le “aujanski napis, čeprav je nasa občina popolnoma slo* enska. Ne vemo, če je ob-inska uprava intervenira-Pri pošti, prav pa bi bi* da bi in to čimprej z ter * °’ da Poštno ravna-* . Vo odstrani italijanski apis na poštnem uradu v goniku in postavi dvoje-ocnega. mn c enk-at le kratko novi- » , al1 bolje protest proti zaski občini. Cesia, ki pelo lz. Katinare do Magda-t ie namreč ponekod v I vm 5taniu. da je groza. 'kdo 'S° lak° Slob°ke. ba ,. r se vozi z navadnim 1 motorn.m kolesom je v varnosti, da si razbije V02lw in samega sebe. kv, majhnimi popravili bi bna ° - Vse Predili. Ce pa r° še čakali, bo vedno slabše. nam je najbližja pot mesto in zato zahtevamo °bčinske uprave, da to bpPravi, - * la5 0r Pride v našo vas, »to ° opazl na lepem pro* ^ blizu cerkve kup ka-v Ja. Marsikco, ki še ne k ’ na5 sprašuje, kaj bomo Hip Z’da11 s tolikim kame-Vsem rade volje od-*Wim0' da si bomo po-^ 1 naš prosvetni dom. ar bomo potrebovali pr 'mja. ga imamo že pri- hin en'ega> lmeli Pa smo „ °®° truda preden smo Ma,.nak°Pali in speljali. legovalo nas je slabo čj rrle' zlasti deževje. Zarasli^6 m blata nismo mo. morai- kamnolom in 81110 j.. 1 čakati lepe dneve, lts 5mo lahko izvozili vse amenje. skori- de?u. srao pomagali Pa k VSi “mačini, še bolj d bomo, ko se bo začel k naš dom. Zdaj ča-irt- ° ae na odobritev na-T,.u, °d pristojnih oblasti v bij U 'o, si želimo, da bi kr,;:, 2gradba čimprej do- p ana- p- rfmričani smo, da se bo Vasi'Vfc^n° živ,ienie v naši življenje v naši nii ir? okolici še bolj dvig-■ ° in razvilo, ko bomo BVq7 Primerne prostore. imeli ham° ®0m°č Pri gradnji so Vas,- 0 'ibbili tudi sosedne Sv mko da bo nov pro-čg ni dom hitreje čokon- »UIIIIEC Na i ^rici- gu sredi vasi «na jarki zdai vse narobe. moramo kar prijeti za glavo, saj bi se bilo s sedmimi milijoni in več napravilo nekaj bolj koristnega in nujnega za Boljunec. Toda vse zaman, Lovriha jo udriha po svoje, dokler je pač na županovem stolu in razpolaga z občinskim denarjem kakor zahtevajo propagandistični cilji ko-minformist čne polit ke, ne glede na koristi občanov. Slabo gospodarijo, potem, pa se še hvalisajo s tujim denarjem. BRISCE Iz naše vasice ni bilo še glasu na tej strani. Zalo se pa oglašamo s temi vrsticami. Brišče spadajo pod zgoniško občino in so prav ob meji z nabrežinsko občino. Nekoliko v stran so, zato manj poznane in jih mnogi večkrat zamenjajo z Briščiki, ki spadajo tudi pod našo občino, a so na drugi strani bliže Proseka. S Križem in Saležem nas veže cesta, ki pa je zdaj v obupnem stanju zaradi vojaških vaj, tankov in kamionov. Se če greš peš, moraš paziti, s kolesom pa je skrajno nevarno zaradi neštetih lukenj. Skrajni čas je, da nam to pot popravijo preden začne slabo vreme in deževje, ki bo cesto še bolj pokvarilo. Pred1 dnevi smo videli neke vojaške avtomobile in oficirje, ki SQ pregledavali pot. Upamo, da jo bodo čimprej popravili. Kadar bo kaj novega, pa se bomo še oglasili. su. Napeljava vodovoda po naši vasi bo kmalu dokončana. Zdaj delajo še na koncu vasi, drugod so že pokrili jarke. Upamo, bodo popravili poti kot je treba, ko bo delo dokončano. Prav bi bilo, da bi vsaj glavne asfaltirali. Skoda le, da niso poskrbeli tudi za kanalizacijo med delom za vodovod«. Problem kanalizacije je namreč v naši vasi želo pereč in ga je-treba rešiti. Vaščani imajo mno-go ..težav za odvažanje odpadkov in čiščenje stranišč,' ki jih je še vedno premalo. Tudi razsvetljava po yasi bi lahko bila boljša. Kakor že veste, je lov na tune že končal. Čolne «lunere» so odpeljali v Sti-van, kjer j'e morje bolj mimo in v kanalih ni nevarnosti, da bi se razbili. Naši ribiči vlačijo zdaj s «tartano», da naberejo mal-daje in sipe, pa imajo malo dobička s tem in čakajo, da bo začel lov na «pasere», ki traja po navadi 1 mesec. Drugih novosti v naši vasi ni. Življenje poteka mirno, vsak opravlja svoje delo, če ga ima, in kdor sj ga je kaj pridelal, pije novo vino. BORŠT _ - - —V OC »i*-.. v-— V., fije , Pi zemlje, kame-haiu- -■ Pred dnevi so se asfaltih 234613 dela za T0 jeanie tr§a-3*WrJe prav. da bo trg lolju “ ® da ne bo več 4>tii prallU' toda doma-2 novim P!eve4 navdušeni Vasi delom, ker je v St0t>lerr.nO8° k°*T perečih del ov in potrebnih Kaj, 'r°sili z prav'jo, bodo po-*** lir u. del° 4 milijo- Ce t3r niso mačje sol-dna štirim milijo. Be, Udarno še tri milijo-°*U *» - 16 Lovriha po-sportno igrišče, se Neštetokrat smo se ze pritožili in pisali, da se naša sedanja občinska uprava ne zanima za potrebe naše vasi. Vse zaman, stvari stojijo kot prej. Zidovi ob cestah se rušijo, kanali so neočiščeni, pralnico še vedno čakamo itd. Ko se je neki vaščan pritožil pri občinskem funkcionarju in mu očital, da Lovriha skrbi za olepšavo Doline, ga je ta potolažil takole: «Kaj hočete? Tudi De Gasperi v Italiji skrbi bolj za Rim kakor za druge kraje.s Lepo opravičilo! Kaj ne? Dobro razumemo, zakaj je tako. Dolina je središče, tja pridejo višje oblasti in več tujcev. Zato mora občinska uprava metati prah v oči, da si tujec misli, d«a je Po vsej občini lepo. S tem pa se ne strinjamo občani. Tudj v Dolini je treba še dosti napraviti, a vsaka poštena in demokratična u-prava eneko upošteva tudi druge vasi. CVETLIČARJEM! Naši okolčanski cvetli-čarji bodo prav gotovo zadovoljni, če jim damo za ta mesec nekaj nasvetov: S čebulicami zasejane grede zavaruješ pred mrazom s preperelim gnojem, listjem in podobnim. Občutljive trajnice pokrij z listjem, preperelim gnojem ali kompostom. Nizke rože (vrtnice) obsuj pedenj na visoko z rahlo prstjo in jih obloži z Ustjem. Debelim vrtnicam visoko poreži predolge mladike in listje, oko ni že samo odpadlo, ter jih položi na zemljo in jih pokrij pred mrazom, čim kasneje tem bolje. Pri sobnih rastlinah, ki stoje na hladn m, opuičaj zalivanje, da jih ne motiš v zimskem spanju. Illlili ininiiiliillilliiiiiliililiilliliMi u 1111: M l! 111 li 11 ■ ii ti illlll li III llitllllillllllblllllllllllllillllllllllllllllllll illllllllllllllllllllillllllllll.llllllllllllilllillllllllllllllll IllllllllllllllllPIilliilllllilllllilllllllllllllllllillllllllll* lllllllttllllltllll.lill'IIIIMllIlllllllllllllIlillllllllllllll HlIlllllllllllllllllllIHI PRAVILNO RAVNANJE Z VINOM PO VRETJU (Nadaljev. iz prejšnje številke) Pretakanje ima torej namen: 1. Da se vnQ loči od lahko gnijočih snovi, to je od drož ali cd' usedlin. 2. Da Se dajajo vinu kisik (zrak), ki pomaga, da se iz vina hitreje izločijo snovi, ki ga kalijo in delajo nestanovitnega. Pretakati je torej treba vino večkrat, in sicer v prvem letu lahka, plehka vina navadno le dvakrat, kvalitetna vina pa tri do štirikrat. V drugem letu pretakamo vino navadno le enkrat do dvakrat, v poznejših letih pa samo enkrat na leto. Stara, zlasti buketna vina pretakamo -ako, da pr dejo čim manj mog.če z zrakom v doti-ko, nasprotno pa pretakamo mlada, zlasti sluznata vina tako. da se čim bolj nasrkajo zraka. Prvič pretakamo po kipenju, in sicer od konca novembra č«o konca februarja, navadno pa v času od božiča do svečnice. Zgodaj pretakamo vino, ako kaže kako bolezen (vlačljivost, rjavenje itd. ali napako (slab duh ali okus in podobno) Zgodaj pretakamo tudi zdrava vina. ki imajo malo kisline in jo h čemo ohranili, ker je znano, da se kislina na drožeh razkraja. Prezgodnje pretakanje, t0 je, dokler ni vino »dobro pokipe-lo, ni priporočljivo, ker so taka vina nestanovitna in podvržena boleznim (vlačljivosti. ci-ku itd.). Gladko in dobro poki-penje je prvi pogoj za dobro in stanovitno vino. Bolj pozo pretakamo torej vina, ki 'e niso dovolj pakipela ali pri katerih želimo, da se v njih kislina zmanjša. Vendar pa moramo upoštevati, da je delovanje tako k:-pelnih kakor razkrajajočih glivic mogoče le v kleti, ki ie zadosti topla, ne pod 12 do 15 stop. C. Preden pa pride toplo spomladansko vreme, moramo na vsak način vino prvič pretočiti, sicer je nevarno, da se nam pokvari. Pretakamo vselej, ako je le mogoče, ob lepem, jasnem vremenu in pazimo, da se klet, se pravi vino med pretakanjem preveč ne ohladi. Dan pred pretakanjem je primemo klet najprej zažveplati, drugi dan prezračiti in nato pretakati. Pri lepem vremenu in visokem barometrskem pritisku uhaja manj buketnih snovi in ogljikove kisline iz vina, kar j'e važno posebno za staro vino, Mlado vino potrebuje zrak, pa vendar ga ne smemo vselej zračiti, zlasti ne, ako je podvrženo rjavenju. Kako naj prvič pretakamo, nam pove vino samo. Nekaj dni pred prvim pretakanjem vzamemo iz vsakega [ soda kozarec vina in ga pusti-I mo, da steji na tistem sodu, od koder smo ga vzeli ali pa doma v sobi. To vino opazujemo, kako se spreminja v kozarcu v dotiku z zrakom. C e je vino zdravo in če je dobro pokipelo, se bo v kozarcu v nekaj dneh začelo čistiti od zgoraj. To je znamenje, da vino potrebuje zraku, da je sorej aobiro, da ga pri pretakanju prez ačimo. To naredimo najbolje tako, da pritrd.mo na pipo razpršiln k, ki je podoben onemu, ki ga rabimo pri .zahvalnih šk,opilni-cah. Tako prši vino iz pip« v tenkih curkih v škaf in se v ob lni meri nasrka zraka. Ce nimamo razpršilnika, si tako pomagamo, da denemo v škaf, p odst vljen pod pipo, kako metlico, ko_'ek, rešetko ali kaj podobnega, kar povzroča, da se vino močno peni in zrači. Vino bo seveda po pretakanju zaradi izgube ogljikove kisline bolj «ubito» in bo zaradi po kisiku strjenih beljakovin in sluznin še bolj motno, kakor je bilo prej. Sele po kakih 14 dneh bomo videli blagodejni učinek takega pretakanja. Vino se predvsem bolj učisti in dobi čistejši in milejši okus. Dobro je tudi. zlasti če je vino zadosti pokipelo in ni prekislo, da sod v katerega pretakamo, nekoliko zažveplamo. Ce ostane na primer vino v kozarcu tako, kakršno je bilo, torej nič bolj čisto, je to znak da je v njem najbrž še precej sladkorja ali kakih snovi, ki se ne morejo izločiti, zlasti sluznin.! Gotovo bo tudi temu vinu koristilo zračenje. Ce pa ima vino še večjo množino sladkorja, ga ne bomo žveplali, ker bi to preprečilo dekipevanje. ki se sicer v topli kleti po pretakanju rado razvije. Ce pa je vino že popolnoma pokipelo in ne sladi več, ga zažveplamo. Imamo pa tudi primere, da se vino v kozarcu na učisti, ampak ravno narobe, bolj zgosti in postane rjavo ter dobi neprijeten okus. Vino nategne barvo ali kakor pravimo porjavi. Tako vino vsebuje neko kvasilo (oksidazo), ki povzročuje, da se v vinu na zraku pričnejo razkrajati razne snovi, ki s0 v njem (beljakovine, barvila, čreslovina itd.). Razkrojene snovi, večinoma prsteninske spojine, .se,izločijo kot neka dava, blatu podobna gošča - na dno kozarca. Tako vino vsebuje tudi dostikrat glivice ali bakterije, ki tvorijo ha površini vina rdeče in vijoličaste madeže in je posebno v nevarnosti. da se pokvari. Tako vino moramo tafco pretakati, da pride čim manj v dotiko z zrakom. Najbolje je, da se poslužujemo vinske sesal-ke. Sod, v katerega vino pie-takamo, moramo mečno za-Žveplati. Žveplo pa moramo (kakor vselej) šele neposredno pred pretakanjem v seču zažgati, ker se sicer žveplov dvokis prej izkadi, se pravi v sodu izpre-meni. preden pride z vinom v dotiko. Močno žveplanje zelo pospešuje rabo oace cevi, ki je podobna škropilniku za zrečenje v-na. Oev vtaknemo v sod skozi odp.tmo vehe in vino teče v tenkih curkih v žveplov plin v sod. Ce ima vino duh po žveplovem vodiku (gnil h jajcih), ki Se je med kipenjem razvil iz žvepla, ki j© prišlo na en ali drug način v kipeči mošt, je treba tako vino dobro prezračiti in pretočiti v dobro za-žvepl n sed. Za pretakanje vina rabimo razno orodje, kakor P'pe, škafe, lije. itd. Najbolje pa je imeti za pretakanje vinsko sesalko. Kttj pa je tole? Sladkorna pesa, ki so jo pravkar pobrali, da jo odpošljejo v tovarne v predelavo. Pridelek te industrijske rastline so v Jugoslaiviji tako dvignili, da bo kmalu zadoščal za domače potrebe. [KMETiJSKI KOLEDAR] KMETOV4f.EC I' NOVKMIIK POLJEDELSTVO Z njiv spravljamo zadnje poljske pridelke: krmsko peso, strniščno repo, korenje, zelje. Te pridelke shranjujmo lavno tak© skrbno, kakor krompir. da jih ohranimo pred gnitjem. Večina ozimnega žita je že posejanega. De tisto žito, kj se .