Petnic


CELOVEC PETEK 27. APR!L 1990
-etnikXLV.
štev.30(2545)
Izhaja v Celovcu Erschelnungsort Klagenfurt
Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenfurt
Cena:7šii.
din.10
, P.b. b.
Voiitve v trgovsko zbornico: uspehi slovenskih kandidatov
Lojze Petede predsednik nove viade?
Lojze Peterle (slika), predsednik Slovenskih krščanskih demokratov, ki so pri parlamentarnih volitvah 8. aprila med strankami opozicijskega gibanja Demos zbrali največ glasov, bo mandatar za sestavo nove slovenske vlade. Ta sklep je v torek sprejelo volilno združenje Demos. Peterle, po poklicu strokovnjak za vprašanja prostorskega urejanja, je vodja bolj desnega tabora znotraj Demosa. O poveritvi osebe za sestavo vlade dokončno odloča novo predsedstvo Republike Slovenije s predsednikom Milanom Kučanom. Prva seja novega parlamenta pa bo 7. maja, glede sestave nove vlade pa je Peterle dejal, da bo Demos za koalicijo verjetno pridobil ZSMS-liberalno stranko.
Smučarska industrija zašla v krizo: Eian-Bmca ni ogrožen
Pretekle tri zime skoraj brez snega so vso evropsko smučarsko industrijo pripeljale v zelo težak položaj. Po dramatičnih vesteh iz Nemčije in Francije sedaj javnost vznemirja tudi težak položaj tovarne Elan v Begunjah v Sloveniji, ki je baje v hudi likvidnostni krizi in ki po nepotrjenih podatkih različnim upnikom dolguje nad milijardo šilingov. V nekaterih slovenskih časopisih celo pišejo o dveh milijardah!
Vest o dramatičnem položaju matičnega podjetja to-
varne Elan na Brnci je seveda močno odjeknila tudi na Koroškem, toda poslovodja brnškega Elana Villi Mo-schitz zatrjuje, da to podjetje s svojimi 140 delojemalci ni ogroženo. Pravočasna preusmeritev proizvodnje, se pravi uvedba oz. specializacija tovarne poleg smuči tudi na proizvodnjo snowboar-dov, je po besedah poslovodje tovarno rešila hudih posledic, ki bi bile lahko za smučarsko industrijo celo katastrofalne.
„Investicije v preteklem le-
tu so se nam na srečo obrestovale, tako da smo v stanju pokriti letošnjo problematično sezono, na katero pa ni vplivala samo suha zima, temveč tudi slab tečaj dolarja in jena ter konkurenčni boj na področju cen", je dejal poslovodja Villi Moschitz v pogovoru za Slovenski vestnik. Podjetje na Brnci proizvaja od skupno 500.000 Elanovih smuči okoli 190.000 ter 30.000 snowboardov.
V tovarni Elan v Begunjah pa je že prišlo do velikih sprememb. Delavski svet je svoje-
mu poslovodnemu odboru in predsedniku Urošu Aljančiču izrekel nezupnico, za vršilca dolžnosti pa je bil imenovan direktor Elanovega avstrijskega podjetja Elan-Holding Vinko Bogataj.
O drugih avstrijskih podjetij iz branže smučarske industrije ni mogoče dobiti konkretnih podatkov in realne slike. Zelo verjetno pa je, da so vsa tovrstna podjetja, ki niso pravočasno preusmerila svoje proizvodnje, prav tako v neprijetnem položaju.
Ivan Lukan
Letošnje volitve v trgovsko zbornico na Koroškem so se po eni strani končale z občutnimi izgubami koalicijskega združenja podjetniških organizacij OVP in FP, ki je na volitvah nastopala kot „Liste der Karntner Wirtschaft", po drugi pa z znatnim porastom glasov za socialistični Freier Wirt-schaftsverband, predvsem pa s presentljivimi uspehi strokovnih list. Med temi se je nad pričakovanji odrezala tudi Liste Alpe-
Adria, ki se je potegovala za mandate le v dveh sekcijah, vendar je v obeh uspela: tako bo zdaj v sekcijo „trgovina z agrarnimi proizvodi" vključen Konrad Blajs, v sekciji „zunanja trgovina" pa so bili izvoljeni kar štirje kandidati te liste (Breznik, Sitter, Habernik in Themel).
Slovenski kandidati pa so bili izvoljeni tudi v posameznih sekcijah na listi Freier Wirtschaftsver-band (več na 2. strani). ,
Lafontainc zunaj nevarnosti
Kandidat zahodnonemških socialdemokratov za kancierja Zvezne republike Nemčije pri volitvah decembra letos, Oskar Lafontaine (slika), je bil v sredo zvečer žrtev atentata. 42-letna Adelheid Streib! je med volilnim zborovanjem v Kolnu ob prošnji za avtogram iz šopka rož potegnila nož in Lafontaina hudo ranila v vrat. Zdravniki so mu po več kot dve uri trajajoči operaciji rešili življenje, kandidat za kanclerja pa bo moral ostati pod zdravstvenim nadzorstvom.
PREBER!TE
Deželna himna v slovenščini uradno „umr!a"
Kako resno je treba jemati Haiderjeve napovedi, je razvidno iz usode deželne himne, ki naj bi bila po njegovi slavni napovedi v koroškem deželnem zboru pred enim letom razobešena v dvojezičnih razredih ljudskih šol na južnem Koroškem. Niti leto po napovedi je deželna himna v slovenščini namreč že uradno „umrla." Deželna vlada je pododboru deželnega zbora namreč sporočila, da ni avtentičnega prevoda himne v slovenščino, tako da to točko umika iz obravnave. V ljudskih šolah bodo torej obesili tekst himne le v nemškem jeziku...
