Dopisi. Iz Šaleške doline. (Z a n i m i v o s t i.) Vreine je pri nas letos čudno. Navadno je vedno vetrovno, tu in tam še precej toplo, a v novejšem času pa prav pošteno mrzlo. Dostikrat vidimo svojo lepo dolinico obrobljeno s snegom. Zvezdoslovci v Velenju trde, da je temu kriva prehitra prememba letošnjega solnca, da prehaja prehitro iz znamenja raka v znamenje device, zatem pa koj zopet v znamenje dvojčkov. Bog ve, če je res, sicer pa kaže letina dobro, le sadja bo malo. — Nižji uradnik Škribe pri premogokopu pl. Lapp-a bo moral menda svojo službo ostaviti. »Nemci« bodo žalovali za njim, najbolj morda Pavline. Pomočnika pri kvartanju ne bo več, in kje se bo kdo vzel, s kojim bi se dalo tako navdušeno zatuliti >Wacht am Rhein«, kakor ravno ž njim? Tako se godi, če je človek prepošten. Pamet, pamet! To tudi kličemo vsem šaleškim socijal-demokratom v gosposkih in delavskih suknjah. Ker smo že ravno pri parneti, nam ravno stopijo v spomin volilni možje za kmečke občine \z okolice ŠoStanj. Je-li res, da ste volili Lenkota v Celju? Kdo vas je pooblastil za to? Ce ni res, dokažite, prekličite, kar Ijudstvo javno govori. Največ je kriv bil Družmirčan Virbnik. Družmirčani, ali vas ni sram, da dajete zaupanje takšncmu možu, ki se sramuje materinščine ? Zapišite si volilci to v spotnin, da bodete vedeli v prihodnje takšne može ali kakšnega gaberskega klopotca v poštev jemati! — Pred nekaj časom je »Slov. Gosp.nekdo poročal, da snujejo nemčurji v Š oštanju otročji vrtec v neki temni beznici. Ne ve se, ali je bil dotični dopis, ali kaj drugega uzrok, da so se opustili dotični prostori in se je vzelo v ta namen ravno nasproli ležcče poslopje. Kakšno? Prosim, ne se smejali, svinjski hlev! Nagnali so ščelince iz njega, vzdignili streho, nekaj vrat in okenj »vštukali«, in bilo je vse dobro. Zdaj pač pride kaj za smeh: Ti nemeurski »haupljogri < razpošljejo po Celju in Savinjski dolini pisma do izvrslnih Nemcev, v katerih beračijo za isti vrtec podpore. O slavni Ben Akiba, kako si se motil, misleo, da je že bilo vse na svetu! Zares, čuden je ta svet, človek ne ve včasi, ali je bolj nesramen ali neumen ! Čujemo tudi nastopno vest, za katero pa ne moremo jamčili. Nekteri šoštanjski gospodje so iz name navdušenosti se odločili, da bodo prednašali olrokom razne predmete. Tako bo starosta (Hinek prevzel olrokom vcepiti Ijubezen do materinega jezika in do očetovskega imena, Hans o velepomenu slovenskih sokolov, Frane o patrijotizmu in o čudni prikazni, zakaj so delavci iz »rajha« boljši, kakor avstrijski. Hrovat o narodnem navdušenju in slovenski lipi, Doktorleben o odkritosrčnosti in raznili kolosalnostih, (iigl-Oangl o koristi in škodljivosti nočnih tic, Vikerl o županskih sanjarijah. Moči so dobro zastopane vsestransko, in tako ne more sad izostati. Iz Jarenine. (Društvene reči.) Ze dne 28. febr. je priredilo tukajšnje bralno dmštvo veselico s petjem in glediško igro »Hob iz Kranja«, ki je prav dobro uspela. Da bi pa društvo skrbelo tudi za poduk tukajšnjega Ijudslva, je sklonilo odslej prirejali poduune shode, katerih prvi je bil dne 2. maja. Le žal, da nam je slabo vreme shod spačilo, katerega bi se bilo veliko Ijudij udeležilo, vsled slabega vremena pa je bila udeležba zelo pičla. Po pozdravu je gosp. pot. učitelj Bele jako poljudno prednašal o nasadu ameriških trt in o obdelovanju vinogradov sploh. Vsi navzoči so njegovo razpravljanje s paznostjo in z zanimanjem poslušali. Drugi govornik je govoril o namenu in pomenu bralnih društev in o delovanju domačega društva ter je navzoče vspodbujal k živahnejšemu delovanju pri domačem bralnem društvu, da bo nekdaj tako ponosna .larenina zopet oživela in se lahko ponašala v svojim verskim misljenjem in z narodno zavestjo. Potem je sledila prosta zabava, pri kateri se je vršila šaljiva razprodaja različnih dragocenih rečij v prid društveni knjižnici. Iz Veržeja. (Veselica.) Kakor vselej, smo se tudi v nedeljo, dne 9. maja radi udeležili veselice