>r_d zimo dhsoro utkoretii: i in obrcate, uspeva dobro tudi pozneje in da dober pridelek. Zato pa je ireba oz mnim žilom bolj izdatno gnojiti z dušičnimi in fosfatnimi gnojili, da seme hitro vzklije in rastlina bujno požene iz zemlje ter se toliko obraste, da lahko kljubuje tudi hudi zimi. Ce bo vreme dopuščalo, nadaljujmo s kol kor mogoče glo-bok m ora 'jem njiv, kajti niti ped njivske zemlje ne sme ostati nezorana čez zimo. Kdor ima hlevski gnoj, s katerim namerava gnojiti pomladanskim setvam, naj ga razvozi že sedaj ter takoj raztrosi in podorje. PLEMENITA GNILOBA NA GROZDJU Ob zadnjem poučnem izletu tržaških kmetovalcev po Sloveniji, ki ga je p-iredila tukajšnja Kmečka zveza, so naši vinogradniki bili razočarani, ko so na triah vinaiške šole v Mariboru videli mnogo gnilega in plesnivega grozdja. Se bolj so se čudili, fc, s0 slišali od strokovnjaka, ki je razkazoval nasade, da sta gniloba in plesno-ba grozdja v določon h okoliščinah celo zaželeni, kaj i vsaj nekatere vrste grozdja dajejo bolj okusno in v s ko cerjeno v.no, kadar jih napade posebna vrsta gnilobe, ki so ji dali Nemci ime «Edelfaule» ali crplemenita gniloba«. Sicer nima pojav te gnilobe v našem vinogradništvu in kletarstvu pri drugih prilikah posebne važnosti, ker prihaja v poštev le pri boljših, kakovostnih vinih za vstekleničenje. Vse. kakor bo nekoliko podrobnejše poznavanje tega pojava gotovo zanimalo še marsikaterega našega naprednega vinogradnika. Saj si bo lahko v nekaj letih, ko bodo pogoji za to. napravil izredno okusno kapljo, če že ne za prodaj pa vsaj zase in za svoje najboljše prijatelje. Plemenito gnilobo povzroča ‘prav drobna gliva, ki kot plesen napada zrele in tudi nezrele grozdne jagode,. na katerih tvori precej debelo plast mišjesive plesnobe. Ta gliva se pojavlja tudi na drugih rastlinah. zlasti na mladih poganjkih vrtnic in teb. ki se navadno posušijo. Ko pade tros te glive na jagodo, se zarije njegova klica vanjo, kjer se razveji na razne strani. Celice v jagodi odmrejo in njen olupek ali koža postane rjava ali pa segnije. Navadno napada najprej eno samo jagodo, ki segnije. Iz te jagode preskoči g'iva kmalu na sosedne jagode in nazadnje zajame ves grozd tako. da je videti kot plesnobna kepa ali masa. V vinorodnih krajih, kj-r pridelujejo cen ena kakovostna vina — zlasti v Nemčiji in Franciji ob Renu — vidijo vinogradniki radi. če jim ta gliva napade db lepem jesenskem vremenu zrelo grozdje plemenitih belih sort trt z razmeroma debelim olupkom kot so riz-link, sovinjon in semijon ter še druge. Z delovanjem te glive v zrelih jagodah se ob suhem jesenskem vremenu grozdni sok omenjenih trtnih sort kakovostno še znatno izboljša. Poplemeni-tenje soka obstoji pirvič v tem, ker porabi gliva za svoj razvoj poleg sladkorja in beljakovin znatno količino kisline skozi gnil olupek in drugič v tem, da izhlapi iz jagode mnogo vode, kar povzroča zgoščenje grozdnega soka in s tem zvišanje od-, stoika sladkorja v moštu. Tak j mošt daje potenj vino bogato z alkoholom, v katerem ostane I navadno še nekaj sladkorja ne- povretega, ker kipelne glivice ne morejo več delovati v vinu, kadar ima več kot 16% alkohola. Nasprotno pa se dogaja, če je vreme vlažno, kadar zrelo grozdje napade omenjena gliva. Kakor je dognal strokovnjak Muller Thurgan, ki je temeljito proučeval delovanje te plesno-be, zadostuje že sama visoka vlaga v zraku, da prestane izhlapevanje vode iz jagod, ki jih je napadla ta gliva, in da celo zopet nabreknejo ter postanejo jagode okrogle. Ako pride še deževno vreme, ko je grozdje dozorelo in se je gliva razpasla po grozdju v vinogradu, tedaj se grozdni sok in iz njega izdelano vino poslabša, ker dežev- grbzdje pobrano kot teža 1000 jagod'.............. teža sladkorja v 1000 jag, prosita kislina v 1000 jag. . količina mošta iz 1000 jag. sladkor v 100 cm3 mošta . kislina v 100 csm3 mošta . Iz preglednice je razvidna predvsem znatna izguba mošta pri grozdju s plemenito gnilobo, oziroma iz rozin d«o normalno zrelega grozdja ter znatno povišanjec odstotkov sladkorja s plemenito gnilobo in z rozinami. To povišanje sladkorja pa nikakor ne more kriti izgube mošta; zaradi tega krije lahko to izgubo le tako. da izbolj-šia okus finih in dragocenih ne kaplje raztrgajo gnili olupek na jagodah in izperejo iz j njih sladki sok. I Ako napade gliva že zelene I jagode, tedaj je grozdju vedno škodljiva, ker mu odjemlje sladkor za svojo hrano in povzroči gnitje jaged. Tedaj pa imenujejo to glivo «kisl0 gnilobo« in ne več (plemenito«. Imenovani strokovnjak je preštudiral spremembe na groz-ju. ki ga je napadla plemenita plesen, in je te primerjal z normalno zrelim grozdjem ter z rozinami istega grozdja vrsie ((Orleans« in je dognal v njih količine važnejših snovi, kakor so razvidne iz naslednje preglednice: normal, zrelo pl. plesen I i 3255 g 2473 g • • 494,3 g 427,8 g 1 i 18,8 g 14,6 g 9 ■ 2375 cm3 1750 cm3 • i 18,2 g 20,6 g S i 0,69 g 0,71 g rozine 119,9 g 319,2 g 10.4 g 640 cm3 33.5 g 10.5 g vin. Kakor že zgaraj omenjeno, za naše razmere na Tržaškem ozemlju ne pride v poštev dozorevanje grozdja pod vplivom «plemenite gnilobe«, ker se tukaj ne pridelujejo fina in draga buteljčna vina. za katera je treba tudi zelo umnega kletarstva, ki je pa žal pri nas zelo pomanjkljivo iz več ali manj razumljivih vzrokov. A. C. mm IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllt1lllllllllllllllllIllllllllllllllllllll|llf||ltlllf!!ll!llllltllllinitlllllllllllllllllllllllllll||||||Il(!|||i!IIIIIIIIUIIIIH1lltl|l llllllllliNI jo srečo.» Vz m mo si tudi mi pisatelja za zgled. ' ('V vi f Ju v> '• • ' , Dežni plašč, ki ga vidimo na sliki, je tako udobno krojen, da ga lahko oblečemo vrh toplega kostima. VINO NA MIZI IN DRUGI NASVETI Vsak gostitelj mora vedeti, s kakšnim vinom postrežemo gostom. K ribam, telečjemu in belemu mesu ponudimo belo vino; k divjačini in govejemu mesu črno vino. Gostitelj vlij© navadno najprej malo vina v svoj kozarec, da vidi, če je debro. Po navadi natakamo staro vino iz originalne steklenice, ki je Pa ne smemo tresti preden jo prinesemo na mizo. Belo vino točimo navadno mrzlo, črno vino pa prinesemo nekaj ur prea uporabo iz 'kleti, da se malo ogreje. Pravi okus dobi vino pri 15-17 stop. Crno vino serviramo navadno v kozarcih s podstavkom, peneča se vina pa v kelihih. Rumenjsk težko ohranimo, ker se rad posuši. C© rabimo sam beljak, nap avimo na jajcu majh o odptt no in pustimo, da izteče sam beljak, rume jak v lupin- pa pas'avimo na h ačno. Sicer pa je najbolje, da rumenjak takoj uporabimo, sa.i z njim izboljšamo juhe in omake. * * » Zadnji čas je, da prenesemo sobne ras line z vrta v hišo; odstranimo suhe liste, ovele cvete, očistimo lončke in jih postavimo v sobo. * * * Ce ujamemo še kak sončen dan, znesimo na prosto vso posteljnino in jo pustimo, da se dobro prezrači. Zdaj je tudi ugoden čas, da operemo in zlikamo zave e, da operemo in spravimo poletne obleke ter si ured mo zim ko g'rderobo, * * * Vonj po čebuli izgine z posode, če jo še toplo odrgnemo s soljo. * * * Novi čevlji kaj radi pečejo. Da to p eprečimo, jih znotraj namažemo s špi itom, nakar jih po-uš mo. • * * I M.ški k'obuki ne bodo mastni, I če med kožo ali podstavo, na klo-j buku in klobučevino vstavimo 1 pivnik ali časopisni papir. ZDRAVNIK Higiena živčevja Živčevje zavzema v nasprotju z ostalimi organskimi sistemi našega telesa izjemno stališče ie zaradi tega, ker morajo njegove celice vzdržati vso dobo našega življenja, med tem, ko se vse ostale celice — izjema so tudi mišične celice srca — obnovijo v sedmih do desetih letih če že ne prej. Vzrokov je torej dovolj, da previdno ravnamo z živčnimi celicami, v Prvi vrsti s tistimi, ki sestavljajo osredno živčevje. Ne smemo pa nikakor misliti, da povzroča intenzivno duševno delo predčasno obrabo možganskih celic. Nasprotno je res, kajti najnovejša raziskovanja so dognala, da duševno delo nikakor ne povzroča prezgodnjega staranja, temveč je temu prav pogosto vzrok nezadostna duševna zaposlitev. Zelo pa pospešuje staranje na primer jezljivost, posebno še. če se pogosto ponavlja Jezljivost namreč deluje — kakor nam to dokazujejo biolo-škj poskusi — zelo kvarno na za življenje nujno potrebna živca, na tako imenovani sym-pathicus in vagus. Zato obolijo ljudje, ki so večkrat in stalno zagrenjeni, tudi slejkoprej na raznih organskih boleznih Pri higieni živčevja je torej predvsem potrebno, da jezljivost čim najbolj energično krotimo in premagujemo, kar je pri resnem samopremago-vanju samo po sebi umljivo. Kdor se torej pri vsaki jezi ali preden se ta sploh pojavi, vfrraša, ali je vredno, da se jezimo in tako obremenjujemo možgane, bo merral pač odgovoriti z odločnim ne. Na ta način dosežemo lahko nekakšno duševno uravnovešen je. Prav tako kot jezljivost, je živčevju škodljiv ves način današnjega, tako zvanega hitrega življenja. Nemir, neprestane gonje, preobloženost s poklicnim delom, vsakdanje ma-teria!”e skrbi, socialna negotovost, razna razburjenja in rodobno, vse to razjeda živčevje. Periodični oddihi in razbremenitev vsakdanjega dela so nujno potrebni za vsakogar, ki hoče poseči starost in se pri tem počutiti mladega. Najučinkovitejše sredstvo za popoln odpočitek je spanje. Globoko in mirno spanje, pri katerem se možganska skorja res odpočije, je odločilen porok našega zdravja. Seveda pa pogrešajo v današnjem nemirnem času premnogi tako spanje, toda skoro so vedno temu vzrok napake v načinu življenja. Odveč je, da bi poudarjali, kak0 kvarno vpliva stalna in nepremišljena uporaba spalnih praškov in tablet na živčevje, kajti kemično spanje nikdar ne more nadomestiti naravne, ga spanja. Imamo pa mnogo pripomočkov za uspešno spanje, kot so na primer izmenične kopeli nog, mrzli obkladki in podobno. Spalna sredstva uporabljajmo le izjemoma in po naročilu ter nasvetu zdravnika. Medtem ko prinaša spanje živčevju in organizmu počitek, naj poživijo dopusti in drugi dela prosti dnevi telo in duha, kajti reden odpočitek od trsak dan j e ga dela preprečuje utrujenost živčnih celic in spremembo fine strukture plazme. Ne smemo Pa v prostem, oddihu namenjenem času nadaljevati z vsakdanjim običaj, nim delom. Počitek je potreben prav tako telesnim kot duševnim delavcem. Tem ie prav posebno zaradi tega, ker se je duševni delavec znatno bolj oddaljil od prirodnih razmer kot Pa ročni delavec. Temu se pridružuje tudi dejstvo, da je duševno delo bolj utrudljivo kot tejlesno zlasti še, ker stalna preobremenitev možgan lahko privede do resnih obolenj ali celo do živčnega zloma. Pri počitku moramo torej spremeniti ves način življenja in poklicnega dela. Takrat se moramo zaposliti z nečim drugim, kar je popolnoma različno od našega poklicnega dela. Dr. S. S. ŽIVINOREJA Ko začne počasi zmrzovati in se pojarvi ilana, ne goni živine na pašo, da se izogneš na--tajanju in yn br*,..( z. a..h tudi zvrženju. Pri prehodu od zelenega na suho krmljenje postopaj z vso previdn st jo. Obvaruješ se s tem mars‘katere nevš.čnoti v hlevu. Skrbi, da breje živali ne bodo na pre-vihu, idos.-itjia > j.m dob. c in krmi jih v zadnjem času brejosti le z dobrim sinem. Teletom razkuži takoj po skat lvi pop cpv.no, da se ne vname m začne gnojili. Da se tele ne pr e. sesa. naj v začetku sesa le vsaki dve uri. Hlev naj bo čist, ker je živina pozimi ve!no bolj navezana nanj. Zelo koristno bi bilo, če bi se naši kmetovalci naučili da bi vsako jssen prebelili hlev?. Čistoča je polovico zdravja, pravi pregovor, in to ne velja samo za človeka, ampak tudi za živino. TRAVNISTVO Za naše travnike je treba vse bolje skrbeli. Cas je, da začnemo ssdaj v novembru skrbeti tudi zanje. Kaj je treba v tem pogledu ukreniti? 