Stanko Vavti odlikovan
Zaslužni narodnopolitični delavec in komunalni politik Stanko Vavti (slika) iz Šmihela pri Pliberku je včeraj v skupščini republike Slovenije v Ljubljani prejel visoko odlikovanje - priznanje OF, ki ga vsako leto podeli Socialistična zveza Slovenije. Predlog za odlikovanje s priznanjem OF je vložila ZSO, ki je v svoji utemeljitvi poudarila aktivno vlogo odlikovanca v borbi proti fašizmu in nacizmu ter opozorila na njegove zasluge pri kulturnem, gospodarskem in političnem življenju koroških Slovencev.
Izid voiitev na Hrvaškem nevarnost za Jngosiavijo
Čeprav na Hrvškem še niso prešteli vseh glasov, pa je že znano, da prepričljivo vodi Hrvaška demokratična skupnost (HDZ) dr. Franja Tudjmana. Govorijo celo, da bo dosegla dvotretjinsko večino v parlamentu in tako lahko sama postavila vlado in tudi predsedstvo republike, ki ga po volilnem zakonu izvoli tridomni parlament. Komunisti, ZKH-stranka demokratičnih sprememb, po volilnih rezultatih daleč zaostajajo, Koalicija narodnega sporazuma pa je doživela popoln polom. Kljub temu pa bodo morali za dokončno zmago izpeljati volitve tudi v drugem krogu.
Zmaga HDZ pa je že sprožila živahne komentarje po Jugoslaviji in v svetu, kajti HDZ je znana po
svojem nacional(istič)nem programu. Njeni predstavniki so že napovedali novo hrvaško ustavo in vzpostavitev suverenosti hrvaške države. Z vsem tem pa bo novo hrvaško vodstvo nedvoumno še zaostrilo že tako tradicionalno slabe odnose s Srbijo. Nekateri komentarji celo ocenjujejo, da se je ob bok srbskega nacionalista Miloševiča postavil hrvaški nacionalist Tudjman.
Prihodnja števiika Vestnika 4. maja
Zaradi praznika 1. maja ter strokovne ekskurzije sodeiavcev tiskarne „Dra-va" boste prihodnjo šte-viiko Siovenskega vestnika prejeii v petek, 4. maja 1990!
HEUTE
HVI
SLOVEI^SM
VESTNIK
Die Seite fiir unsere deutschsprachigen Leser/inrten
Christdemokrat Lojze PeteHe Regierungschef?
Ribičič, zweitstarkste die Li- Dr. Jože Pučnik kiar geschla-beraien.	genhatte.
Den Auftrag zur Regie- Das neugewahlte sloweni-rungsbiidung erteiit der neu- sche Parlament wird nach gewahltePrasident der Repu- letzten Informationen be-blik Slowenien, der Reform- reits am 7. Mai zu seiner kon-Kommunist Milan Kučan, stituierenden Sitzung zusam-der vergangenen Sonntag im mentreten. Neuer Parla-Stichkampf um das Prasiden- mentsprasident diirfte Dr. tenamt seinen Konkurren- France Bučar (S!owenische ten, den Demos-Vorsitzen- demokratische Partei) wer-den und Sozialdemokraten den.
HK: Erfolge s)owenischer Kandidaten
Das Wahlbundnis Demos hat in seiner letzten Sitzung am vergangenen Dienstag in Ljubljana den Christdemo-kraten Lojze Peterle als Mandatar fur die Bildung der neu-en slowenischen Regierung und als kunftigen Regierungschef vorgeschlagen. Die Christdemokraten sind inner-halb des Demos als starkste Partei aus den Parlaments-wahlen hervorgegangen und die drittstarkste Partei in der gesellschaftlichen Kammer des Parlaments. Starkste Partei wurde - wie berichtet - die Reform - KP unter ihrem neuen Vorsitzenden Dr. Ciril
Sittersdorf: Parteien vvefter gegen Offnung kulturetier Grenzen
SPO, OVP und FP im Sit-tersdorfer Gemeinderat sind scheinbar weiterhin nicht be-reit, Initiativen, die zur Offnung kultureller Grenzen zwi-schen den beiden Volksgrup-pen beitragen, zu unsterstut-zen bzw. wenigstens eine sym-bolische Hilfe zu gewahrlei-sten. Nicht anders kann inter-pretiert werden, daB mit Aus-nahme der EL alle Fraktionen gegen das Ansuchen der Kul-turinitiative KUMST stimm-ten, die Renovierungsarbeiten am Kulturhaus, in dem ein zweisprachiges, interkulturel-les Kommunikations- und Bil-dungszentrum entsteht, zu un-terstiitzen. Kulturreferent Ku-neth (VP) argumentierte so-gar, daB die Gemeinde ohne-hin im „Haus der Heimat" ein solches Zentrum schaffen wol-le - in einem Haus, wo die Sta-tuten vorsehen, daB nur „hei-mattreue Verbiinde" die Raumlichkeiten nutzen dur-fen...?
Die Handelskammerwahl brachte in Karnten nicht nur einen betrachtlichen Stim-menverlust fur die Koali-tionsliste „Karntner Wirt-schaft" (OVP/FP), sondern auch Erfolge fiir den Freien Wirtschaftsverband und fiir Fachlisten. Unter den letztč-ren war das Abschneiden der erstmals kandidierenden Liste Alpe-Adria uberraschend positiv: in zwei Sektionen
Die Grazer Fruhjahrsmes-se International '90 vom 28. April bis 6. Mai wartet heuer mit einer neuen Rekordbetei-ligung von Ausstellern auf. Von den insgesamt 1938 Ausstellern kommen 551 aus dem Ausland (33 Lander), mit ei-genen Nationenausstellun-gen sind u.a. Jugoslawien, Italien, die BRD usw. vertre-ten.
Karnten beteiligt sich an der 110. groBen Universal-messe auf dem Messeplatz in Graz mit 43 Ausstellern, wo-bei der Tourismus einen be-sonderen Schwerpunkt bil-det.
Tourismus und Handwerk
(Landproduktehandel und AuBenhandel) erreichte sie auf Anhieb gemeinsam 44 Stimmen und 5 Mandate.