bralnega društva v Veržeju. Skoro smo občudovali, da se je izbral tak prostor, ki je popolnoma ugajal glediški predstavi. Ljudstva se je zbralo jako dosti; prišli so iz Ljutomera, od Sv. Križa, s Krapja in iz drugih vasij. Predsednik društva, č. g. .lanžekovič, pozdravi nas došle goste in se nam zahvali za obisk. Za tem se začne gledališka igra: »Oreh«. Kakor bi se godilo vse v resnici, tako so nam diletanti uprizorili to igro; in kako zanimivo je bilo vse, kajti kar stoji v knjigi, vse je bilo naravno. Ko bi ne bilo gledalcev in drugih priprav, bi si človek mislil, da so godi vse v resnici. Po igri smo se podali na vrt gostilne g. Klemenčiča; tam se nam je postreglo z izvrstno kapljico. Jako veselo smo se imeli tarn, okoli predsednika društva. Le eno smo pogrešali! Učiteljstva ni bilo med nami. Sta-li bolna bila? Petje je vodil križevski učitelj gosp. Hercog; toda umetnega petja le ni bilo. Kdo je kriv? —¦ Nadalje smo pogrešali dosti veržejskih posestnikov in sicer starejših; a mlajši so jako delujoči in požrtvovalni za bralno društvo, kar je znak, da so nam uprizorili omenjeno veselico brez vstopnine. Kličemo vam torej: hvala, želeč, da nas v kratkem zopet razveselite s kako veselico, kajti s tem bodete vaše društvo jako povzdignili. V bodrilo bodi vam pregovor: »Na mladih ljudeh svet stoji«. Iz Vojnika. (Spreten zdravnik. — Keb r a s t i N e m c i.) Na Frankolovem je neka žena šivanko požrla. Ker ni bilo zdravnika doma, peljala se je v Celje ; ali vsi zdravniki so jej nasvetovali iti na kliniko v Gradec. Tu so pa rekli, naj počaka, da splavlje v želodec in potem v čreva, da se potem da operirati. Vsa obupana se poda k domačemu zdravniku g. dr. Žižek-u v Vojniku in ta jej spravi brez velikih bolečin iglo iz grla ven. S prstom ene roke je segel v grlo, iglo nekako obrnil, z drugo roko od spodaj pritiskal, da igla dol ne splove in je potera z orodjem iglo ven potegnil. Spretnemu narodnemu g. zdravniku iz srca častitamo. — Naša občina je razglasila, da bo plačala otrokom za liter hroščev 1 kr. Otrokom iz nemške šole je poplačala, slovenske otroke je poslala s hrošči vred rakom žvižgat. Potem pravijo, da hočejo našim otrokom le dobro. »Žnabl« je pač slovenski, trebuh je pa nemški. Iz teh nemSkih kebrov bodo še bolj1 kebrasti postali. Iz Srednjega Gasteraja v Slov. gor. (Rad o s t n i) še se spominjamo dveh imenitnih shodov, ki sta se lani obhajala v Slov. gor. na slovensko-nemški meji, namreč pri Mariji-Snežni in Sv. Ani na Krembergu. Poslušali srno jedrnate govore vle. g. dr. L. Gregoreca, našega mnogozaslužnega državnega poslanca. In kako smo se navdušili baš ravno iz onih govorov za slovensko stvar, mi ni potreba razlagati; to se je sijajno pokazalo letos pn državnozborski volitvi na Pluju, kjer so bili naš posianec ganjeni nad takim velikim zaupanjem do njih. Obljubimo še torej danes slovesno tem potom, in javimo očitno, da ne bodemo šli na limanice liberalcem in prostozidarjem, kateri pravijo, da bodo delavski stan osrečili, kar pa ni res; oni bi le radi človeški red na zemlji popolnoraa prekucnili, cesarje, kralje in sv. katoliško cerkev uničili in na teh razvalinah sestavili drug red. To se pa vam, dr. Adler, Schonerer, baron Rokitansk^ in — šivarček Resel, ne bo posrečilo! Sv. katoliška cerkev in njen red je postavljen na skalo sv. Petra, katero čuva sam Jezus Kristus. V Gradcu izhaja Rokitansky-ja »Bauernfreund«, ki v vsaki številki bruha strupene strele na č. duhovščino in se bojuje zoper »Sonntagsbote«; in ta »Bauernfreund« še prihaja tudi v Slovenijo. V Sloveniji imamo tudi nekaj takih prerokov in časnikov na pr. »Delavec« itd., ki posnemajo te lažipreroke na Nemškem. Varujmo se tega kakor strupenega gada, oklepajmo se tembolj sv. katoliške eerkve, njenih duhovnikov in vrlih slovenskih listov, kakor so »Slov. Gosp.«, »Mir«, »Domoljub« itd. K sklepu še to udano prošnjo: Veleč. g. drž. poslanec L. Gregorec naj bi se blagovoljno potrudili k Sv. Jurju v Slov. goricah! —k—