1. Travnike j'e treba pobranati in jih očistiti mahu in drugih škodljivih rastlin, ki črpajo iz zemlje hrano, namenjeno kulturnim rastlinam. 2. Travnike je treba jeseni gnojili s Hlevskim gnojem ali kompost m. Od umetnih gnojil upor. b'jamo superfesfat (4 do 6 stotov na ha). Izvrstno gnojilo za travnike je tudi plevei. Le dobro pognojen travnik da dovolj in obenem red.lne krme. Koliko nerodovitnih ip z vsem mogočim grmičevjem zaraščenih in s kamenjem nasu-tih travnikov j'e še v naših krajih. S pridnostjo lahko spremenimo nerodovitni travnik v dobrega. KLETARSTVO Cim se poleže kipenje, začnimo mlado vino čistiti. Večkrat ostane v vinu nekaj nepredelanega sladkorja, To je vzrok, da se vino dobro ne očisti in spomladi ponovno zavre. To lahko preprečiš tako, da doda« mlademu vinu močno drožje, čim neha vreti. Vino pbnovno zavre, drožje se še enkrat dvigne in vino se učisti. Večkrat je vzrok nepopolne prf-osnove sladikorja prenizka temperatura v kleti. Tudi v tem primeru si lahko pomagamo tako, da v kleti zanetimo ogenj in da vinu dodamo segretega mošta. Cim kipenje poneha, je treba sode napolniti do viha. ker bi drugače mlado vino v nenapol-njenih sodih dobilo scveta. SADJARSTVO V sadovnjaku imamo v novembru dosti dela. Glavna so naslednja: 1. Ko nastopi mraz, začnejo lesti iz tal na sadno drevje samice znanega škodljivca ((zimskega pedica«. Samica odloži pod staro skorjo in druge razpokline svoja jajčeca, iz katerih se izležejo spomladi gosenice, ki napravijo ogromno škodo. Škodljivcem lahko preprečimo dostop na drevo, če ga oblepimo z lepilnimi pasovi Običajno jih prilepimo na drevo 1 do 1.5 m visoko od tal. Lepilo je treba večkrat obnoviti, posebno če j'e slabše vrste, pa tudj drugače se rado posuši ali pa zaneso veter ali pa mravlje nanj pesek, čez katerega se lahko škodljivci povzpno više na drevo. 2. Ob lepem vremenu, ko ne zmrzuje, odžagajmo z dreves suhe nalomljene in nepravilno zrasle veje. Rarre razkužimo s 5% raztopino modre gal ce ali s 3% raz opino ((antiparaz ta«. S sadno s rguljo ali jekleno drevesno ščetko odstrani z dreves mah in lišaje. Gnoji sadno drevje in prekoplji drevesne kolobarje, V neog.ajemh sadovnjakih in pri obcestnih nasadih zavaruješ mlado drevje pred zajci s slamo, kcruznico. latami, lubjem in podobno. Jeseni izkopane divjake zakoplji v zemljo, pa ne v butarah, da ti ne splesnijo korenine. T VINOGRADNIŠTVO V vinogradih stojijo trte prazne in od njih odpada orumenelo listje. Trte se pripravljajo k zimskemu počitku, a vinogradnik «e sme počivati, ].ač pa mora izbrati lepe jesenske in zimske dneve za delo. Dela, ki jih op av jamo v jesenskem in zgodnjem spomlad nsk m času v vinogradu so: okopavanje in gnojenje, obrezovanje trt in zamenjava slabih in trhlih kolov, popravila zidov jarkov in teras, ki zadržujejo zemljo, da je ne odnaša deževnica, ter kopanje nov h vino g adov. Vsa ta dela zaht vajo mn go časa in dosti delovnih moči. VRTNARSTVO Pripravi gnojne grede. Pc zimsko špinačo, peteršilj in renje, radič pokrij z listjem z listnatim vejevjem, da spomladi zgodaj ozelenel, 1 drugo cbču.ljivo zelenjavo pokrij z vejevjem, s koruzn ali pa s slamnatimi odeja oko jo hočeš varovati p: mrazom. Pokrij pa tako. da pokrivalo ali odeja vsai 10 15 cm od tal. IIIIIMIiillillllllllllllllIlllliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiimiiii,umu,,,Im,m HiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiimiiiiiiiiiiiitiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniijiiiiiinniiiii MLADINA V SVETU Kako slabo so ameriSki srednješolci podkovani v zemljepisu, Je nedavno pokazala anketa med: dijaki ameriških šol. Dobra polovica dijakov ni niti približno vedela odgovoriti na vprašanje, koliko prebivalcev imajo Združene države Amerike. Nekateri so odgovorili, da jih imajo 500 milijonov, 5% dijakov pa je odgovorilo, da se giblje število prebivalcev ZDA med 100 in 200 milijoni. Samo 4% dijakov so brez napake našteli ameriške države na obali Atlantskega oceana. Od 4752 dijakov zadnjih razredov srednjih šol jih je samo 7 znalo našteti države, ki meje na Jugoslavijo. Objava te ankete je razveselila mnoge Francoze, ker so veljali doslej v zemljepisu za največje nevedneže. Ob letošnjem «i'ednu tehnike«, ki oo od 4. do 11. novembra po živa glavni odbor ljudske tehnike mladino, naj se vključi v njeno organizacijo, da se bo seznanila z elektrotehniko, strojništvom, motoristiko, pomorstvom, radio-tehniko, foto in kino-tehniko, ter drugimi panogami tehnike. V Ljubljani sta dva dijaška do mova, in sicer Dom Ivana Can karja, ki šteje 373 gojencev ter Dom Anice Cernejeve s 410 go jenkami. Za dijake je dobro poskrbljeno za učenje in razvedrilo. Tako imajo svoj pevski zbor, orkester, folklorno skupino, šahovski krožek, športno sekcijo, dramski odsek svojo kino-apara-turo; te dni pa ustanavljajo še oosek Ljud ke tehnike, ki bo predvsem gojil radio-amaterska dela, modelarstvo in elektrotehni ko. Pionirke imajo svoj pionirski odred, kjer se uveljavljajo z raznimi ročnimi deli, šahom: min- ZDRAVA utrjuje moralno Ob raznih prilikah slišim raz. 1 *,,j. , , I Y&$riici zavzel. Afl/idi n/i ie govore posebno starejših ljudi, m ,e blla neizprosna nasprotnica fa-da je s sedanjo mladino križ, da šizma in ko je mm lllli!llllllllllllllll!llllllllllimilllllllllil!lllllllllllllllll|ll|ll||l||||||||lill||||||||||llj| ZABAVA krepost mladine jo je težko zbrati in še težje pravilno usmeriti. Ne lastim si nobenih sposobnosti, vendar želim kot mladinec povedati o tem vprašanju svoje mnenje. Zdi se mi, da m bila mladina nikdar v krizi, da je imela v sebi vselej klice za uspešno de. to, Mislim tudi, da mlad človek nagonsko čuti in spozna ideal, za katerega se mora boriti — Spomnimo se samo dobe fašizma in zadnje vojne. Ce bi slišal kdaj v teh dobah pozive ognjevitih govornikov ali ne, m'.a d človek bi bil vseeno našel suo-je pravo mesto, kakor ga je v našo domovino v kleščah, se mu je pdstavila porbbu in našla spontano svoje mesto v partizanskih vrstah. S tem hočem reči, da mlademu človeku idejnega, etičnega, moralnega cilja ne manjka! Vojna se je končala, toda s tem ni nehal za mladega človeka smisel za delo v korist skupno-sti. Mladina je spoznala da je gibalo njenega bodočega dela obn va, socialno ■vprašanje. Nih. če ji ni tega problema vsiljeval, ona. ga je zopet občutila in se zavzela zanj. — Danes vidi poleg socialnega, ki. je splošno vprašanje za vsakogar ne glede na narodno poreklo velik pomen v nacionalnem vprašanju, ker opazuje dnevno kr vi <‘e. ki se godijo SV vencem v Trstu in okolici ter v Italiji. Nihče ne more trditi, da mla- ARABSKE j dina tudi v tem pogledu ni sto- Doslej najstarejši šahovski pro. I niČeSar’ dc^ščam Va vpra. blerni so «arcbske mansube«, ki i sanle- če bi lahko naredila še izvirajo iz začetkov VII. stotet-! v'č in če tzpohjuje v polni ja. Prinašamo en pr mer take! meri svoje dolžnosti, ki jih na-«ma: sube» Abuna Naarna iz IX stoletja. Beli: Kg8, Tel, Tgl, Sg3, Pf4; Crni: Kf6, Td7, Th7, Sg6, Pf5; . , Naloga se glasi: beli vleče in c nke pa se vadijo v gospodinj- ^aje mat v treh potezah. stvu, z ženskimi rečnimi deli, v delu na vrtu i d. Takoj po vo.ini latinica ni bila sprejeta v učni načrt makedon-sk h šol. Prva leta se je namreč še bil boj za cirilico. M en ja Reš iev: 1. L:g61, Kij Tde8; 3. Tf6t!- 2. Tad31, V Jugoslaviji je bil te dnj zaključen finalni turnir kandidatov — --------- — —, za drž vno prvenstvo ki mu je g ede lati: :ce so med ma; edon-1 odi, čil šest poslednjih’članov. T, skimi pedagogi še zdaj deljena. | so. dr. Trifunovič, Ivkov, Longer v«*1"* •* h” "'>•••• — Bertok in Kozomara oz. Nikoiac! To tekmovanje je bilo zelo napeto in predvsem v začetku je kazalo, da Se bo zelo ugodno zaključilo za slovenske kandidate. Toda ti so si pozneje zapravili vse izglede. Večina je bila tako.i po vojni za to. da bi se mladina učila v šolah tudi latinice, manjšina pa je to misel odločno odklanjala. Naposled so se le odločili za pouk launice, ki bo odslej v makedonskih šolah obvezna. lagajo današnji pom mbni dogodki? Po račjem mišljenju nima danes tistega poleta kot ga je imela še prva leta Po vojni. Nočem iskati vzrokov za to popuščanje. iz svojega — čep av ozkega razgleda želim navesti samo nekaj primerov ki naj pomagejo. da bo mladina zopet aktivnejša. Prvi pogoj za vsak u peh je močna organizacija; če mladina ni solidarna, je težko kaj doseči. V Trs u m lahko najti pravih načmov. ki bi pomagali, da bi se mladina družila. Ne moremo buljiti samo v knj ge, poslušati predavanja, še vedno Mil! Ovitki dne Posebno poglavje v filatelistič- j vrst spominskih ovitkov s sporne-nem zbiranju tvorijo tako imeno-1 niki starega Zagreba. vani »ovitki prvega dne«, ali kot se jim po angleško pravi »First day covers«. Kaj pa so pravzaprav ti «ovitki prvega dne«? 2e pred časom so poštne uprave posameznih držav, filatelistične zveze ali odbori za turizem, začeli izdajati posebne spominske razglednice v počastitev kakšne važne športne tekme, kongresa ali pa kakega drugega važnega dogodka. Taka razglednica, ki ali je bila navadna fotografija s posebnim napisom ali pa umetniško delo, ki je moralo imeli nekaj skupnega z določenim dogodkom, je bila v prodaji le določene dni in v določenem kraju, sicer bi rie imela nobenega pomena. Včasih je poštna uprava kake dižave dovolila poseben žig, katerega napis je bil v skladu s slovesnostjo in ki so ga po slovesnosti uničili. Tako je nastalo novo polje za filateliste, kajti mnogi — zlasti v Združenih državah Amerike — so opustili prejšnje zbirke In postali pravi specialisti na tem novem področju. V svoji razvojni fazi je vse to Šlo Se dalje. Državne pošte so ob velikih slavnostih in ob ob etnlcah k3kšnega vaznega zgodovinskega dogodka ali znamenitega moža čirn pogosteje začele izdajati znamke. Tako se je zgodilo, da je pošt r a uprava dala v promet posebne spominske znamke prav v dneh, določenih za slovesnost. Tako smo imeli za določeno slovesnost več stvari hkrati — seveda s filatelističnega vidika —: posebne razglednice, posebni žig in posebne znamke. Nekomu je tedaj padlo na misel, da bi take znamke dobile posebno vrednost in pomen na določenih posebnih ovitkih. In nastali so »ovitki prvega dne«. Filatelistične zveze ali pa sama državna poštna uprava, ki je te ovitke izdajala, se je trudila, da bi bili ti na čim do-stojnejšl umetniški višini in da hi se čimbolj povezovali z motivom na znarmkah to z značajem slovesnosti, kot n. pr.: za letošnjo razstavo avtomobilov v Turinu Je bi! na posebni znamki In prav tako na ovitku naslikan luksuzni avtomobil; Za stoletnico toskanskih znamk sta bili na znamkah prikazani v novem okviru dve znamki prve izdajte toskanskih znamk, v ozadju pa se je videla cerkev S. Maria In Fiore v Florenci; na ovitku sta bili naslikani isti dve znamki in Palazzo del Cornune. V Franciji je bila letos Izdana serija šestih znamk portreti slavnih mož iz devetnajstega stoletja; na ovitku vidimo znak »XIX SIECLE« v sredini lo-vorjevega venca. Za letošnji tržaški velesejem so bile izdane tri pretiskane znamke iz navadne frankovne serije z odgovarjajočim besedilom; na posebnem ovitku pa vidimo tržaško helebardo ln mestni pečat. V Jugoslaviji so letos izšle spominske serije ob desetletnici narodnih uporov. Na ovitku, ki ga je 27. aprila izdala Filatelistična zveza Slovenije je Isti napis kot na znamkah desetletnice Osvobodilne ttonte. Za kongres UIAA na Bledu, za katerega so bile Izdane tri znamke g planinskimi motivi, je bil izdan tudi poseben spominski ovitek, na katerem vidimo gorsko pokrajino, Za letošnjo filatelistično razstavo V Zagrebu (ZEF1Z) je Izšlo več Z zbirko »First day covers« se ukvarjajo posebno angleški in ameriški filatelisti. Poglejmo sedaj še nekoliko številk v zvezi s temi ovitki. 