Auch sonst waren sloweni-sche Gewerbetreibende sehr erfolgreich, konnten sie doch - uberwiegend auf der Liste der Freien Wjrtschaftsver-bandes - nicht nur ihre Mandate halten, sondern auch noch welche dazugewinnen.
ist auch das Schwerpunktthe-ma der jugoslawischen Aus-steller (19 aus Kroatien, drei aus S!owenien) in der Halle 14.
Eine besondere Attraktion wird in der Halle 10 die Aus-stellung „1000 1 PS" unter dem Motto „Auto-Umwelt-Zukunft" sein. Auf einer 2000 Quadratmeter groBen Ausstellungsflache werden rund 60 Autos aller gangigen Auto-Marken, die den mo-dernsten Stand der Automo-biltechnik reprasentieren, zu besichtigen sein.
Die Messe ist tiiglich von 9 bis 18 Uhr (Vergnilgungspark bis 24 Uhr) geoffnet.
Neue RekordbeteiHgung bei der Grazer Fruhjahrsmesse 1990
Betrifft: Osterreichs Ansehen, meine Menschenwiirde und Sie.
^ Sehr geehrter Herr Bundesminister,
Osterreich wird im Ausland bekanntlich oft genug als Naziland angegriffen. Von einer osterreichisehen Regierung und einem sozialistischen Innenminister erwarte ich, daB er einem solchen Image entgegenwirkt und nicht, daB er es verstarkt.
Ich empfinde Ihre Asylpolitik, wie sie im neuen Fremdenpolizei-, PaB- und Grenzkontrollgesetz sowie in Ihren jungsten MaBnahmen anlaBlich der maBlosen Aufbauschung von angeblich zu erwartenden Fluchtlingszahlen zum Ausdruck kommt, als Angriff auf das internationale Ansehen dieses Landes und auf meine personliche Menschenwurde.
Ich fordere Sie daher auf, die am 15. 3. eingeftihrte Visapflicht fur Rumanen ebenso wie die alteren fiir Bulgaren und Tiirken unverziiglich aufzuheben und endlich die strukturellen und finanziellen Moglichkeiten einer Politik zu schaffen, die Asylwerberlnnen hier in Osterreich nicht isoliert, sondern sie integriert und ihnen einen Neubeginn ermoglicht, bei Wahrung ihrer kulturellen, nationalen und religiosen Eigenstandigkeit.
Vorname, Familienname, Adresse
Unterschrift
„Campagne fur Osterreich"
E/ne Re/he von Organ/sahonen, dart/nfer d/e Osferre/cd/scbe L/ga ft/r Mensc/ien-rechfe, d/e Osferre/'cd/sche Rocdscdu/er-scbaff, soz/aZ/sf/sche und kafho//sc/ie Sfu-denfenorgan/saf/or/en, sotv/e angesedene Person/Zc/ike/fer/ aus fasf a//en poZ/f/scden Lagern daden e/ne „Campagne fur Osfer-re/cd" gesfadef, um zu e/ner Zmage-1/er-besserung unseres Sfaafes de/zuZragen. Bundesm/n/sfer Dr. Franz Loscdnak w/rd uder d/ese PosfZcarfenaZd/on aufgeforderf, d/e V/sapZZ/cdZ fur Ruman/en, Bu/gar/en und
d/e Turke/ unverzug/Zcd aufzudeden und end//cd d/e sfrukfure/Zen und f/nanz/eZZen MdgZ/cdke/fen e/ner PoZ/f/k zu scdaffen, d/e Asy/werder/nnen Zn Osferre/cd n/cdf /so-Z/erZ, sondern /nfegr/erf und /dnen e/nen ZVeudeg/nn ermog/Zcdf, de/ H/adrung /drer ku/fure/Zen, naf/ona/en und reZ/g/osen EZ-gensfand/gke/f. So/Zfen S/e d/ese Akf/on un-fersfufzen tvo/Zen, scdne/den SZe odensfe-dende Z<op/e der Posfkarfe aus und senden S/e d/ese ausgefu/Zf und unferscdr/eden an; Rerrn Bundesm/n/sfer Dr. Franz Loscdnak, Z-Zerrengasse 7, Z0Z0 l/FZen. B/ffe m/f 4,50 Scd/7Z/'ng frank/eren/
Milan Kučan dobil 58,59% glasov
V Ljubljani so v torek objavili uradni končni izid volitev za predsednika Slovenije. Po teh podatkih je novi predsednik Slovenije Milan Kučan dobil 58,59% glasov, njegov sotekmec dr. Jože Pučnik pa 41,41%. Milan Kučan je zmagal v 52 slovenskih občinah, dr. Jože Pučnik pa v desetih.
V trgovski zbornici čaka še veliko dela...
Medtem ko so bili kandidati Liste Alpe-Adria veseli, da so v dveh sekcijah pridobili skupno 44 glasov in s tem kar 5 mandatov, je bilo veselje v vrstah socialističnega Freier Wirtschaftsverbanda veliko predvsem zato,ker je združenje OVP in FP utrpelo občutne izgube. Leta 1985 sta imeli gospodarski združenji OVP in FP (tedaj sta kandidirali še ločeno)skupno 18.116 glasov, tokrat pa sta kot „Li-ste der Karntner Wirtschaft" dosegli le še 15.078 glasov (minus 17,33 %), s tem pa izgubili kar 155 mandatov.
Kar 30 teh dodatnih mandatov je osvojila lista Freier Wirtschaftsverband, kije tudi za 14,4 % povečala delež glasov in pristala pri 3918 glasovih. Ostale mandate so osvojile posamezne strokovne liste, med njimi seveda tudi Lista Alpe-Adria. Posebno razveseljivo pri volilnem izidu je bilo tudi dejstvo, da so se prav slovenski obrtniki lahko uveljavili: tako je Toni
Miksche pri tiskarjih povečal število mandatov FWV z enega na tri, Franc Koncilija je pri špediterjih pridobil en mandat, pa tudi Franc Rutar je številu mandatov FWV pri gostilničarjih dodal dva dodatna, hkrati pa skupno z drugimi slovenskimi trgovci z živili tudi v tej sekciji pridobili dva sedeža.
