Predlog usmeritev za hitrejši razvoj kmetijstva v občini Grosuplje
Uvod
3. Stanje kmetijske proizvodnje
Stanje in razvoj kmetijstva v občini Gvosuplje je v razpravah DPS in DPO precej prisotno, vendar pa moramo ugotoviti, da gre razvoj te dejavnosti še vedno svojo pot, ki ni povsem v skladu z željami in usmeritvami iz prej omenjenih razprav.
Skupščina občine je že v letu 1983 obravnavala družbeno-ekonomski razvoj kmetijstva v občini in sprejela usmeritve in naloge skupaj z nosilci teh nalog. OK ZKS in OK SZDL sta v letu 1984 organizirala problemsko konferenco o kmetijst-vu, ki je tudi sprejela določene sklepe in usmeritve. Usmeritve in naloge iz leta 1983 in 1984 leta so imele v veliki večini značaj stalnih nalog, kar dokazuje stalno prisot-nost problemov v kmetijstvu. Ob tem moramo ugotoviti, da so problemi v kmetijst-vu širšega značaja (predvsem razdrobljenost kmetijske zemlje, cene) in bistveno vplivajo tudi na uresničevanje ustneritev in nalog, ki si jih je zadala občina v usmer-janju razvoja kmetijstva.
S pripravo srednjeročnih planskih dokumentov za obdobje 1986— 1990 je bila s strani Kmetijskega inštituta SR Slovenije izdelana Analiza razvojnih molnosti kme-tijstva občine Grosuplje, ki je bila tudi sestavni del usmeritev v kmetijstvu za druž-beni plan občine Grosuplje za obdobje 1986 — 1990.
V letu 1986 je skupščina občine obravnavala poročilo o stanju kmetijstva v obči-ni Grosuplje in ob tej priliki sprejela tudi sklep, da vsi nosilci, ki so bili opredeljeni kot izvajalci nalog izleta 1983 in 1984, pristopijo k hitrejšemu uresničevanju svojih nalog. Ugotovljeno je bilo namreč, da kljub mnogim nerazrešenim sistemskim pro-blemom v kmetijstvu, v občini nismo izkoristili vseh možnosti, ki jih imamo na po-dročju kmetijstva. Med drugim se je v tazpravi izpostavilo vprašanje informacijske-ga sistema v kmetijski proizvodnji, problemi pospeševalne službe, razdrobljenost kmetijske proizvodnje itd. Ob tej priliki je skupščina občine sprejela tudi sklep, da je spremljanje stanja v kmetijstvu trajna in stalna naloga in pa ugotovitev, da je po-trebno izdelati tudi predloge za razvoj dejavnosti v bodočnosti.
Povzetek podatkov o stanju kmetijstva v občini Grosuplje
1. Kmetijska zemljišča
UGOTOVITVE:
1.   Kmetijska zemlja se zmanjšuje na račun gozda in nerodovitne zemlje, razlogje v nenačrlnem zaraščanju pašnikov in deloma v urbanizaciji.
2.  Orna zemlja seje zmanjšala na račun načrtnega povečanja travnikov v skladu z osnovno usmeritvijo kmetijstva v živinorejo.
3.  V kmetijski zemlji prevladujejo travniki in pašniki (skupaj 65.6%), njive preds-tavljajo 32.0%.
UGOTOVITVE:
1. Večina (91,0%) kmetijske zemlje je v lasti občanov, zato je bistvenega pomena za stanje kmetijstva v občini, organizacija proizvodnje v zasebnem sektorju.
2. Število kmetij in kmečko prebivalstvo
UGOTOVITVE:
1.   V primerjavi s SRS imamo v občini visok delež kmečkega prebivalstva.
2.  V aktivni življenjski dobi (15 — 65 let starosti) je 72,1% kmečkega prebivalstva.
3.   Aktivno kmečko prebivalstvo predstavlja cca 17% vseh zaposlenih prebivalcev.
VIRi Analiza razvojruh aoznosti km»tij»tv» v obLini Grotuplj*. Kmtijlki inttitut Slov»nij*, 1985
UGOTOVITVE: 1. V občini imamo sorazmerno velik delež neaktivnih in ostarelih kmetij (vpliv
Suhe krajine). 3. 67,5% kmetij ne predvideva nobenega napredka v kmetijski dejavnosti.
3.   Delež mehaniziranih kmetij je 57,1%.
4.   11% kmetij nima nikakršne tržne proizvodnje.
UGOTOVITVE:
1.  Hektarski donosi so v občini razen pri krompirju bistveno nižji od povprečja za SRS, posebno se te razlike odražajo v zasebnem sektorju.