13. maja 1937 je bilo ob ustoličenju angleškega kralja Jurija Vi odposlanih z otoka Nine pri Novi Zelandiji 50.000 ovitkov prvega dne s posebno serijo. Datum, ki je Isti na vseh ovitkih ne drži, ker tam kajšnja pošta ni razpolagala s strojnim žigom, ampak je imela na razpolago samo en ročni žig in je torej razumljivo, da samo z enim žigom ni bilo mogoče žigosati v enem samem dnevu kar 50.000 pisem. Da imajo Združene države Amerike mnogo zbiralcev na tem področju, dokazujejo naslednje številke; 18. februarja 1938 je bilq z mednarodne razstave v San Frani ciscu odposlanih več kot 350.000 ovitkov prvega dne s posebnimi znamkami. Na svetovni razstavi v New Yorku 1. aprila 1939 pa je bilo žigosanih 585.566 ovitkov, za stopetdeseto obletnico volitev Wa-shingtona za predsednika dne 30. aprila 1937 pa 395.644 ovitkov. V Evropi je to zbiranje razširjeno predvsem na Angleškem, Švedskem, Norveškem In na Češkoslovaškem, v zadnjem času prvega pa je prodrlo tudi v druge države. Na skoro vseh teh ovitkih vidimo poleg priložnostnega napisa in slike tudi napis «ovitek prvega dne« v domačem jeziku in v angleščini; ta se glasi «First day cover« ali «First day of issue«, kar pomeni, da Je bila spominska znamka Izdana prav tistega dne. Poglejmo še nekoliko številk; Italija je po vojni izdala štiri inštirideset spominskih ovitkov »F.D.C.«, Poštna uprava cone A — STO — pa devetinštirideset, Jugoslavija komaj enajst, pretekli teden pa je VUJA v coni B izdala spominski ovitek za posebne znamke ob tednu italijanske kulture. NOVE ZNAMKE »»«««« «■i so izleti, ekskurzije, taborjenja, šport in drugo, ki dajejo mlademu človeku polet in voljo za organizacijsko in idejno delo Za naše mesto je važen moment družabno življenje mladine. Tudi obiskovanje kinematografov, barčv mu ne da dovolj zadoščenja. Važne so na pr. tudi plesne vaje. Vse moralne pridige ne zaležejo: samo poglejmo sedaj na jesen plesno dvorano v zgornjih prostorih gledališča «Rossetti» in druge podobne lokale. Vsi so polni mladih plesalcev, toda zavedajmo se, da je tam vmes polno slovenskih mladincev in mladink. Dosavljam, ne mslim na plesno divjanje, popivanje, razuzda- nost, ampak samo na ples kot na družabno sredstvo. Pri naših plesnih vajah bi nam ta ali cmi solist med pavzami lahko zapel slovensko pesem, arijo, skupina gledališčnikov, ali pa folkloristov pa bi lahko vrgla na eder kratek skeč. Tako zamišljene plesne zabave bi sprejemale tiste mlade ljudi, ki ne bi šli ta dan na izlete, predavanje itd. Uperjen, sem, da bo nastopilo v marsičem izboljšanje tedaj, ko bomo dobili ((Kulturni dom« in bb odpadlo najvažnejše vpra. šanje: primernih prostorov. Končam s tem tn pozivam tudi. druge tovariše, naj povedo svoje mnenje, ANDREJ Z današnjim dnem se začenja «Teden za našega dijaka«. Ta teden organizira, kakor vsako leto doslej, Podporno društvo »Dijaška Matica«, ki opravlja svoje plemenito in plodonosno delovanje v korist slovenskih dijakov na Tržaškem že vsa povojna leta. Poleg drugega vzdržuje tudi (Dijaški dom« v Trstu, ki ga vidimo na sliki V njem ima preko sto dijakov vsako leto svoj drugi dom JUGOSLAVIJA — NOVE ZNAMKE — Posebna serija za desetletnico vstaje v Makedoniji. 3 din. karminasta. 5 din, sivomodra. Na obeh je napis v cirilici »Narod-vostanje na Makedonija« in letnici «1941-11-X-1951». MARK TVVAIN PubtolouHcim Ilustriral Bogdan Grom XXV. Mestece St. Peters-burg je še vedno žalovalo za otrokoma. Iz jame so prihajale slabe vesti in večina Iskalcev je že obupala, da bi ju našli. Gosps Thatcherjeva je hudo obolela in povečini bledla. Klicala je svojega otroka, se dvigala in prisluškovala,- potem pa zopet padala na posteljo in stekala. Teta Polly se le pogrezala v globoko otožnost in njeni ivi lasje »o p-s ali snežno beli. V torek zvečer je vse odšlo žalostno spat. RANJENO SRCE FRANCE BEVK Ta moj spomdn je najbrid-kejši. Ce pomislim na tiste trenutke, še danes ta dan občutim drobno skelečo bolečino v srcu. Moja teta je bila mlada, tako mlada, da še pomnim čas, ko je hodila v šolo in se z menoj igrala. Ko je nekoliko dorasla, je šla služit v Žužemberk na Dolenjsko. To je bilo v tistih časih za nas zelo daleč, ker š* ni tekla vaška železnica. Za moje pojme je bilo še posebno daleč. Nekje na kcncu sveta. Nekoč je dobil ded obvestilo, da ga na pošti čaka zavoj. Bil je od tete. V našo hišo je prišlo nekatero pismo. Za praznike nekaj ra zglecinic z voščili sorodnikov in vsak teden naročeni časnik. Zavoja Pa št nobenega nismo prejeli. Zaradi tega je bij tetin zavoj velik dogodek za vs0 diru-žino. Oče ga je šel iskat dve uri daleč. Ostalj srno preživljali med tem nekaj' ur napetega pričakovanja. Slednjič je bil zavoj v hiši Saj rij bil velik. Tolikšen, kot bi bil pitano raco zašil v raševino. Tudi lep ni bil, prej grd. Na njem je bila prišita bela krpa. na kateri je bil napisan naslov. Poželjivo in radovedno smo gledali v očetove škarjice, ki so rezale šive. Rjavo platno je zazijalo kot gladna usta, slednjič je bil zavoj razdrt. Na mizo so se t:sule reči, ki so bile deloma še v poseben papir zavite. Na vrhu je ležalo pismo. Darov Se nihče ni dotaknil. Prvo je bilo branje pisma. Ded ga je čital na glas, da smo vsi slišali. Teta je bila prejela prvi zaslužek. To jo je navdalo s takim veseljem, da je nakupila nekaj reči in jih poslala domov Zato, da bj bilj tudi mi nekoliko deležni njene sreče. Ded je dobil novo denarnico. Stara je bila taka. kakor da so jo oglodale miši. Babica je dobila črno ruto, ki je bila ob robu okrašena s temnordečimi cvetlicami, o-pleterumi z zelenimi listi. Moj oče... ne, n« spominjam se več, kaj je dobil moj oče. Jaz sem dobil ustne orglice, ki so mi jih vsi zavidali. In tako smo prejeli vsak svoje. Se najmanjši, smrkavček, ki je komaj mogel držati kre- kotu in čakal lastnika. Teda. žal. basista ni bilo k prvj vaji. Bilo ga ni tudi k drugi. Mi pa brez najvažnejšega instrumenta ne moremo igrati. Zato upamo. da nas pri tretji vaji ne bo piritil na cedilu Ce nas pa bo potem ga bomo prihodnjo nedeljo razkrinkali pred vsemi. Obljuba dela dolg! UGANKE J. STRI T A H Sivega pcznam moža, kvišku sega do neba. (uea) Dari na dlan grem čez morje, pa ne zmočim si noge; (bouog) pelce v .rokah, je dobil konjička jz lecta. Babica je s svojimi tenkimi. dolgimi prsti odvijala predmet za predmetom, vsakega posebej smo glasno občudovali. Sel je iz rok v roke. Sele nazadnje ga je dobil pravi lastnik... Nadaljevanje sledi Eh, ta hm ja M. MACAROL Kaj te tebe treba Burja, * da lomastiš tu čez Kras, le kako si ti donoliš pihati skoz ' našo vaz! Ogle vse si že omedla, v okna v nanosila prah, skozi špranje v hiše vdrla rs česa te je zunaj strah?! C e te res preganja zima, k meni pridi gor za peč, tam pihala mi boš kašo za. ves mraz se ne meneč. OBLJUBA DELA DOLG Pionirji in pionirke iz Ro-cola, Rojana in Barkovelj igramo v tamburaškem zboru, ki ga vodi tov. Gerdol. Kakor lani. tako smo se tudi letos zbrali pri prvi vaji, polni dobre volje, da se bomo letos toliko naučili, da bomo lahko samostojno nastopali na naših pionirskih prireditvah. Ko smo uglasili naše instrumente, smo zaigrali nanje in vse je bilo v redu. če bi le »bas* tako žalostno ne slonel v| 49) Lateran, 51) sod, 52) kobul, Kdo delat; mostove zna brez kamenja in brez lesa? (euiiz) Dva za dvema venomer letita, vendar ju nikdar ne dohitita. (esapN) Sodček moj obroča nima, dvojno vince v sebi ima. (aotef) Kopita nosi, ni čevljar, sedlo ima, ni sedlar. (fuoji) Nimam glave, nimam repa, v sebi nimam nič kosti; koža moja gladka, lepa, polila znotraj je krvi, (sseoojN) J UCA juie- PEPI Draga Pepa! Marsikateri šale zbija nad prisrčnimi pozdravi, ki jih piševa, ter pravi, da so samo jamrarija ... Za obe tu odgovarjam tem šaljivcem in poudarjam: Take šale so poceni! Gre-li morda krivda meni ali moji ljubi Pčpi, da zdaj časi niso lepi? Al’ je morda najin greh, da je danes vse narobe in da, kdor želi uspeh ter napenja vse moči, samo to-le doživi, da gre žalostno — po gobe? Vendar pa je cenjena šola gor omenjena in povedati hitim: To iskreno si želim, da bi mi perd zadelo kako priliko veselo. Evo, P epa, oni dan bil dogodek je svečan. Zbrale smo se Tržačanke, sfare, srednje, mlade znanke, da se mal’ nazaj ozremo v našo žensko zgodovino ter da javnosti povemo, koliko za domovino, in za narod, za družino, za napredek, za prosveto, s pridnim delom, z dušo vneto, polna dobrega namena dala je slovenska žena. Duh zaplaval je v davnino, ko ((Slovenkam nam ledino ravno v Trstu je orala, zgled, pogum, začetek dala vsem za delo plodonosno vztrajnb, častno in ponosno, To je le za prvič bilo, toliko večerov bo sledilo, tu imen bo nedogled, rečem ti: Strmel bo svet in se klanjal v spoštovani* našemu bo delovanju. In še to, da ne pozabim: Z vnemo, ki me diči, vab vse rojakinje, rojake, žensko, moško, staro, mlabO’ kar je skromno, kar bogbw,. spomnite se na dijake! Teče zdaj Dijaški teden. Naj ne manjka prav nobeae Vsak naj da. po svoji moči. vsi pomagajmo mladini in s tem naši domovini, da ji boljši čas napoci-l Čudni uplini Jože Lisjak kupi svoj danji časopds in- vpraša dajalca: «No, kako gre kaJ kup*1' ja?» «Vse po starem. Edino P? bhkacije z ugankami 60 teden skoraj popolnoma stale.« «To pa je čudno. ^ ■ neki temu vzrok?« «Si že mislim, morajo ta teden izp°. dsvo vprašalno P°l° za štetje in nimajo čafa 29 ge uganke.« HM diDiomati DIPLOMAT A-' . P0g'*|: Churchilla! Cim je ' pri volitvah, takoj si del čelado. Menda ne krik? dvigniti spet kak bojni' Diplomat B.; Kaj še! 0«^ si njegovo pokrivalo na . >ls*» da Poga' - ivili ZA BISTRE GLAVE itiiiiiKittiiiiiMiimitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiituiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiuituiiiuiiiiiiiiiuuiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiimi Vodoravno: I) italijanski operni komponist - njegova opera (fonet) 2) vprašalnica - židovsko moško ime; 3) dva soglasnika - pesnik -oblika pomožnega glagola; 4) del ženske obleke - strelno orožje’ naših pradedov - češko moško ime 5) žensko ime - napad; 6) nikalnica - veznik (pesniška oblika); 7) Jed - ruska sveta podoba; 8) šahovski izraz - polet - del parnega stroja; 9) števnik - sredstvo za razglašanje - oblika pomož. glagola; 10) nabiralec gozdnega sadeža - moško ime; U) žensko ime - grenka (ital.). Navpično: a) znan italijanski tenorist - znamka ur; b) tuje moško ime - Massenetova opera; c) kratica za človekoljubno organizacijo - parlamentarni dom -oblika pomožnega glagola; £) kraj pri Ljubljani - nekdo - vrsta barv; d) harmonična celota -žensko ime; e) grška črka - pesnitev; f) kultura - Homerov rojstni kraj; g) smer reke - kazalni zaimek - vprašalnica; h) zr.ak za kemično prvino - moško ime -egiptovsko božanstvo; i) hudournik pri Gorici - novačenje; j) kritična presoja - kralj Hunov. /Ip.i/fpi' Vodoravno: 1) laten, 5) Pampas, 11) koder, 13) krilat, 15) saper, 16) Jar, 18) kvarim, 20) Iran, 21) kolon, 23) osato, 24) mot, 25) radikal, 27) kj, 28) Oliver, 30) koruza, 32) tt, 33) Nice, 34) ar, 36) šota, 37) gre, 38) ona, 39) Amon, 41) de, 42) uliv, 43) Si, 44) Aleman, 46) Rodopi, 38) om, IVtizuiiltrt * mi f y t a s neje! To je navadna čelada. Hiteti mora, si požare, ki so Se Poja na vseh koncih imperij*- Len vanoni Fmančni minister Van0.I’i;;! v dogovoru z vlado ^ da bo popolnoma P'ret>;^C^e-davčno poslovanje- Prv rak k tej reformi pr^^ia, zelo obširna vprašalna ki jo mora izpolniti y davkoplačevalec. Ta vpT nik je tako zamotan, več tednov, tvori pravo S* zo za vse davkoplačevalk - VLada ima razumevanj* ^ take težkoče. Ko je dnevi hudo neurje Južno Italijo, je vlada ^ hotno sklenila, da davk°P^ čevalcem, ki so prizadeti , neurja, . odgodi izpdJ® ^ davčne vprašalne P°^e bo treh mesecev. Jtop Narod zna ceniti to dušnost. Eo nekaterih ^ Severne Italije baje ^ uprizarjajo procesije h1 , nja, da bi bog tudi nad tičn^ kraje poslal neUr^ Draginja (Na trgu Ponteross°> BRANJEVKA: Izvoi — *** čim lahko postrežem1? GOSPODINJA: Stel“rja, mi en kilogram — ^ Tcda opozarjam Vas. ^ danes vzamem samo en v pir; ostalo bom. ^vl° obrnk'h. nesrečna 55) namen, 56) kale, 57) Italec. 