Kljub razveseljivim izidom pa je prevladala treznost: OVP/FP svoje premoči nista izgubili, za FWV pa je njen predsednik PoleBnig že napovedal, da se bo prizadeval za okrepljeno sodelovanje predvsem s strokovnimi listami in seveda tudi z LAA. Čaka torej še precej dela: med najvažnejše PoleBnig smatra končno demokratizacijo volilnega reda, odpravo birokracije in strankarske politike v trgovski zbornici, predvsem pa tudi demokratično kontrolo znotraj zbornice in tudi njeno odprtost pri utiranju poti na nova tržišča.
Sekcija: Trgovina z agrarnimi proizvodi
LKW	89 glasov	83,18%	9 mandatov
FWV	7 glasov	6,54%	0 mandatov
LAA	11 glasov	10,28%	1 mandat
Sekcija: Zunanja trgovina			
LKW	43 glasov	51,81%	6 mandatov
FWV	7 glasov	8,43%	0 mandatov
LAA	33 glasov	39,76%	4 mandati
Dunaj: diskusijski večer brez novih spoznan j
Pretekli petek so na Dunaju v okviru diskusijskega večera o koroških Slovencih in aktualnih problemih manjšine razpravljali dr. Reginald Vospernik, rektor Jože Kopeinig (Sodalitas) in drž. poslanec Karel Smolle. Prireditelj je bil Exerzitien-und Bildungshaus Lainz (ustanova ima podobno vlogo in funkcijo kot dom Sodalitas v Tinjah). Diskusijo je vodil Feliks J. Bister.
Poleg razprave o vlogi in zaslugah cerkve za koroške Slovence se je debata s strani publike zaostrila zlasti v kritičen pretres Smollejevih zamisli o 'slovenskem parlamentu' ter njegovih motivov za pri-
volitev v ločevalni zakon. Smolle je med drugim dejal, da je bila situacija takrat tako zavožena, da demonstracije niso nič prinesle, pogajanja pa niso bila več mogoča, tako da bi kot mogoč izhod preostala le eskalacija šolskega in narodnostnega konflikta z nasiljem. Zato je raje iskal pot kompromisa.
Na vprašanje o njegovi oceni nove manjšinske kandidatke Zelene alternative je dejal, da jo večina manjšinskih organizacij sprejema z velikim nezaupanjem, ker baje ni vzpostavila stika z organizacijami, ki jih hoče pozneje zastopati v parlamentu.
Po dolgih letih je v Ljubljani spet „zaživela" borza!
Piše ZDENKA VARGA-NOVLJAN
Borza, .sit?! Z? o/ Laptta/tžaia, tržnega gospodariva, pr/t/o/ttt-n/štva, špeka/ac;j' /a še česa, je po do/g;A /ett/t v 7ago.s/av;j; ponovno zažtve/a. Čeprav o prav: borza; ;ra<7;c;j; a e tnorerno govoriti, pa se ve/ja sporaa/d, da je inte/ Beograd svojo borzo že /eta /<S96, Vovi Nat/ 7979, Ljab/jana /eta 7924, vse pa so t/e/a/e do začela drage svetovne vojne.
KOMENTAR
dr. KR/S D JAVA SCRELLA/VDRA
rnžFvo
COSPOOAnSTVO
SREZ
PP/DEVN/KOV?
Češbos/ovas'b/ finančni trtinAter po JemoAratič-nent preobrata Vac/av K/aa.s je pred bradam izjav d, da si v svoji državi žeii avedbo tržnega gospodarstva, in sicer brez vsa bega pridevaiba. Ta pa bi bi/ „sociad?o", babor se apora/t//a pri nas a/i v ZB Nemčiji.
Brod' avedbi tržnega gospodarstva ni baj reči, saj ne poznamo babe resne a/ternad ve b sta/ini-stičnim centra/ističnim variantam gospodarsbega sistema, bi je dožive/ popo/n po/om.
7oda b//ab tema obstajajo raz/ibe med npr. čistim, mancbestersbim bapita/izmom in tabo imenovanim ,,sociabtim tržnim gospodarstvom". .S/ednje v primerjavi z divje-zabodnim sistemom popo/ne nadv/ade močnejših nad šibbejšimi apo-števa tadi osnovne živ-/jenjsbe in socia/ne interese de/ovnib i/adi in tistih, bi so pad/i sbozi /abnje rešeta socia/nega sistema /npr. brezpose/-nih, prizadetih, starih, obrobnih s/ojevj.
Bazam/jivo je, da je v nebdanjem vzhodnem b/oba tendenca po odpravi vseh s/edov starega osovraženega sistema, bi je 7/ndi po/eg v dahovno pripe/ja/ tadi v gospot/ar.sko bedo, ze/o močna. 7'ržno gospodarstvo za enbrat vežja bot odrešitev in aniverza/no zdravi/o.
7'oda že/eti bi bi/o, da bodo novi odgovorni vodite/ji dovo/j razg/eda-ni, da ne bodo t/opa^ti/i prehoda iz ene sbrajnosti v drago, z dežja pod bap, bajti žrtve so v prvi vrsti in bih spet navadni de/ovni /jadje.
Nocia/no tržno gospodarstvo je, dob/er ne bo bdo odbri/ baj bo//šega, najbo/j smise/n bompro-nti.s med de/om in bapita-/om, trgom in državnim posegom, ah če hočemo, med idejami so/idarnosti, bi jih je posebno pondar-ja/ marbsizem, in bapita-/izmom.
Po pol stoletja dolgem premoru so se lanskega oktobra v zvezni skupščini začela prva pogajanja o novem zakonu o vrednostnih papirjih. Skupna centralna borza je bila že od vsega začetka obsojena na neuspeh, saj je bilo preveč nesoglasij. Zato so se odločili, podobno kot v Švici, za več borz.