2.  Razlog za bistveno slabše hektarske donose je v nižji tehnologiji pridelave (manjša uporaba semen, gnojil, sredstev za zaščito) in slabši intenzivnosti izko-riSčanja zemlje.
3.  Družbeni sektot je usmerjen v pridelavo pšenice, silažne koruze, trave in detelje, zasebni v pšenico, koruzo v zrnju in krompir.
4.  94% (82% v družbenem in 95% v zasebnem sektorju) njivje obdelanih, kar po-meni, da je velik del njiv obdelan.
5.  Hektarski donosi so v družbenem sektorju bistveno večji kot v zasebnem.
UGOTOVITEV;
Hektarski donosi so se v primerjavi s preteklimi leti povečali, razen pri koruzi in krompirju (ob tem moramo upoštevali tudi vpliv vremenskih okoliščin na obseg pridelka), kar dokazuje določen napredek v intenzivnosti obdelovanja zemlje.
UGOTOVITVE:
1.  Živinorejska proizvodnja upada, opazno povečanje je le pri ptašičih na račun farme v Stični.
2.   Razlogi upadanja so v nestimulativnih cenovnih razmerjih.
UGOTOVITVE: 1. Šibka pospeševalna služba z neustrezno strokovno izobrazbo.
2. Prevelikazaposlenostpospefcvalcevzdrugimideli,samo41%časaporabijozapos-
peševalno delo. 3.79% kmetijske zemlje v zasebni lasti oz. 72% aktivnega kmečkega prebivalstva je
vključeno v zadružno proizvodnjo.
Usmeritve za razvoj kmetijstva v občini
Usmeritve za razvoj kmetijstva so izdelane na podlagi dosedanjih razprav in nji-hovih zaključkov. Uporabljena je ludi Analiza razvojnih možnosti kmetijstva v občini Grosuplje iz leta 1985 in sicer predvsetn za usmeritve, ki zadevajo strokovna' vprašanja s področja kmetijstva.
Osnovne usmeritve za razvoj kmetijstva občine lahko stinaemo v dve poglaviini področji in sicer:
—  področje pospeševanja kmetijske proizvodnje oziroma intenziviranja kmetijske proizvodnje, predvsem v zasebnem sektorju,
—  področje kmetijske zemljiške politike.
Menimo, da je osnovni problem razvoja kmetijstva v občini izvajanje začrtanih nalog v zasebnem sektorju, ki je prevladujoč, ob stalni prisolnosti določenih pro-blemov, ki vplivajo na zmanjševanje zainteresiranosti kmetov za razvoj kmetijske dejavnosti. Ugotavljamo namreč, da so ti problemi širšega značaja in s tem tudi ne-rešljivi v občinskem merilu. Predvsemje to problem cen v kmetijstvu, problem raz-drobljenosti kmetijske zemlje in problem financiranja kmetijske dejavnosti (predv-sem v zasebnem sektorju).
Družbeni sektor kmetijstva v občini se prav tako ukvarja predvsem s problemi širtega značaja (cene, financiranje), medtem ko je tehnološka raven proizvodnje mnogo višja kot v zasebnem sektorju.
1.  Usmeritve s področja pospeševanja kmetijske proizvodnje so:
a)  Usmerjanje zasebnega sektoqa kmetijstva v intenziviranje proizvodnje in v spe-cializacijo (intenziviranje pridelave domače krmne osnove in izboljšanje kvali-tete krme — siliranje, pašništvo, usmeritev v živinorejo — govedorejo, mlekarstvo)
Predpogoj za to pa je intenziviranje dela pospeševalcev. Nosilec naloge: pospeševalna služba v kmetijskih zadrugah
b)  Spodbujanje koncentracije in s tem večje izkoriščenosti proizvodnih zmoglji-vosti v zasebnem sektorju preko ustanavljanja kmečkih skupnosti (strojna, hlevska, pašna, mlekarska)
Nosilec naloge: pospeševalna služba
c)  Spodbujevanje višjega tehnološk^a nivoja proizvodnje v zasebnem sektorju (večja poraba mineralnih gnojil, semen, sredstev za varstvo rastlin in pravočas-na ter zadovoljiva oskrba z repromateriali)
NosiVec naloge: pospeševalna služba, SIS za pospeševanje proizvodnje hrane in zagotavljanje osnovne preskrbe
d)  Usmerjanje družbenega sektorja v specializacijo pridelave žit, koruze in renta-bilno živinorejsko proizvodnjo (praJičereja). Analizira naj se možnost izgradnje silosa s sušilnico za žita.