59) len, 60) natio, 61) Oregon, 63) Rodos, 64) alaman, 65) kurir. Navpično: 1) lopatica, 2) Aden, 3) ter, 4) Er, 6) ak. 7) mrk, 8) pivo, 9) Alaska, 10) SaraJ, U) Karolini, 14) Tit, 15) Simonoseki, 16) jod, 17) rokoš, 19) Montevi- deo, 21) karamel. 22) narod, 25) re, 26) luteran, 29) ve. 31) za, 32) Tripolis, 35) roman, 37) glo-sator, 39) Al, 40) Natal, 42) ud, 44) amulet, 45) Nemec, 47) on, 38) obara, 50) Ren, 53) Oto, 54) lega, 56) kadi, 58) Com. 60) nor, 62) na, 63) ru. PEPI: V ((Lavorato)'11^. dne 29. oktobra sporoc* j. ški Odbor za mir. da *o a) plsl za »mir« dosegli ,, že število 100.000. GIGI: Zelo lepo- Sanl"tevi- pazijo, da ne dosežejo nC. la 194.000! To število J srečno. Ako ne ver1^C'j0naIc' vprašajo pri Legi N** Toma je obšla nova misel. V bližini je bilo nekaj stranskih rovov in zdelo se mu je najbolj pametno, da jih razišče. Iz žepa je potegnil vrvico, jo privezal na skalo in z Bec-ky sta se odpravila na pot. Tom je stopal naprej in odvijal klopčič ter prodiral dalje Po dvajsetih korakih se Je rov končal v prepadu. Tom se je po kolenih splazil navzdol in šel tako daleč okrog vogala. kolikor je mogel seči z roko naprej. Nenadoma se je ne dlje kot dvajset metrov proč prikazala izza skale človeška roka s svečo! Tom je zmagoslavno zatulil, toda nemud« ma se je prikazalo tudi telo. ki je pripadalo roki — bil Je Joe! Tom je bi! trd od groze, toda »Spanec« je v naslednjih trenutkih pobegnil in izginil. «Prav gotovo me ni spoznal*, je ugibal Tom. Odločd se je, da se zavleče nazaj k studencu in ostane iam. da se izogne srečanju z Joejem. 2 Toda lakota in jenost s*a Pos ~jstr»' soma moč’;ej:a <£» jkie-hu. Zato je Tom t nil- Sax-,rafi da *£ rov Čutil je prenesel tud' srečaj preue-ivA ----- drub- z Joejem m vse. bi1* strahote. Becky je „ silno slaba. Reki* i si:no 0regle' Tomu. noj kar P t0. duie okoMco tor * *,js) sito g* .1*- p^si vrb* od ča a do čas* Tom se je da ima mm-g' ^r0k0 potem 1* ,Y? in se •' svoj klopčič i{oienl5 po rokah m :zrne<^ pfaz l po ene rovov. Sredi noči pa so divje zazvonili zvonovi in nenadoma so ulice mr. golele na pol oblečenih ljudi, ki so kričali: »Našli so ju! Našli!« Prebivalstvo se Je zbiralo in pomikalo proti reki, da bi pozdravilo otroka, ki sta se peljala na odprtem vozu in so ga vozili vriskajoči meščani; ljudje «o objemali in poljubova. li rešena otroka, Sreča tete Polly je bila popolna, prav tako bi bilo z gospo Thatcherjevo, če bi sel že dosegal njenega sopr< ga v jami in mu sporočil veselo novico, Tom je ležal na divanu. Okoli njega je bilo željno poslušalstvo in pripovedoval je svoje čudovite prigode. Svojo zgodbo je končal z opisom, kako je zapustil Becky, kako je blodil po rovih, dokler mu je dovoljevala njegova vrvica, kako je zagledal daleč v ospredju liso. se pre. .tipal do odpri ine in za. gledal široki Mississip-pi. Potem se je vrnil k Becky in z njo znova odšel na pot ji pomagal prilesti iz rova in ko sta zadihala sveži zrak, sta se razjokala od veselja « mn Preden se je zdanilo, so našli v jami sodnika Thatcherja s peščico iskalcev in mu povedali veliko novico. Kmalu sta Tom in Becky spoznala, da treh dni in noči napora in lakote v jami ne moreš stresti naglo s sebe. Dva dni sta ostala v postelji in zdelo se je, da sta bila čedalje bolj utrujena. Tom je bil že v Četrtek zunaj, v soboto pa že skoraj povsem dober, Beclcjr pa ni zapustila sobe vse do nedelje in še pobem je bila taka, kakor bi prebolela hudo bolezen. A. PERTOT TRST - UL GINNASTICA 22 - TEL. S5-998 Vse potrebščine za krojače, šivilje, krznarje po najugodnejših cenah Posebna prodaja DEŽNIH PLAŠČEV OSTANKI IZ SKLAD ISC NAJBOLJŠE KVALITETE dežni p svileni za gospo I. 2.80B dežni p ni za gospoda . rrr*. ig.50D dežni plašči.“ [. c.980 dežni plaščia,ow “ [. mn NADALJE BOSTE NAŠLI OGROMNO ZALOGO DEŽNIH PLAŠČEV, KI JIH JE MOGOČE OBRNITI, VOLNENEGA GABARDINA NAJBOLJŠE KAKOVOSTI V POSEBNIH MODELIH ZA GOSPODE IN GOSPE PO RESNIČNO UGODNIH CENAH RIAGAZZini DEL GORSO KORZO ST. 1 — BORZNI TRG KIS TOČNA IN SOLIDNA POSTREŽBA vam nudi edina dobro znana tvrdka PLESNIČAR TRST - UL. RISMONDO 4 : TEL. 8916 l/lliiukcml NEDELJSKA C R T I € A (Nadaljevanje s 4. strani) Grem je odletel, a slavec je ostal in repinec je vedno razločneje mrmral: «Tam ni nikogar!« Gosli so znova zažarele. Uboga mala. skrčena postavica sz je počasi in previdno pomkala naprej, medtem pa je slavec tiho. tiho žvrgolel: vidi! pojdi! vzemi!o Bela srajca je migetala zmeraj bliže proti vratom. Na pragu sobe je bilo slišati hitro dihanje dečkovih bolnih prsi. Samo še trenutek, srajca je izginila. ena sama bosa noga je še ostala zunaj na oragu. Vrli legen, zaman si priletel še enkrat in zaklical: «Ne, ne!» Janko je bil že v sobi. Zabe v vrtnem ribniku so naenkrat silno zakvakale, kakor da so Se prestrašile, a so zopet utihnile. Slavec je nehal žvrgoleti, repinec je nehal šušteti. Medtem se je Jetiko tiho in previdno plazil, vendar ga je nenadoma prevzel strah. Njegovo kretnje so bile vedno bolj hitre dihal je kratko in piskajoče, vrh tega ga je Obdala še tema. Tih poletni blisk, ki je preletel nebo med vzhodom im zapadem, je še enkrat osvetlil notranjščino sobe in Janka, ki je z navzgor obrnjeno glavo na vseh štirih čepel pred goslimi. TOda blisk je ugasnil, mesec je zagrnil oblak in ničesar več rti bilo ne videti ne slišati. Sele čez nekaj časa se je iz teme utrgal tih in jokajoč zvok. kakor da se je nekdo po neprevidnosti dotaknil strun — in nenadoma... Nekak surov, zaspan glas, ki je prihajal iz kota sobe, je jezno vprrašal: v Kdo je tam?)> Janko je zadržal dih, toda surovi glas je iznova vprašal: «Kdo je tam?)) Odsev prižgane vžigalice je zamigetal po steni, postalo je svetlo in potem... O bog! Slišati. je bilo kletve, udarce, dečkov jok. klicanje, lajež psov. migetajoče luči po oknih .hrup po vsej graščini... Naslednjega dne je Janko že stal pred vaškim sodnikom. Mar je bilo res potrebno, da ga tam sodijo kakor’ tatu?... Seveda. Vaški sodnik in pri-sežniki so ga gledali, kako je stal pred nji mi s prstom v ustih, z izbuljenimi, prestrašenimi očmi, majhen, shujfan, umazan, pretepen ne vedoč, kje je in kaj hočejo od njega... Kako naj zdaj sodijo takega revčka, ki ima šele deset let in se komaj drži na nogah. Ali naj ga, pošljejo v ječo, ali kaj naj napravijo?... Naj ga vzame nočni čuvaj, naj mu jih našteje s šibo, da drug č ne bo več kradel, pa konec besedi. «l, kajpada!» Poklicali so nočnega čuvaja Stahn: ((Vzemi ga in daj mu jih s šibo. da si bo zapomnil.* Stah je pokimal s svojo bu-dalasto. živalsko glavo, vzel Janka pod pazduho kakor kakšnega mačka in ga odnesel proti skednju. Otrok ali ni razumel, za kaj gre, ali pa se je tako prestrašil: n'ti besedice ni rekel, temveč je samo gledal kakor kakšen ptič. AU je mar vedel, kaj nameravajo storiti z njim? Sele ko ga je Stah na skednju zgrabil s pestjo, ga položil na tla, mu privzdignil srajčko in z vso silo zamahnil po njem, šele tedaj je Janko zaklical: «Mati!» — in kadar ga je čuvaj udaril s šibo, vselej je zaklical: Mati! Mati!)) — toda vedno tiše, zmeraj šibke je dokler ni po nekem udarcu otrok popolnoma utihnil in ni več klical matere... Uboge, razbite gosli! «Ei, ti bedasti, hudobni Stah! Kdo vendar tako tepe Otroke? Saj je tako majhen in slaboten, toliko da je še živel.)) Prišla je mati, vzela dečka, a ga je morala odnesti domov... Naslednjega dne Janko ni vstal, a tretji dan zvečer je že umiral na svojem trdem ležišču pod grobo odejo iz vre-čevine. Lastovice šd ščebetale na češnji, ki je rasla tik pred bajto, skozi okno je prodrl sončni žarek in s svojo svetlobo oblival zlato, razkuštra-no otrokovo glavico in obraz, v katerem ni ostalo niti kapljice krvi več. Ta žarek je bil kakor stezica, po kateri naj bi odšla dečkova dušica. Obraz umirajočega otroka je nenadoma zasijal in zmeraj bolj blede ustnice so zašepetale: Mamica?*... «Kaj, sinček?...» — je vprašala mati z glasom, ki so ga dušile solze. «Mam'.ca! Kajne, da mi bo bog v nebesih dal prave gosli?» ((Dat ti jih bo, Šinko dal!» — je odgovorila mati; a dalje tTT mogla govoriti, zakaj iz njenih trdih prsi je nenadoma planila vsa žalost-, ki se je bila nabrala v njih; samo zaječala je: ((O, Jezus! Jezus!* — nato se je vrgla z obrazom na skrinjo in začela tuliti kakor poblaznela ali knkbr člo- 1 vek, ki vidi, da svojega ljubljenca ne bo rešil smrti. In v resnici ga ni rešila, kajti, ko se je iznova dvign'la in pogledala otroka so bile oči malega muzikanta resda odprte, toda nepremične, obraz pa 1 silno resen, mračen in negiben, Tudi sončni žarek je izginil... ((Počivaj v miru, Janko!« I Umetnemu gospodarskemu poročilu zvu naše ozemlje je FINANSIRALO ITALIJO IN NE OBRATNO ZppH*”*0 gospodarsko poročilo POiirfm-6 Ha prvi strani uvoda, hsf- IH ^spodarsko odvisnost tarii ll deležna *redstev ozemlje, ki je Arigit£P' ai’° Amerikancev in Moč dele’ <0 ** °nih Sil’ T0' 'tfcarn a-T,j° to Pomcč delih po i(! raz,lTnih vidikih. To nam da je , ^Vejše, če poudarimo, ^čala r ■ ltaRjanska vlada o d-,e 2«Io ?n n*eni uPorabi. Zato trjjjji aJdm,iva tabela uporabe Domači dlarjev izvirajočih iz ^zetn-- Največji znesek 70. 7 1 A -K . M A Z aIv A : 'Cm • - * ZTIKZVK ?a židrice, maščobe in m priJWila- Takoj za njimi ifreo e surov petrolej, za ka-'zdali 12.768.000 ali Pc; -- - --- ■ teH;an_u>,ner,tenih dolarjev je iC- v,ada preskrbela *tih doi *e milijonov pro- 1ega ,nar}ev ua osnovi finane-Cetet Tazu-nvL iz 1948. leta. ■ČVjtj zunanja trgovina tih ztedste e' d" dobršen del teh ^ Predstavlja v bistvu ■ugimi bese. odstotk ■ov vsega zneska. r, H f Talija uvažala tu- kr lovdCjV ERP za tak° nepopolnim 't j1*1 tehko rečemo, da je na razpel igo ■ l*i« u * , „ valut, Saj lahko šte- r.ilciji0 'ie Sani uvoz petroleja fc.i0|.'° najmanj 9 mi- fo-otfolarjev t j. v č kot Kke Ta sredstva so porabili za razne namene. Prispevek Italije so deloma pora,bili za kritje proračuna, o čemer smo že obširno pisali, deloma pa za finansiranje gradnje ladij. Prav tako so veliko večino lirskega fonda izvirajočega iz fonda ERP porabili za gradnjo ladij. Ce upoštevamo samo prispevek italijanske vlade in ERP za gradnjo ladij dobimo 33 milijard lir. Vse ladje so odplule v Italijo (ali pa še bodo) in so bistveno povečale potencial italijanske trgovske mornarice. Ta vsota pa krepko presega celotno vsoto ((radodarne italijanske pomoči kar za 4 milijarde«. To pomeni, da je naše ozemlje finansiralo Italijo in ne obratno. Če pa še upoštevamč, da je dobršen del sredstev za gradnjo ladij prispevek bodočih lastnikov in da je med njimi na prvem mestu Tržaški Lloyd se finančna pomoč Trsta Italiji poveča še za kakih 7 milijard lir. B. S. Z MEDNARODNEGA KONGRESA KEMIKOV V NEW YORKU i SVITU 01IAHH0 PRIDELALI HRANE ZA 4 MILIJARDE UDRI Tudi jugoslovanski strokovnjaki na kongresu • V Ameriki izdelajo letno 15.000 kg penicilina in 11.000 kg streptomycina Prvie dni septembra je zasedal v New Vcrkn in Washing-tonu 12. kongres čiste in upo rabne kemije in. 16. konferenca mednarodne zveze istega imena. Na obeh znanstvenih prire. ditvah so udeleženci poslušali približno 1700 referatov z analitičnega, anorganskega in fizikalnega. področja ter medicin, ske in uporabne kemije. Kongresa so se udeležili tudi štirje jugoslovanski znanstveniki, ir.ed njimi univ. prof. dr. A. Peterlin iz Ljubljane, Z navdušenjem za nenavadne izraze, k; ga večkrat opazimo v ameriškem tisku, so nazvali newyorški listi zasedanje kemil kov zadnja dva tedna «veliki kemični konklave«. V tednu od ponedeljka 3. septembra je praznovalo Društvo ameriških kemikov 75-letnico na velikem jesenskem zborovanju v New Yorku, teden dmi pozneje, cd 8. do 14. septembra, pa je bil 12. mednarodni kongres za čisto jn uporabno kemijo. Skrivnostne, ga pa na tem zborovanju ni bilo nič, tako da je newyorški tisk pretiraval, ko ga je nazval «konklave». Vsak, kdor je pla. čal 15 do 20 dolarjev takse za udeležbo, je bil dobrodošel in navdušenje Američanov za superlative ni bilo razočarano. Napovedi prirediteljev, da bo to zborovanje kemikov po številu referatov in udeležencev preprečilo. Naučili se bomo uporabljati sonce kot neizčrpen vir energije, sladko vodo bomo pridobivali iz morske vode, da največje v zgodovini kemije so | t>omo spremenil; bližnje pušča se izpolnile. Kongresa se je Ve v cvetoče vrtove. namreč udeležilo nad 18.000 kemikov, od teh okrog 4000 iz tujih držav. Društvo ameriških kemikov ima 67.000 čianov in jesenskega zborovanja se udeleži vsako leto približno šestina. Družabna stran in splošna predavanja So zelo omejena. Glavni poudarek je na s;jah 20 strokovnih komisij. Letos je bilo na štirih plenarnih sejah 667 predavanj. Največje je bilo zanimanje za čisto organsko in medicinsko kemijo. Splošno pozornost je vzbudil na slavnostni plenarni Seji V sredo pTVega tedna nagovor Jamesa B. Conanta; «S'keptični kemik gleda v čarobno «b!o». Conant; edfen najboljših znanstvenih govornikov v Ameriki, ne vidi v svoji čarobni obl; — iz plastične mase kakor se spodobi v stoletju kemi. je — za prihodnjih 50 let ne atomskega množičnega ubijanja, ne zlate dobe atomskih nabojev. «Nasprotno«, je rekel, vidim aprestrašeno človeštvo, kako skuša najti z enim političnim sredstvom za drugim izhod iz atomskega stoletja! In na koncu stoletja ga menda najde toda ne z zmago totalitarne države, pa tudi ne s svetovno vlado«. — Tretj0 sve. tovno vojno bo človeštvo komaj la ”Sr-la nakazana od ita-p’ocle. P( ^ je n>.