Tako imamo sedaj borzo v Beogradu, ki je šele v povojih in premore trenutno le eno vrsto vrednotnic, borzo v Zagrebu, ki je začela z delom v teh dneh, in ljubljansko, ki je imela svoj pravi in prvi delovni dan 29. marca in se je pred nedavnim preimenovala v jugoslovansko borzo. Ustanovljena je kot delničarska družba, ki jo sestavlja 23 slovenskih in 10 hrvaških delničarjev oz. bank in hranilnic.
Ljubljanska oz. jugoslovanska borza ima svoje uradne prostore v centru mesta na Kraigherjevem trgu in dela dvakrat na teden, vsak torek in četrtek in ima zaenkrat 11 vrst vrednostnih papirjev od tega 10 obveznic in 1 delnico.
„Začetek je res bolj skromen", pravi direktor borze Draško Veselinovič," vendar računamo, da bo do poletja že od 20 do 30 vrst vrednostnih papirjev. Sicer pa so tudi Portugalci in še kdo začeli na podoben način." Da na borzi praktično ni delnic, je v glavnem kriva naša zakonodaja, ki še vedno ni našla pravega načina za reprivatizacijo družbene lastnine. Sicer obstajajo že delniške družbe,
10-letno delo Marjana Linasija, ravnatelja Koroškega pokrajinskega muzeja revolucije v Slovenj Gradcu, je obrodila sad, knjigo „Anti-fašistično in narodnoosvobodilno gibanje slovenske mladine na Koroškem - 1938-1945". Izšla je ta mesec pri Založbi Partizanska knjiga Ljubljana, 12. v zbirki Knjižnica OF, v nakladi 500 izvodov. Finančno jo je podprla le Kulturna skupnost Slovenije.
Ob pomanjkanju tovrstnega gradiva in tudi denarja je treba toliko bolj pohvaliti prizadevanja avtorja, ki je ustvarjal 10 let, daje zapolnil to vrzel v zgodovini mladinskih gibanj med NOB, še posebej zato, ker nekateri ne priznavajo tolikšnega deleža
vendar prodaja delnic privatnim osebam ni možna. Glede na politične spremembe pa je upravičeno pričakovati, da bo že v bližnji prihodnosti več privatnih podjetij, ki se bodo lahko pojavile na borzi tudi z delnicami in ne samo obveznicami.
Borza posluje po zakonu o vrednostnih papirjih, ki je skromen tako po' vsebini kot obsežnosti in deviznem zakonu, oba pa omogočata nastop na borzi le jugoslovanskim podjetjem. Tuja podjetja zaenkrat ne morejo prodajati svojih vrednostnih papirjev, kupujejo pa jih lahko posredno prek bank oz. tako, da ustanovijo v Jugoslaviji svojo firmo in se prijavijo na borzi.
Vrednostni papirji bodo v bodoče razdeljeni v tri skupine. Prva, prosti trg, že deluje, za drugi dve, uradno, v katero bodo uvrščena le najboljša podjetja, in neuradno, pa se pravila še pripravljajo.
Delo na borzi je podobno kot na zahodu, le da posluje dvakrat tedensko. Cena vrednostnim papirjem se določi na borznem sestanku. Do prejšnjega tedna je bila ta izključno v nacionalni valuti - dinarju, od preteklega torka dalje pa so na borzi obveznice tekstilne tovarne Yulon, izdane v nemških markah. Primeru Yu!on nameravajo slediti še nekatera druga podjetja, ker smatrajo, da je taka obveznica trdnejša, saj konvertibilnost dinarja še vedno ni dolgoročno zagotovljena.
mladih. Avtor pa meni, da je še marsikaj nedorečenega in nezapisanega. Na voljo je imel zelo malo dokumentacije, zbiranje in zapisovanje pričevanj pa je bilo tudi naporno in je za to porabil veliko časa. Omejil pa se je na delovanje mladine v SKOJ-u in Zvezi slovenske mladine tostran in v zamejski Koroški. To je bila tudi njegova diplomska naloga, ki je bila začetek nastajanja knjige. Dograjeval jo je z raziskovalnim delom in zaključke oblikoval v 6 poglavij. V prilogi je dodal kadrovsko sestavo mladinskih vodstev na Koroškem, koledar dogodkov, povezanih z delovanjem mladine, seznam literature in še kaj	Heda Praprotnik
Kamenček v mozaiku zgodovine Slovencev
Demonstracija je Albancev za svojo repubiiko
D LWA7. - Pretek/o soboto je oko/i 7 799 /na Dunaja živeči/! J A/bancev s Kosova <7etaou.strira/o pret/ jagos/ovansko awba.sa<7o proti represivni po/itiki srbs/ce v/at/e naprant a/bansketna večins&etna prebiva/stvu v bivši avtonontni pokrajini. N/jub ukinitvi izret/nega stanja se na^t7/'e srbskih po/ictjskib enot na Kosova nat/a/jafe, je t/eja/ /b rab itn Kei-tnent/i, govornik 'Ljudskega gibanja za repub/iko Kosovo' v petek na tiskovni konferenci pred detnonstraci/o na Dunaja.
Ljudsko gibanje za republiko Kosovo je bilo tudi prireditelj demonstracije Albancev na Dunaju, ki naj bi jih bilo po oceni Kelmendija okoli 12.000. Na Kosovu je organizacija s približno 6000 člani zaradi svoje radikalne zahteve po lastni republiki za Albance (le-ti so medtem že tretji največji narod v Jugoslaviji) prepovedana in zato deluje samo ilegalno ter preko svojih aktivistov v tujini. Sodeluje pa tudi z drugimi albanskimi organizacijami ter v okviru polle-galne Demokratične lige Kosova, ki je za Kosovske razmere masovna organizacija in naj bi imela okoli 300.000 pristašev.