Nosilec naloge: OZD družbenega sektorja kmetijstva v občini, IS
e)  Z ozirom na dogovor glede programa pospeševanja proizvodnje hrane na nivo-ju SR Slovenije, je potrebno usmerjati živinorejsko proizvodnjo v hribovite predele oziroma ptedele z omejenimi možnosttni pridelovanja, poljedelsko proizvodnjo pa v nižinske predele
Nosilec naloge: pospeševalna služba, SIS za pospeševanje proizvodnje hrane in
zagotavljanje osovne preskrbe 0 V KZ in OZD družbenega sektorjaje potrebno vzpostaviti redno in tekočo evi-
denco o poteku proizvodnje, s setvenimi plani pa zagotoviti da bo vsa orna
zemlja usmerjena v pridelavo poljščin ter omogočiti čimvečjo stopnjo strojne
obdelanosti
Nosilec naloge: KZ in OZD s področja kmetijstva g) Kot dopolnilno dejavnostje potrebno spodbujati pri kmetih, kjer obstajajo na-
ravne možnosti za to, kmečki turizem pa tudi domačo obrt (predvsem na ob-
močju Suhe Krajine)
Nosilec naloge: KZ,"Komite za družbeno planiranje in gospodarstvo h) Iskati razne oblike in možnosti za izobraževanje kmetovalcev, predvsem mla-
dih s ciljem predstavitve višjih tehnologij kmetijske proizvodnje in povečanja
zanimanja za kmetijsko dejavnost
Nosilci nalog: kmetijske zadruge. Veterinarski zavod KRIM i) Sredstva za pospeševanje proizvodnje hrane, ki jih združuje združeno delo je
potrebno uporabiti na osnovi izpolnjenih planov proizvodnje čimbolj učinkovi-
to, to pa pomeni, da jih dobi neposredni proizvajalec
Nosilec naloge: kmetijske zadruge, SIS za pospeševanje proizvodnje hrane,
kmetijski inšpektorat j) KZ morajo analizirati svojo dejavnost z vidika usmerjenosti v trgovino in gos-
tinstvo oz. kmetijstvo
2.  Usmeritve s področja kmetijsko-zemljiške politike
a)  Kmetijska zemljiška skupnost mora razpolagati s celovitimi podatki o zeml-jiškem fondu po kategorijah zemljišč in imeti pregled nad kmetijsko zemljo na osnovi katastrskih podatkov
b)   Kmetijska zemljiška skupnost mora kot nosilec politike kmetijskih zemljišč skrbeti za to, da se vsako nadaljnje zmanjšanje kmetijske zemlje nadomesti z novo, ter tako ustaviti trend zmanjševanja kmetijske zemlje
c)  Dokončanje agrokarte v letu 1988je osnovna naloga na področju kategorizaci-je kmetijskih zemljiSč in osnova za izvajanje spodbujevalnih ukiepov na podla-gi programa republiške SIS za pospeševanje proizvodnje hrane in zagotavljanje osnovne preskrbe.
Nosilec naloge: KZS, Raziskovalna skupnost občine Grosuplje, Komite za družbeno planiranje in gospodarstvo, KZ
d)  Naloge iz družbenega plana za obdobje 1986 — 1990 v zvezi z agromelioraci-jami se morajo dodatno preveriti (predvideno je 2985 ha agromelioracij, 599 ha hidromelioracij, v sklopu teh 795 ha komasacij). Z ozirom na velika vlagan-ja bo v obdobju 1986—1990 možno izvesti 2.900 ha agiomelioracij, 180 ha hidromelioracij in v sklopu teh 180 ha komasacij.
Nosilec naloge: KZ, KZS, KS, DPO
e)  Za območje Suhe Krajine v občinije potrebno opredeltti kmeiijsko proizvodn-jo kot osnovno dejavnost, ki bo vplivala na zadrževanje doseženega nivoja raz-vitosti in poseljenosti
Nosilec naloge: družbeno politična skupnost, KZ Stična, KZ Dobrepolje
f)  Organizirati zakup zemlje preko KZS in KZ. Vrednost najemnin naj se valorizi-ra z rastjo cen.
Nosilec naloge: KZS in KZ
g)  Kmetijski inšpektorat mora redno opravljati kontrolo nad stanjem obdelanosti zemljišč v smislu doslednega izvajanja zakonskih predpisov
— stalna naloga
h) Proučitije potrebno možnost za prenos zemljišč v I. obraočju, ki so v lasti nek-metov, v kmetijski zemljiški sklad. Nosilec naloge: KZS
KOMITE ZA DRUŽBENO PLANIRANJE 1N GOSPODARSTVO