‘ '-cm triko g'tanimo, Noda- fp0'!P,',a tržaško ? je 'stuo s £wbodno valuto, obratno izkoristila Trst ‘^"''shefoneprmoči '^ti i?onci. ie9a Italija praktično *• i„ °.Wsa(ci toni pripeljane- , speljanega blaga, ker i v Uuo- ®acija izdaja potreb-\ n na in izvozna dovolje-%> r Priznava tudi poročilo PonLn!- bila tak° P° mirov- »ni ''''i'1'" obsežnimi va- a« 'i"««. brodevje (pa OiQSa Or'jnaTr*t tako mal°3 v, e- Te cetenic valutne do- 1» t?ike mo°te pa’ ki Vresega-th . '»O"? dolarjev, se 1’k^Predli V mb"ni statistič-‘ftn 00 -»eu ri - m OOSnortnr^nom >W n e-rri š, nim 'n 1 h. r,'nf-.iT POV t,j"!?1 oospodarskern 0 ***i)a n; Zn,°- ker 'a k .. ^lm ln bi pc'tfit- J1Nr9ou- 'tiki rim- ?pQ»no^Q,(0 ,ie z druQ° n Trst-' le s P°močjo fo*z dvoma do. kr.,VTe° m miU-k°l 30 milijard lir. Triglav film je pred kratkim izgotovil nov dokumentarni film Pomlad v gorskem lovišču. To je film, ki bo med gledalci, ki ljubijo prizore iz narave prav gotovo vzbudil precejšnjo pozornost. Film kaže lov na divjega petelina, vidimo pu tudi mnogo drugih gozdnih in gorskih živali, na katere naleti lovec po naših gozdovih in hribih. Razen posnetkov živali so lepo uspeli tudi posnetki prirode, gozdov, in gora, tako da bo film prav gotovo ugodno sprejet. 7. oktobra je Radio Ljubljana prvikrat v svoji sedemindvajsetletni zgodovini začel oddajati program neprekinjeno od 12 do 24 ure. V zvezi s tem so bile uvedene nekatere nove oddaje, druge pa razširjene. Tako so poročila sedaj sedemkrat na dan, na novo pa so uvedli tudi sledeče oddaje: Okno v svet; Tečaj angleščine; Pregled Pri zagrebških založbah je izšlo več prevodov iz slovenske književnosti, nekaj pa jih bo izšlo še v kratkem . Tako je nedolgo tega izšla prva povoj-na izdaja Jurčičevega izbranega dela. Gustav Krklec in Stanko Tomašič sta prevedla nekaj Zupančičevih pesmi, ki so izšle v samostojni knjigi. Nadalje je izšla v hrvatskem prevodu novela Prežihovega Voranca «Gosposvetsko polje«. V tisku, deloma v pripravi, pa je še več drugih knjig. Tako bo v kratkem izšla Tavčarjeva Visoška kronika ter izbor iz Mask Juša Kozaka. V pri pravi je tudi nova izdaja Zupančičevega Cicibana. * * * V zvezi s povečanjem svojega prog ama je Radio Ljubljana začel izdajati svoj časopis, ki je bil do sedaj štirinajstdnevnik, tedensko. Časopis je začel objavljati tudi sporede inozemskih radijskih postaj, tečaj an- knjižhega trga; Branje radij- . gleškega jezika, reden pregled skega romana ter celo vrsto najnovejših knjižnih izdaj ter glasbenih oddaj Razširili pa so zlasti literarne oddaje in oddaje slušnih iger. roman, ki se vsak petek u na-daljevanj h bere tudi v radiu Časopis je postal s tem zelo pe- ster in ga ljudje pridno kupu-jejo. * * * Razen zgoraj omenjenega filma Pomlad v gorskem lovišču, snema Triglav film še drugi dokumentarni film, ki bo v kratkem gotov. Njegov naslov ((Lepote naših podzemskih jam«, pove vsebino tega novega domačega filmskega proizvoda, za katerega je scenarij napisal Zvone Sintič, snemalec pa je bil Milan Kumar. Film prikazuje lepote slovenskega podzemlja in bo zato važen tudi za po-speševanje tujskega prometa. Te dni je izšla prva številka nove slovenske literarne revije, ki nosi naslov ((Beseda*. Revija pi edstavlja nadaljevanje Mladinske revije, ki je letos spomladi prenehala izhajati. Nova revija bo nadaljevala vse pozitivne tradicije stare revije, bo pa seveda zasnovana na širši Osnovi, zlasti ker so svoje sodelovanje obljubili tudi starejši knj'ževniki in kulturni delavci. S. R. na. Nemščina in italijanščina letos, v New Yorku nista bili dovoljeni, pa tudi francoščina je praktično izginila. Izmed blizu tisoč predavanj, jih je bilo v francoskem jeziku komaj tucat Da le biia posvečena v Ameriki. v deželi penicilina, antibiotikom posebna pozornost, j-samo po sebi razumljivo. Za evropskega poslušalca so bila izvajanja dr. Henry Welcha o razvoju in obsegu antibiotikov zelo zanimiva. Weich je predstojnik državnega laboratorija za antibiotike v Washingtonu. Vrednost lan; y Amerik; izdelanih antibiotikov je znašala 270.000.000 dolarjev al; polovico vrednosti vseh ameriških zdravil. S tem je prišla skupina proizvodov, ki jih pred letom 1943 sploh še ni bilo, na čelu farmacevtske industrije in je daleč prekosila skupino vitaminov. izšlo je na tisoče znanstve. nih in čisto kliničnih del o antibiotikih. Izmed' stoterih v znanstvenih razpravah opisanih in definiranih antibiotikov jih je 35 doseglo dragoceno klinično uporabo. Najvažnejši med njimi s,, penicilin, streptomicin, aureomiem, kloramfenicol in teramicin Leta 1943 je bil penicilin tem-norjava, lahko lepiva brezebiič. na sol, ki j« bilo v njej več primesi kakor učinkovitih smo. vi. po vbrizganju v tkiv0 je imel bolnik zelo neprijeten občutek. Razen tega pa je bil penicilin zelo drag. Zda j je peni. cilin dobro kristalizirana bela sol in ne draži organizma, pa tudi drag ni več tako, da ljudem ne b; bi] dostopen. V Ameriki izdelajo mesečno 15.000 kilogramov penicilina ter 11.000 kg streptomycina jn aureomi-cina, Streptomycin je dragoceno klinično zdravilo proti kožni in krvni tuberkulozi. Ni daleč čas, ko b0 imela moderna medicina tudi učinkovita antibiotika proti pljučni tuberkulozi in virusnim obolenjem, Samo nekaj je, kar moti ta sijajni razvoj. Penicilin in streptomycin sta ustvarila bakterijska debla, ki so odlporna proti tem zdravilom, in množe se sekundarne infekcije Pri zdravljenju pljučnice s penicilinom'. Ob zaključku kongresa je priredilo Društvo ameriških kemikov tiskovno konferenco. Na njej je bilo sproženih med drugimi dvoje vprašanj, ki sta prinesli najdaljše odgovore. Prvo se je nanašalo na preskrbo človeštva z živili, drugo pa, na zdravljenje raka. Prof. Arthurj Virtanen iz Helsinka je re. kel, da bi mogl; spričo sedanjega stanja znanstvenih dognanj na področju kmetijstva pridobiti dovolj hrane za štiri milijarde ljudi, da bi se torej moglo število ljudi na svetu malone podvojiti, pa bi še ved. no imeli vsi dovolj jesti, le dosedanja dognanja na področju kmetijstva bi bilo treba pravilno uporabiti. V večini dežel je donos mnogo premajhen. V Ameriki pridelajo okrog 400 kg pšenice na ora]. v nekaterih evropskih deželah (Nizozemska,, Danska) pa do 1000 kg. Prof. Arne Tiselius iz Stockholma vidi v oceanih velikanski vir za prehrano ljudi, ki ga je človeštvo doslej vs* premalo izkoriščalo. Prof. \Vendei Stanley z univerze v Kaliforniji je rekel, da izkoriščamo zdaj samo neznaten del, manj ko en odstotek sončne energije za nego rastlin, medtem ko so znane metode, ki dopuščajo izkoriščanje 40—50%. Tako sir Robertson kakor tudi prof. Slanley sta prepričana, da bc vprašanje ra. ka rešeno v doglednem času. aPiofp/{ f/'fflft/e ln mctiitfizn ctmVnilnih liit'e[rn^ httiiHirtnlli nuptau tv'i ItlepuUhtvo Izdelujem in popravljam aktovke TRST Ul G. Gozzi št. 1 vogaiUl. Pauli ana volnene ohiehe ln jope prodem OLAJŠAVE PRI IZPLAČEVANJU Naslov na upravi lista vk/a St\im (fent^jsir® ■irHlL vam nudi najboljše jamsTvo Šivalni stroji najboljših svetovnih tovarn, tujfc ;n domači, industrijski in družinski, specialni za šivanje nazaj in naprej. pritrjevanje gumbov, čipk, vezenje, in krpanje z garancijo 25 let. Skrajno ugodne cene od lir 10.000 naprej. Na obroke 50 Ur dnevno Moderniziramo in kupujemo rabljene stroje po ugodnih cenah. Brezhibna popravila vsakršne vrste stroja izvršuje specialist za najboljše nemške znamke. Prodajamo omarice za stroje in sestavne dele za kakršno koli vrsto stroja, električne motorje, svetilke itd. itd. Staroznana tvrdka Tuliak vam nudi najboljše jamstvo TRST, Ul. della Guardia 15 - Tel. 95089 \/D T Ji i T Klin visokega zračnega pritiska V l\ I A/l I nad Zahodno Evropo se pod f l\Ll VlL vplivom močnega dotoka hlad- ... ..... n?ga 2raka naglo razkraja. Včerajšnje izboljšanje vremena je bilo zato le kratkotrajno. Danes oblačno in možnost krajevnih padavin. Včeraj je bila v Trstu najnižja temperatura 7.9; najvišja pa 13.8. STRAN 8 ZAONJA POROČILA 4. NOVEMBRA 1951 k j| gisaa 3Bm a:::;« tHsiiiii *-.j. * m 1 lil BI ::::: lUp!: ::::! . : :i'L: i p! lil* ‘j -"i;! !;;p: "■'k fi i: Hi- :. ili Mi 1 r Sli > 1 i 'lil S ::: I :; jpnpcnmm > !ili RADIO Opozarjamo vas na naslednje oddaje: Jug. cona Trsta: 13.45: Glasba po željah; 19.00: Igrajo godbe na pihala. — Slovenija: 15.10: Dela Franza Liszta; 21.05: Poslušajte slavne violiniste. — Tnst II.: 11.15: Komorna glasba; 22.00: Čajkovski: Simfonija št. 4. — Trst I.: l3-25: Cergolijev orkester; 23.30: Plesna glasba. IČER/IJŠUIJI PREDLOG PI!l'l)ST;Ui\jlK0l 0ZM V MM J0MCJ Kesong naj bi vključili v demilitarizirano področje Severni niso za Manjši spopadi sedaj sprejeli tega predloga na bojiščih - Štiri letalske bitke MUNSAN, 3. — Na današnjem jutranjem sestanku obeh podkomisij v Pan Mun Jomu So zavezniški predstavniki sku. šali prepričati severne, da bi sprejeli otoke severno od 38. vzporednika v zamenjavo za Kesong. Severni so ponovili svoje včerajšnje argumente glede varnostnega področja, ki bi bilo istovetno s sedanjo bojno črto in zahtevali, naj ne bi prišlo do predlaganih zamenjav s področjem pri Kumsongu in višin pri Kosongu za Kesong. Na popoldanskem sestanku so delegati OZN predlagali, da bi odpravili ovire, ki so nastale v zadnjih dneh in bi Kesong vključili v demilitarizirano področje. Predlog je daj po več urnih brezplodnih razpravljanjih zavezniški predstavnik gen. Hodes, kot svoj nasvet in ne da bi se spustil v podrobnosti. General Nuckols je glede tega novega zavezniškega predloga dejal da ta ne predstavlja popuščanja s strani zaveznikov, temveč odkrit napor, da bi dosegli sprejemljivo rešitev za obe stranki. Ce bi severni sprejeli ta predlog, bi nevtralizacija Kesonga nudila poveljstvu OZN potrebna varnostna jamstva za zaščito Seula. Severni so še vedno ostali pri gvojem dosedanjem stališču, da bi moral biti Kesong pod njihovim nadzorstvom. Prihodnji sestanek bo jutri zjutraj. Medtem pa na bojišču visok sneg ovira vojaške akcije. Vojno poročilo VIII. armade pravi, da so sile OZN izgubile neko prednjo postojanko na zahod- nem bojišču, vendar so jo kas- jen iz mesa morskega kita. No- neje po štirih napadih znova zavzele. Na področju Kumsoo-ga so odbili štiri nasprotnikove napade. Nad Korejo so bile danes šti. ri letalske bitke. 