Demonstracijski sprevod od dunajskega zahodnega kolodovra do jugoslovanske ambasade v tretjem občinskem okraju je potekal mirno in urejeno. Na transparentih so prevladovala gesla „Kosovo - republika", „Konec tankovske ustave!" in „Svoboda za Kosovo!". Do predaje protestne resolucije ni prišlo, ker so policijske enote z zaprekami zaprle cesto pred poslopjem ambasade, uradno pa je bilo tudi rečeno, da v ambasadi nikogar ni.
Glavne zahteve albanskega prebivalstva na Kosovu po nasilni spremembi ustave s strani Srbije v marcu preteklega leta so enakopravni nacionalni in socialni odnosi, kakor veljajo za ostale narode v Jugoslaviji, konec policijskega nasilja, demokratizacija in svobodne volitve, ukinitev političnih procesov ter izpustitev političnih jetnikov.
Politični nemiri na Kosovu so doslej terjali nad 100 pri demonstracijah ubitih, nekaj sto težje ranjenih ter nad tisoč aretiranih Albancev. V preteklih mesecih naj bi bilo poleg tega okoli 4000 otrok menda zastrupljenih s plinom. Vojska je to takoj demantirala, vrsta zdravnikov pa zatrjuje, da so simptomi masovnih obolenj otrok značilni znaki zastrupitve. Ibrahim Kelmendi je na tiskovni konferenci trdil, da sta bili dve osebi menda zasačeni pri deponiranju strupenega plina v šolskih poslopjih.
Govornik 'Ljudskega gibanja za republiko Kosovo' je poročal tudi o tem, da so srbske oblasti na Kosovu v marcu uveljavile ločevanje srbskih in albanskih dijakov v šolah. Po nacionalnih kriterijih menda ločujejo tudi v študentskih domovih. Kelmendi je tudi kritiziral postopanje avstrijskega kanclerja Vranitzkega, ki pri svojem obisku v Beogradu ni ustrezno in jasno kritiziral dogajanj na Kosovu.
LSch.
Azem VHasi in 14 soobtoženih oproščeni
PRIŠTINA. - Vest o oprostitvi bivšega šefa Zveze komunistov Kosova Azema Vllasija in 14 soobtoženih je bila med Albanci na Kosovu sprejeta z velikim zadovoljstvom in javnimi zborovanji.
Umr!a je Pepca Kardetj
LJUBLJANA.-19. aprila so na ljubljanskih Žalah pokopali Pepco Kardelj, revolucionarko in ženo enega vodilnih povojnih politikov, teoretikov in avtorjev številnih znanstvenih del Edvarda Kardelja.
Pepca Kardelj (rojena Maček) se je rodila 1. 1914 v Spodnji Zadobrovi pri Ljubljani. Po šoli se je kot delavka zaposlila v tovarni Saturnus v Ljubljani. Vključila se je v delavsko gibanje in bila leta 1935 sprejeta v KPJ. Kot edina ženska je sodelovala na zgodovinskem čebinskem ustanovnem kongresu KPS. Zaradi
njene dejavnosti so jo oblasti večkrat zaprle. Italijani so jo med vojno obsodili na 18 let zapora.
Po vojni je opravljala številne družbene funkcije, v zadnjih letih pa se je umaknila iz družbenopolitičnega življenja.
Pepca Kardelj je poleg številnih visokih priznanj prejela tudi Partizansko spomenico 1941.
Ob pogrebni svečanosti je o pokojni spregovorila sekretarka CK ZKS-stranke demokratične prenove Sonja Lokar, zapel pa ji je Partizanski pevski zbor Slovenije.
Podrojčani so doma v Podrojah!
GLOBASNICA. - Zdaj je končno uradno:	globaški
občinski svet je na svoji zadnji seji soglasno potrdil, da so Podroje samostojna vas, ne pa del Globasnice. Do zapletov v tej zvezi je prišlo, ko je okrajno glavarstvo svojevoljno „črtalo" Podroje in sredi te vasi namestilo krajevno tablo Globasnice. Na seji občinskega sveta pa so odborniki vseh frakcij ugotovili, da so Podroje samostojen kraj, ter sklenili, da bodo dobile spet svoje dvojezične krajevne napise. Ta sklep je pozitivno ocenila tudi nadstrankarska iniciativa za samo-
Saša Sturm novi predsednik KDZ
CELOVEC. - Koroška dijaška zveza je minuli petek na svojem občnem zboru izvolila tudi novo vodstvo, kateremu zdaj predseduje Saša Sturm, njegov namestnik je postal Marjan Šmid, tajnik pa je Matija Kampuž. Sprememba v vodstvu je postala potrebna že zaradi tega, ker se vrsta dosedanjih odbornikov pripravlja na maturo oz. je že končala gimnazijo.
Novi predsednik je v prvem stališču dejal, da mora KDZ seveda začeti znova, dejal pa je tudi, da se novi odborniki zavedajo potebe, da posvetijo več pozornosti izobraževalni dejavnosti. Tako KDZ ne namerava več organizirati samo veselice in filmske večere, temveč pripraviti tudi več diskusij na narodnopolitične in splošne teme.
Občnega zbora KDZ se je poleg predstavnikov NSKS in KKZ udeležil tudi tajnik ZSO dr. Marjan Sturm.
stojnost Podroj, še posebej pa je razveseljivo, da so mandatarji sklenili zagotoviti to samostojnost tudi v primeru, da bi prišlo do večje upravne rešitve (poimenovanje cest, določanje hišnih številk,...)
Občinski svet je pravtako soglasno sklenil po vsej občini namestiti nove, prometnim predpisom ustrezne dvojezične krajevne napise. Sploh je bilo v tej razpravi zaznati, da je Globasnica doslej edina občina, v kateri niti en odbornik ni podvomil v upravičenost in samoumevnost dvojezičnih krajevih napisov.
Tudi obračun občine za leto 1989 so potrdili soglasno, saj je občina tudi lani gospodarila brez dolga in si ustvarila celo določen presežek.
Za letos pa so sklenili sanirati otroški vrtec (novi podi, ureditev stranišč in začeti s pripravo za dogradnjo doma požarne brambe, gradbenega podjetja občine in javnega stranišča z umivalnico. Pravtako pa so tudi sklenili nakup nove avtocisterne za požarno brambo, pri čemer je bilo čutiti, daje OVP frakcija skušala ta sklep prikazati kot svoj uspeh.
Nov občinski urad
ŠMARJETA V ROŽU. -Že v nekaj tednih bodo v Šmarjeti v Rožu položili temelj za novo poslopje občinskega urada. Finančno je projekt že zagotovljen, saj letni računski zaključek občine za 1989 izkazuje presežek v višini 1,9 milijona šilingov, ki ga bodo porabili skoraj izključno za ta projekt. Presežek izvira predvsem iz višjih dohodkov od raznih davčnih postavk. Občinski odbor pa je tudi sklenil popraviti in urediti nekatere občinske poti.
FtESTACON EL GRUPO
JhAaea
MUS!CA POPULAR DE BOL!V!A
dne 5. maja 1990 ob 21.00 uri
v dvorani Greiner v Giobasnici
VSTOPNINA: 50,-
GALA
Drugačni radio za Koroško
Tudi to nedeljo, 29. aprila boste spet lahko poslušali Drugačni radio za Koroško, in sicer od 11. do 13. ure na UKW-fre-kvenci 100,5 MHz. Teme nedeljske oddaje pa bodo: „Kurjenje z lesovino" (ljudska iniciativa doline Bele je organizirala strokovno predavanje), okrogla miza o novem predlogu za dvojezično šolstvo ter prikaz Istre (pokrajina v jeziku, pokrajina v glasbi).
Prode - predstavitev nove slovenske koroške literature
Naslov knjige je „Profi!e der neuen slowenischen Literatur in Karnten", natisnila jo je Mohorjeva založba v Celovcu, izdajatelj pa je Johann Strutz, sodelavec inštituta za splošne in primerjalne literarne vede na celovški univerzi.
To je brez dvoma zelo informativna knjiga za bralce nemškega kulturnega prostora, pa tudi vse, ki obvladajo nemščino. Prof. Strutz je kot urednik in soavtor knjige uresničil svojevrstno uredništvo zasnovo, ki sodobno slOven-sko-koroško književnost osvetljuje s povsem nenavadnega zornega kota. V knjigo je uvrstil pisatelje in pesnike, ki so v zadnjih letih vstopili v javnost s samostojnimi knjižnimi deli. Tako so v knjigi predstavljeni Jožica Čertov, Janko Ferk, Maja Haderlap,
Gustav Januš, Andrej Kokot, Florjan Lipuš, Franc Merkač, Janko Messner, Kristijan Močilnik, Jani Oswald in Valentin Polanšek.
Svojski uredniški pristop izdajatelj Strutz v uvodni besedi utemeljuje s tem, daje o sodobni slovenski koroški literaturi izšlo že mnogo knjig in razprav in da je zavoljo tega okleval sprejeti ponudbo založbe. A zdaj imamo pred nami knjigo, ki ni zgolj informacija, temveč študija o literarnem delu posameznih avtorjev. Strutz je namreč k sodelovanju povabil avtorje, ki tudi sami pišejo in obvladajo dva jezika in so tako sposobni dojeti fenomen poli-funkcionalnosti „malih literatur".
Obravnava posameznih avtorjev predstavlja samostojne eseje, kar je svojskost
Otvoritev razstave v Pliberku
Poleg Stanka Sadjaka se z naivnim slikarstvo ukvarja tudi Helmut Blažej iz Šmihela. Njegova dela smo imeli priložnost spoznati že na razstavi v Celovcu, danes zvečer ob 20. uri pa bo v prostorih občinske stavbe v Pliberku otvoritev razstave, na kateri se bo Helmut Blažej predstavil z novimi slikami in lesorezi.
Na otvoritvi razstave Bla-žejevih likovnih del bo sode-
loval tudi pliberški mladinski zbor in ansambel družine Lipuš iz Strpne vasi.
Na našem zgornjem posnetku je eden izmed Bla-žejevih motivov iz Podjune. Kot sam pravi, bi rad na svoj način ohranil - vsaj na svojih slikah - kako so nekoč delali in živeli naši rojaki v Podjuni. Razstava bo odprta do 11. maja. Priporočamo, da si jo ogledate.
knjige in ji daje značilnost polifoničnosti. Avtorji esejev so Marija Spieler (Milka Hartman), Lev Detela (Janko Messner), Tone Pretnar (Valentin Polanšek), Fabjan Hafner (Andrej Kokot), Johann Strutz (Florjan Lipuš), Hans Kitzmiiller (Gustav Januš), Mihael Vrbinc (Franc Merkač), Denis Poniž (Jani Oswald), Lev Detela (Kristijan Močilnik), Denis Poniž (Jožica Čertov) in Mihael Vrbinc (Maja Haderlap). Vsak je iz svojega zornega kota obravnaval dela v oklepajih navedenih avtorjev. Knjigi so ob koncu dodani še kratki biografski in bibliografski podatki.
Branje knjige toplo priporočamo tudi našim rojakom, naprodaj je tudi v obeh slovenskih knjigarnah v Celovcu.
Simfonija G. Mahlerju v LjuMjam
Prihodnjo nedeljo, 29. aprila bo v Cankarjevem domu v Ljubljani velik kulturni dogodek. Tam bodo Simfoniki TV Slovenija, Madžarski državni zbor in drugi priznani tuji in domači solisti izvedli osmo sinfonijo Gustava Mahlerja („Simfo-nija tisočev").
Koncert, ki ga je v okviru Pomladanskega festivala „Donava" pripravil Teatro comunale iz Tržiča (Monfal-cone, Italija), njegov pokrovitelj pa je IS Skupščine republike Slovenije, je izvedbeno in organizacijsko zelo zahteven projekt.
Nedeljski koncert Mahler-jeve osme simfonije je eden izmed prireditev festivala „Donava". Zagotovo bo zbudil zanimanje tudi med našimi ljubitelji Mahlerjeve glasbe. Podrobne informacije o koncertu posreduje uprava Cankarjevega doma v Ljubljani.