57 zavezniških letal se je spopadlo s 100 «Mig 15». En »Thunderjet« je bil zrušen, 3 «Mig 15» pa poškodovani. Zavezniki so izgubili še dve letali. Ministrstvo za mornarico v Washingtonu pa javlja, da so zavezniki, odkar traja korejska vojna, izgubili vsega skupaj 5 ladij. To so bili štirje iskalci min in en vlačilec. Devetindvajset ladij je bilo poškodovanih, med njimi so tudi tri križarke. Zavezniki so imeli pri tem 102 mrtva, 282 ranjenih im 31 izginulih. Demonstracija v Londonu LONDON, 3. — V angleški prestolnici je bila zvečer demonstracija pred kinematografom, kjer predvajajo film: «Rommel, puščavski lisjak«. Pred poslopjem so se zbrale žene, ki so nosile protestne napi. se. Iz lož v dvorani pa je balo slišatj sovražne vzklike. Vmes Je posegla policija. Neko ženo so aretirali. Golaž iz kitovega mesa DUNAJ. 3. — Predsednik avstrijske republike. Theodor Koerner j*, zvečer pred zbrani, mi novinarji jedel golaž, nsre- vtoarjl, ki so ga posnemali, so izjavili, da je bilo nemogoče misliti, dia ni bilo meso vola. Golaž je pripravil edien naj-spretnejših dunajskih kuharjev, Ernst Landmayer. Izjavil je, da je treha pustiti meso morskega kita 12 ur pod tekočo vodo ali pa v kisu in limonovem soku. da popolnoma izgubi svoj duh. 201 milijard | za belgijsko obrambo BRUSELJ, 3. — Po proračunu, ki so ga danes objavili, bo Belgija izdala prihodnje leto v obrambne namene 20.1 milijard frankov, vsoto torej, ki nima primera v mirnem obdobju. Ta znaša 8.4 odst nacionalnega dohodka. Letos so izdali za obrambo 13 milijonov frankov. Običajna bilanca za cborože. ne sile predvideva za prihodnje leto stroškov v višini 10.1 milijard, izredna pa za 10 mili. jard. Za obrambo bodo porabili 21.8 odst celotnih državnih stroškov. BREMENHAVEN, 3. — Na prekooceanskem parniku »Arne. rica» se je vrnil v Zahodno Nemčijo bivši nemški koncler Heinrich Bruening. Sprejel je politično stolico na univerzi v KoeJiru. PRED NOVIMI INICIATIVAMI Vzhodne Nemčije glede združitve? Pieck naj bi poslal posebno pismo Heussu - Mac Cioyevo in angleško stališče glede dosedanjih razgovorov z Adenauerjem BERLIN, 3. — Predsednik vzhodnonemške republike Wil-helm Pieck je poslal predsedrai. ku zahodne zvezne republike, Theodorju Heussu po posebnem odposlancu pismo, v katerem naj bi bili, po mnenju berlinskih političnih opazovalcev «važni predlogi*, ki bi olajšali združitev države. O teh predlogih se doslej ni moglo še ničesar izvedeti. Krožijo pa glasovi, da bo jutri zjutraj vzhodnonemška vlada objavila važno izjavo. Zahodni o-pazovalci so prepričani, da bo Pieckov poseg izredno važen v -šr-sc ODLOČITEV 0 PRVAKU ŠELE NA ZADNJI TEKMI ZADNJEGA KOLA BSK-PIHHM0 2:2 (1:21 Crvena zvezda mora premagati Partizana najmanj z 2-0 oziroma 4-1. da bo prva DINAMO: St inču:; Cimermančič, Benko; Pukšec, Horvat, Cizarič; Lipušinovič, Senčar, VVoelfl, Čajkovski, Strnad. BSK: Cvetkovič; Filipovič, Račič; Tasič, Stankovič, Davi-tkrvič; Panič, Spajič, Antič, Cokič, Begovac. (Od našega dopisnika) BEOkiRAU, J. — Današnja odločilna tekma med BSK in Dinamom se je končala neodioče-no 2:2 (1:2). Odgodila je odloči, tev o letošnjem prvaku prav na zadnjo tekmo zadnjega kola državnega prvenstva. Or veni zvezdi iz Beograda je potrebno, da premaga juiri Partizana naj. manj z 2:0; ko prejme en gol, bi jih morala dati nasprotniku najmanj 5, da bi bila njena gcl-dijerenca boljša od DinamoVe. V vsakem primeru bo imela Zvezda jutri težak posel, ker je Partizan v zadnjem času v vedno boljši formi. BSK - Dinamo je bila verjetno najvznemirljivejša prvenstvena tekma, kar jih je do sedaj bilo v Beogradu. Ni bila lepa, ampak je zato nudila v veliki meri to, kar mnogi iščejo v nogometu — napetost do skrajnosti. BSK je bil borbene j. ši. kar je Dinamo pariral s tehnično nekoliko boljšo igro. Za. to lahko rečemo, da je rezultat realen. P-či gol za domače je dal Begovac, ki je z glavo potisnil žogo h’adnoknmo v desni kot gola. Dve minuti kasneje je Čajkovski izenačil s strelom iz razdalje 14 m. Cvetkovič se je vrgel, a je žoga že bila v mreži. Dinamo je prešel v vodstvo v zadnji minuti prvega dela igre. Vfoelfl je vjel v sredini igrišča degažirano Cvetkovičevo žogo; poslal v> je na desno krilo, ker je bil Senčar prost. Ta je imel sicer nelahko borbo z Davido-vičem, vendar je iz težkega položaja podal žogo pred gol. Beo. grajski vratar je zapustil mrežo, da bi interveniral, a je v tem trenutku njegov branilec Rastič nespretno poslal žogo v blagim loku v lastno mrežo. Končni rezultat 2:2 je postavil v 59. minuli Begovac. Sprejel je s sre. din« igrišča žogo m neubranlji. vo streljal mirno Stinčiča v trenutku, ko mu je ta prihajal na. sproti Da zaključimo: Dinamo je na prvem mestu s 34 točkami, sle. dijo: Crvena zvezda 32, Hajduk 30 in Partizan 24 točk Prtiaka bo dala jutrišnja tekma. Zanimanje zanjo je ogrom. no in stadion ne bo mogel spre. jeti vse one, ki si jo bodo hoteli ogledati. R. R. V Dublinu je italijanska diletantska reprezentanca boksala neodločeno proti Irski. Rezultat je bil 5-5. * * * BEOGRAD, 3. — Avstrijska košarkarska ekipa Wiener Šport Kluba z Dunaja je premagala Kristal iz Zrenjanina s 42:32. Zenska ekipa Proleterja iz Zrenjanina je porazila žensko moštvo Dunajčanov in tako maščevala someščane. ■k * * BEOGRAD, 3. — Zenska košarkarska ekipa Spartak iz Su. botice je premagala s 6:2 (!) prvk Koroške Rotvveiss iz Celovca. DANES ZJUTRAJ NA STADIONU «PRVI MAJ* Začetek košarkarskega turnirja Sv. Križ proti Sv. Ivanu ter K. K. Trst proti Poletu. Danes se začne košarkarsko tekmovanje za «Pokal Napredka«. Vpisanih je osem moštev. 4 ekipe iz jugoslovanske cone in 4 iz angloameriške cone so razdeljene krajevno na dve skupini. Zmagovalca turnirja bodo dobili iz dvoboja med prvoplasiranima ekipama obeh con. Program tržaške cone: Sv. Križ - Sv. Ivan, igrišče «Prvi maj» ob 9.30; K. K. Trst . Polet na istem igrišču ob 10.45. Opozarjamo ljubitelje košarke na obe zanimivi tekmi. Švedi trenirajo pred odhodom v Avstralijo PARIZ, 3. — Švedsko teniško moštvo je pred odhodom v Avstralijo na dvoboj Davisove, ga pokala proti ZDA, igralo v Parizu proti Franciji. Rezultati: Blomquist (S) : Thomas (F) 6:3, 4:6, 6:2; Ducos De La Hail-le (F) : Bergelin (S) 6:2. 4:6, 7:5; Johansson (S) : Haillet (F) 6:3, 6:3; Borotra (F) : Blom-quist (S) 6:3, 8:6; Desoremau (F) : Davidssotn 6:2, 6:3; Blom-quist . Johansson (S) : Cha-trier . Moltnari 4:6, 6:3, 6:4; Bergelin - Davidsson (S) : Ducos De La Haille - Thomas 10:8, 7:5. tej kampanji, ki jo vodi njegova vlada. Dodajajo, da je prvič prišlo do uradnega stika med obema predsednikoma o-beh Nemčij. Včerajšnjo odločitev vzhodne ljudske zbornice, da bo posebna komisija izdelala zakon za volitve in da bi na podlagi obeh zakonov v kratkem priče, li s pogajanji, tolmači agencija Tass kot «novo etapo na poti, ki vedi k združitvi Nemčije«. V krogih angleškega zunanjega ministrstva pa izjavljajo, da o-staja stališče angleške vlade nespremenjeno. Pravijo, da bi nemško vprašanje proučili zno-ve le tedaj, ko bi ZSSR dala dovolj resne dokaze, da misli to pot resno. Soeia ' loeialdemokratični voditelj Kurt Schumacher je govoril danes zvečer v Duesedcrfu in izjavil, da socialdemokrati odo-bravajo nemški prispevek k zahodni obrambi vendar le pod pogojem enakopravnosti v možnosti tveganj in žrtev. Brezpogojni pristanek na oborožitev, bi bil prav tako nevaren, kot je stališče, ki temelji na geslu tOhne michs, je zaključil. O včerajšnjih pogajanjih med Adenauerjem in zahodnimi predstavniki je spregovoril danes na tiskovni konferenci a-meriški visoki komisar Mac Cloy. Dejal je, da je zelo zadovoljen zaradi sedanjega razvoja pri pogajanjih s kanclerjem Adenauerjem, katerih namen je nadomestiti sedanji okupacijski statut. Nova pogodba bi zagotovila Nemčiji politično neodvisnost in Mac Cloy je nagla, sil. da ne bo prišlo do nobenih novih resnih težav do zaključe-nja sedanjih pogajanj. Povsem nasprotno stališče pa so pokazali danes glede istega vprašanja na angleškem županjem ministrstvu. Precej so rezervirani glede včerajšnje izjave o poteku sedanjih pogajanj med tremi visokimi komisarji in Adenauerjem. Kljub temu. da se izjavljajo zadovoljne zaradi sporazuma o glavnih točkah, pripominjajo predstav, niki zunanjega ministrstva, da bo treba počakati na konec raz. govorov in se šele takrat izreči o tem vprašanju. Sneg v Avstriji DUNAJ, 3. — Javljajo, da so številni gorski prehodi ne prestopni zaradi visokega snega. Prekinjen je tudi promet čez Jezersko, Ljubelj in Koren. TP-di znana cesta čez Veliki zvonar je neprehodna. Nauk za kadilce TOKIO, 3. — V avtobusu v vasi Kaibuki (otok Sikbu) se je neki kadilec s prižgano cigareto približal zavoju filmov. Nastal je požar in 36 osem je zgorelo, 10 pa je hudo ranjenih. KINO V T JI S Tl Rossetti. 15.00: »Atol K», Stan Laurel in Oliver Hardy. ExceIsior. 14.30, 16.45, 19.15, 21.45: «Samson in Dalila«, H. Lamarr in V. Mature. Nazionale. 14.30: »Predstraža izgubljencev«, G. Peck. Fenice. 14.30: «Mož na Eifflovem stolpu«, C. Laughton, F. Tone. Filodrammatico. 14.00: »Normandija«, David Brian in J. Agar. Arcobaleno. 14.30 «Rodolfo Valentino«, A. Dexter in Parker. Astra Rojan. 15.30: »Bastogne«, V. Johnson, R. Montalban. Alabarda. 14.00: «Indianopo!is», Clark Gable in B. Stanwyck. Armonia. 14.00: »Brodolom Hespe-riusa«, W. Parker, P. White. Aurora. 14.45: «Razkošna križarka«, G. Brent in J. Povvčll. Garibaldi. 14.30: «Zadnje maščevanje«, E. Robinson, R. Hussey. Ideale. 14.00, 16.00, 18.00, 22.00: »Dunajska dekleta«. Impero. 14.30: «Kaspa, kralj džun. gle«, Buster Grable. Italia. 14.00: «Ljubimec ene noči«, M. Morgan in J. Marais, I Mladoletnim prepovedano. | Kino ob morju. 16.: »Pomlad je«. | Moderno. 14.00: »Steza ob osamljenem boru«. Savona. 14.00: «Pepelka», delo Walta Disneya, tehnikolor. Viale. 14.00: «Komandant Johny», G. Cooper in J. Greer. Vittorio Veneto. 13.45: «ZivIjenje z očetom«, W. Povvell. Azzurro. 14.30: «Upornitoi v Sing-Singu«, T. Mitchell, Andčrson. Beivedere. 14.30: «Gianni in Pi-notto in kovboji«. Marconi. 14.30: »Lassijev sin«, Lassie in Laddie. Matsimo. 14,00: »Dekleta, ne ozirajte se po mornarjih«, B. Hut-ton, Bob Hope. Novo Cine. 14.00: »Od polnoči do zore«, M. Stevens, G- Storm. Odeon. 14.00: »V tem našem življenju«, O. D. Havilland, B. Davis, G. Brent in Dennis Morgan. Radio. 14.30: »Crna puščica«. Vittoria. 16.00: «Nocoj vzide sonce«, J. Jones, J. Garfield. RADIO J l (.0Nl,0\ A\k(4E tO N L Tit ST A NEDELJA, 4. novembra 195! Poročila ob 8.30, 13.30, 19.30, in 23.05. 7.45 Jutranja glasba. 8.30 Za naše kmetovalce. 9.0C Mladinska oddaja: Lea Fatur: Sirota Jerica in pionirski tekst. 9.30 Baletna glasba. 13.45 Glasba po željah. 16.30 Poje komorni zbor RJCT pod vodstvom Vladimirja Lovca. 17.00 Popoldanski koncert. 17.15 Reportaža: Glagolski spomeniki v slovenski Istri. 18.00 Glasbena oddaja za Bujščino. 18.15 Oddaja za Bujščino. 18.45 Poročila v hrvaščinii. 19.00 Igrajo godbe na pihala. 19.15 Športna poročila. 23.10 Glasba za lahko noč do 23.30. HLOTEJIJA 9,00 Koncertna in gledališka sezona v Beogradu, Zagrebu, Skoplju in Sarajevu. 9.30 Dopoldanski orkestralni koncert. 11.00 Od pravljice do pravljice. 11.45 Melodije iz raznih krajev sveta. 12.40 Zabavna glasba. 13.00 Pogovor s poslušalci. 13.10 Želeli ste — poslušajte! 15.10 Dela Franza Liszta. 15.30 Bernard Shavv: Korak v stran. 16.05 Domače melodije za dobro voljo. 16.30 Peter Jereb (Spominska oddaja) — Poje komorni zbor. 17.00 Veseli zvoki. 17.30 Kmetijski nasveti. 17.40 igra orkester Russell Bennett. 18.00 Po šentjernejski dolini. 18.20 Zapojmo zdaj ln zaigrajmo. 19.15 Uganite kaj igramo! 20.00 Johann Strauss: Netopir, odlomek Iz operete. 21.00 Športna poročila. 21.05 Poslušajte slavne violiniste. 22.15 Glasba za zabavo in oddih. TltBT II. 8.00 Jutranja glasba. 8.30 Tartini: Sonata za violino in klavir. 8.45 Veseli glasba. 9.00 Kmetijska oddaja. 9.30 Lahka glasba. 10.00 Prenos maše iz cerkve sv, Justa. 11.15 Komorna glasba. 11.30 Oddaja za najmlajše. 12.00 Glasbena medigra. 12.15 Od melodije do melodije; nato glasba po že- ljah. 14.30 Popoldan v operi. 15.30 Parada lahkih orkestrov. 16.00 Koncert moškega zbora iz Eler-jev. 16.20 Polk« in mazurke. 16.40 Razne jazz zasedbe. 17.00 To, kar vsakdo rad posluša. 18.15 Plesna čajanka. 18.45 Folklorna glasba. 19.00 Mozart: Koncert št. 5. 19.25 Rapsodije. 20.00 Slovenski motivi. 20.35 Pestra glasba. 21.00 Umetnost in književnost. 21.30 Priljub. ljene melodije. 22.00 Čajkovski: Simfonija št. 4. 22.38 Pestra operetna glasba. 23.00 Večerni ples. 23.35 Polnočna glasba. I' It S T a, 8.45 Odlomki iz oper. 11.30 Lahka glasba. 13.25 Cergolijev orkester. 14.40 Melodije in romance. 15.00 Zbori. 15.30 Prenos nogometne tekme. 17.00 Godalna glasba. 18.00 Plesna glasba. 20.35 Sen in pesem. 21,03 G. Verdi: «Atiia». 23.30 Plesna glasba. geloso Popolna superheterodina! Radiogramofon z 12 ploščami GELOSO je višek elegance in ekonomičnosti Vsi si ga lahko nabavite pri tvrdki RADIO KORZO GARIBALDI 8 s samo 1.000 lir takoj in 3.000 v mesečnih O B R O K I H litin rabljene aparate po nojiiil POZOR! po izredno nizkih cenah Krznarstvo TRST Ul. Coroneo 3 - Telefon 38-18 0-lct'AODe fvli fiicuiiu \ MIZARSKA DELAVNICA TRST Ul. Polonio 3 M1HELJ JOŽE ipir/pui« rth o v1/hitite mizut- ihti tlela pa ittjatlnili venah moški plošči od 4.800 lir navzgor „ 900 „ „ „ 3.800 „ . 5.600 „ . deške obleke moški jopiči moške obleke velika izbira moških kompletnih oblek, dežnih plaščev, moških hlo® in volnenega blaga. Mn mu mun Trst Largo Barriera Vecchia 15. Lastnik L IZKORISTITE PRILIKO! TRGOVINA ~7rei//, Trat. Ut. O. m m OOLEJTE S J \AŠE IZJLOŽBBt v«***1 nmm 0 TR1ESTE T.15 TEL 95® mmstvacl m? n umu udi m n n im minil m lii n imun........................................................................................................................................................................ miiimmii......imiiimmmimiimmimmmmmimmmmmimiimiiiimimmimmmiimimmiiniHii,"l,l,"l^ji, odveč opozarjati, ker pcrj. do, da ji stric Ivan niti počenejo centa Koliko hinavščine ‘n politične neizobraženosti je bilo v be. ■:e'!ah gospe Matilde, ni treba posebej poudarjati. Vsak Slovenec, ki se je zadnja leta sanic ogovarjal o dopustu, od Murske Sobote Pa do Rižane, je vedel in ve, da je v Portorožu sladkor Za tretjino cenejši kakor v Ljubljani, do črnoborzijanci zaslužijo na ljubljanskem trgu po šest sto do tisoč din pri kilogramu piranske ali j/ortoroške kave, da so na masti zamešeni keksi, ki jih prodajajo v odllinh škatlah po 6 kilogramov, pravzaprav brez cene, ker jih v Ljubljani ni, vendar pa stanejo samo sto din kilogram, da je kilogram čokolade. (prave temnorjave. Colo debele, polmastne. sladke in kakavne) po 1400 dm, da je kamgarn približno za 3000 din pri metru cenejši, da teče pra. vo pravcato, pristno belo in črno vino po 40 do 80 din lifer tako rekoč v potokih, in da je mogoče — o čemer pa je pravzaprav prepovedano pisati, toda ker cenjeni bralci tudi to že nedvomno vedo, naj vseeno omenim — da je mogoče dobiti od žog in zobnih ščetk do raznovrstnega pisanega blaga Za ženske obleke ter neizmerne količine vsakterih nylon izdelkov iz samega resničnega Trsta. Ne more biti nobenega dvoma; gospa Matilda je vse to ve- dela. Ce pa pomislimo na njen poklic in v zvezi z njim na to, da je že pol leta pred polomom Italije napovedovala, da bodo Italijo, kakor vse druge držati sveta. premagali na koncu koncev vendarle Nemci, njenega odnosa do «umetno narejene, krivične in nikomur na svetu potrebne meje» niti ne moremo šteti v preveliko zlo našemu časopisju, ki skrbi za politično izobrazbo. Podobno kakor gospa Matilda, samo nekako v narobe smeri, se je pričel obnašati tudi zet gospe Amalije. Ko je izvedel za novico, ni bil nič manj za-prepaščen kakor gospa Matilda; ker pa je do tega časa zoper «tovarišico taščo« že precej povedal tn ni mogel več vzeti nazaj, se je prav tako kakor Matilda budno postasjl na prežo in lovil priložnost, da bi izgladil, malce popravil, ublažit ali vsaj poskuša! izravnat* uneumni spor v družini, ki ga je povzročila .mamica’ s svojim obnašanjem«. Svojo ženo Emilijo je začel pošiljati v nekdanje skupno gospodinjstvo z majhnimi darili, kakor so na primer žebljički, s katerimi pribijemo toplo opno na steno ob posteljo, pasove za roloje, da so pri gospej Amaliji lahko spet sobe tudi čez dan zatemnili, skratka vrsto drobnih, na videz nepomembnih uslug, ki fmatTja S kan de r\ LJUBLJANSKI AMERIKANCI pa jih vsaka dobra gospodinja visoko ceni. Spoštovani bralci so že nedvomno uganili, od kod tolikšna uvidevnost in popuščanje gospoda Alfonza. Podjetni obrtnik ni bil pred konkurzom ali podržavljenjem in se ni niti najmanj skušal spet vključiti o skupno gospodinjstvo z mamico, marveč prav nasprotno: njegova obrt je cvetela, da nikoli tega. Cvetela je tako, da ni več vedel, kako bi jo razširil, ne da bi’prišel v navzkrižje z zakoni, kajti vse nove hiše so hotele imeti roloje, in razbohotila se je tako, da je pričel resno misliti na nakup strojev in gradiva v inozemstvu. Prav tu pa se mu je zataknilo. Ko je gospa Amalija izjavila, da pojde na počitnice s sindikalno objavo, je ugotovil, da je to gola hinavščina tn izkoriščanje države, kajti mnogo laže bi ona živela na proste cene, kakor pa on, ki »nima deviz«. Gospod Alfonz je bil nam. reč prepričan, da je znal stric Ivan, ki je tako spretno v petih škatlah poslal skozi carine vsega sveta posmrtne ostanke tete Lize, med fižgl ali koruzo v konzervah zamesiti vselej tudi po nekaj dolarjev. Niti najmanj ni dvomil, d0 ima gospa Amalija dolarje in da gre zato na počitnice v Portorož, tako rekoč pred vrata Trsta, od koder — no, saj v st vemo. Naključje je hotelo, da se je skrivna želja gospoda Alfonza po zbližanju z mamico kmalu uresničila. Ko je njena družina hotela odpotovati, se je izkazalo, da je «Putnikov» avtobus že zdavnaj prenapolnjen, in po darovih ter po dobrih besedah svoje starejše hčerke B* milije že nekoliko omehčam gospa Amalija je pristala na zetovo vabilo, da bi se nosi peljali v njegovem avtu«, saj so vendar ena družina«. In ko je prišel srečni dan, se je naložilo nekdanje skupno gospodinjstvo gospe Amalije na lep, očiščen, bencina in kovčkov brej ter erodinamičen av- to, ki je v svojo prostorno notranjščino sprejel dobrega finančnega mšpektorja z ženo A. malijo, mojstra Alfonza, ki je šofiral ob svoji dragi Emiliji, nazaj obrnjena pa ie sedela mlada Rozalija s svojim zaročencem. Nekaj sosed, med njimi gospa Matilda, jim je o slovo pomahalo in zavoljo zgodnje jutranje megle ni bilo razločno videti njihovih malce skremženih obrazov. Toda vožnja je bila čudovita. Samo jasno poletno sonce je sijalo, sijali 'so vedri, sproščeni obrazi vseh članov družine gospe Amalije, sijal je avto in bleščala se je asfaltirana cesta, dokler so vozil po njej. Bilo je tako lepo, da je gospa Amalija prešerno zavezala svileno ruto «na Micko«, kakor si je ni privezala že dvajset let, in z ljubkim nasmehom stisnila finančnemu inšpektorju — svojemu možu — v žep cel šop stotakov; gospod Alfonz je vozil skoraj prostoročno, ker je eno roko nežno ovil okoli rame svoje že. ne Emilije, in nikomur ni bilo napak, najmanj pa gospodični Rozaliji, ko jo je njen zaročenec rahlo stisnil za koleno, češ. «ni slučaj, da prekleti b ur-žuji ne izpuste zlepa oblasti iz rok«. Skratka, bilo je tako le-po, da se ni niti preveč kadilo, ker je bog dal prejšnji dan dež. Naj mi cenjeni bralci ©proste, da sem se ustavil pri bolj nadrobnem opisu vožnje družine gospe Amalije v Portorož, k morju. To pa sem storil nehote ,ker se vselej rad spomnim. kako prijetno se je voziti v avtu. in si mislim, da obujanje takih spominov tudi cenjenim bralcem ne bo dosti zoprno niti odveč. Kadar stopi človek takole v avto, celo če je ta avto navaden «taksi«, ki ga je treba pošteno plačati, nekako v trenutku postane bolj sproščen, bolj vesel, skratka, v nekem smislu osvobodi v sebi dobre in boljše strani svojega značaja. Zavest, da se lahko pelje udobno sedeč na svojem sedežu, da se vozi naglo ali po- časi, da se lahko pelje daleč ali blizu, da ustavi, kadav hoče in kjer se da kaj lepeg videti, vse te in še vrsta podobnih občutkov viša njegov ugled in spoštovanje do samega sebe; čuti se bolj pomembnega, bolj važnega, bolj človeka dostojnega, torej na višji življenjski ravni• Ta občutek je tem bolj silen, čim bolj poredko se kdo vozi, in tem bolj močan, čim manj ljudi se lahko z avtom vozi. Kajti v bistvu naše nara ve je čudna lastnost, ki ji pravimo nevoščljivost. To močno gojeno in negovano čustvo ima svoj fiziološki sedež po mojem mnenju v žolču ali v jetrih in je eno najmočnejših vzgibov za napredek človeštva. Celo če se naš najboljši prijatelj pelje z avtom, mi pa ne, smo mu nevoščljivi. in kadar se mi peljemo. on pa ne, vemo, da nam je on nevoščljiv, kar pa mu prav od srca privoščimo. Zato se skušamo drug drugemu v nekem smislu čim večkrat ma- ščevati in se čim večkrat peljati z avtom; tako mislim, da se ne motim, če trdim, da je nevoščljivost tudi povod za neslu. ten razmah avtomobilizma, posebej na Slovenskem, koder so to plodno čustvo vzgajali več kakor tisoč let katoliški auhov-niki s tem, da so sortirali sedeže v nebeškem kraljestvu. To svojevrstno psihologijo po mojem mnenju nekatere knjige grobo ponarejajo, češ da je veselje nad avtomobilskimi vožnjami v neposredni zvezi s spolnim nagonom. Pros’m, brez posebnih dokazov: če bi bilo to res, bi Amerikanci izumirali in bi čez kakih sto let niti en paket več ne prišel na Slovensko. Glede na pravilen odnos do nevoščljivosti in avtomobilizma Pa je docela razumljivo, da se je dotlej sprta družina gospe Amalije na tej avtomobilski vožnji spet našla v nekakšnem »duhovnem skupnem gospodinj. sfvu«. Po treh urah in petinštiridesetih minutah so se v skupnem čustvu tako rekoč ujedi-njeni pripeljali pred ogromen hotel iz časov Franca Jožefa I plačali, kar je bilo treba plačati. sne da bi trenili z oče-io m« — pri čemer p a je stal zet ob mamici in neopazno nadziral, ali bo plačala, z dolarji ali z dinarji. Gospa Ama- Tii počenega j-l - Po običajnem prO®^>^ na kratko in duhovito skovike ,.9^’ dol,”?, jeVo*^^ vselila na kavi ^ .cčenL'c„s?'’ staršev, njen z^c 9% je dobil svojo Emilija Pa. je 2^ med svojimi J-VZr mi, stojali, stoli to „r tako so lepi in 1 lani, da je mojstra „e (tl. mudinna opozorila. trčeO^ t>0 nanje postavljati n' ,ar fA di steklenice ne, * pobijal komarje. pO*y pos-ebej in nernu , s stene, da ne b‘ed'la v sebi blago zatrlf frte9°' prvega kosila P° ** (NadaU evanl*^} UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCH1 St. 6, III. nad. — Telefon štev. 93-808 tn 94-638. — Poštni predal 502. — UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA it 20 — Telefonska it. 73-38. OGLASI: od 8.30- 12 In od 15- 18. - Tel. 73-38 Cene oglasov: Za vsak mm vlšlne v širini 1 stolpca: trgovski 60. finančno-upravni 100, osmrtnice 90 lir. Za FLRJ: sa vsak mm širine I stolpca za vse vrste oglasov po 10 din. Odg urednik STANISLAV RENKO — Tiska Tržaški tiskarski zavod. — Podruž.: Gorica, Ul. S. Pelllco l-II., Tel. 11-32, Koper, Ul, Battlstl 30la-l Tel 70 ■ i---------------------------- --------- ------- —— --------------------------------------- —— ----— -------------------- j3o . NAROČNINA: Cona A: mesečna 350. četrtletna 900. polletna 1700, celoletna 3200 lir. Cona B- Izvod 6 mesečno 150 din. FLRJ: Uvod 6, meseč«0 tisK inozemske** Poštni tekoč! račun za STO . ZVU: Založništvo tržaškega tiska. Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega Ljubljana Tvrševa 34 . tel 20-09, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90332-7. — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D. Z o.z-