Koncert ansambia „Bruji"
Na povabilo Slovenske prosvetne zveze in Slovenskega prosvetnega društva „Rož" v Šentjakobu v Rožu bo jutri zvečer ob 20.30 uri v šentjakobskem kulturnem domu nastopila znana rock-skupina gradiščanskih Hrvatov „Bruji". To ni prvo gostovanje te skupine na Koroškem, zato je pričakovati, da se bo tudi tokrat koncerta v Šentjakobu udeležilo
mnogo naših rojakov, saj Bruji na svoj način opozarjajo na vse prej kot rožnat položaj narodnih manjšin v Avstriji.
„Bruji" bodo nastopili z deloma novim sporedom kritičnih pesmi, zapetih v slogu rock-glasbe, ki že sama po sebi nagovarja mladino, pri nas pa bo zagotovo privabila tudi starejše naše rojake in vse. ki se čutijo povezane z narodnimi manjšinami in njihovim prizadevanjem za boljši odnos in podporo s strani večinskega naroda.
UNIKUM pripravlja ,,Vigrcthio kolekcijo" knltuniili prireditev *X)
Društvo kulturnega centra na celovški univerzi UNI-KUM je pravkar predstavilo spored kulturnih prireditev „Vigredna kolekcija", ki bo potekal v prihodnjih treh mesecih. Kot je znano, je bil podoben kulturni festival že lani, vendar je bil omejen le na tri dni.
Z ozirom na velik interes publike in odzivnost v javnih občilih, se je društvo odločilo letošnji spored razširiti na daljše obdobje. Na tako razširitev sporeda pa so ne nazadnje odločilno vplivali tudi podporniki, zlasti Karntner Sparkasse, mesto, dežela in zveza, zadnji trije s primernimi letnimi dotacijami društvu.
Lanski festival je bil v glavnem posvečen literaturi, likovni umetnosti in glasbi, letos pa bosta v težišču gledališče in moderna glasba. V festivalske prireditve so spet vključene skupine iz Slovenije, Hrvaške, Furlanije-Julij-ske krajine in Koroške oz. Avstrije. Žal bosta Koroško zastopala le likovnik Thomas
Hoke in pisatelj Jonke. Prvi bo izdelal kovinsko plastiko, drugi pa bo nastopil z branjem besedil o estetiki in drugih temah. V času festivala bo potekala tudi likovna razstava Plakati in tiskarske grafike, ki jo je pripravila skupina Novi kolektivizem iz Ljubljane. Otvoritev bo prihodnji petek ob 20.30 uri v prostorih univerzne menze. Ob tem bo tudi koncert Grupe Kugla iz Zagreba, ki bo nastopila z videoglasbo „Opasnost od jelena".
Glavna privlačnost „Vi-gredne kolekcije" bo brez dvoma nastop Kozmokinetič-nega teatra iz Ljubljane, ki bo prišel v Celovec z dramskim observatorijem Rdeči pilot. To je predstava, ki je zbudila velik mednarodni interes, torej gostovanja v Sovjetski zvezi, Italiji in ZR Nemčiji. Predstava teče v tovornem vagonu - zato bo prizorišče tovorna železniška postaja v Celovcu. Gre pa za prikaz odprave transporta v vojnem času. Ker je vagon za obisko-
valce prostorsko omejen, bosta dve predstavi (11. in 12. maja ob 20. uri). Za prevoz izpred univerze na postajo je poskrbljeno.
Iz Ljubljane bo gostovalo še gledališče Theatrum Ger-manieum Emonae s komadom Reinharda B. Gruberja „Sanftwut oder der Ohren-maschinist". Iz Italije bo nastopilo gledališče Teatro Velemir iz Trsta. Ljubljana bo sodelovala še s koncertom skupine Borghesia z vizualnim electrobit koncetom, in sicer 1. junija. Vse prireditve posebej objavljamo na 7. strani.
Ob tej priložnosti je rektor dr. Hodi zbrane novinarje seznanil tudi z načrti univerze. Nanašali so se na prezidavo poslopja in na prenovo menze. V njej naj bi v bodoče nastal stalni kulturni center, v katerem bi društvo lahko razvijalo svojo kulturno dejavnost. Delovanje Unikuma naj bi se razvilo v trajno kulturno inštitucijo, v kulturni center celovške univerze.
Izšlo je letno poročilo 88/89 glasbene šole na Koroškem
V njem gre za prikaz dejavnosti glasbene šole v šolskem letu 1988/89. Almanach ni zanimiv le za učence in učitelje glasbene šole, ampak tudi za vse, ki se zanimajo za dejavnost te naše glasbeno-vzgojne ustanove. V njem je najprej beseda predsednika Jožka Hudla, ki z zadovoljstvom ugotavlja, da je bila odločitev, da so leta 1977 na na dvojezičnem ozemlju ustanovili glasbeno šolo, pravilna, saj je ta ena izmed tistih elementov, ki naj bi prispevala k ohranitvi slovenskega življa na Koroškem ter k razvoju njegove kulture. Hudi pa ponovno opozarja, da glasbena šola od dežele še vedno ni deležna take podpore, kakršno ima deželna glasbena šola.
Pedagoški vodja prof. Lovro Sodja v svojem poročilu prikazuje dejavnost glasbene šole, ki je tudi v tem šolskem letu dosegla lepe učne uspehe, njeni učenci pa so se uveljavili na raznih tekmovanjih in javnih koncertih. Sodja naglaša zelo majhen osip, ki je za polovico manjši kot leto poprej, saj je pouk prenehalo obiskovati le 13 učencev, torej manj kot pet odstotkov vseh vpisanih. Pretežna večina pa je opravila
Naročite in širite „S!ovenski vestnik!"
letne ali kontrolne izpite -266 od 284 vpisanih učencev. V tem šolskem letu so triletno zhorovodsko šolo zaključili z diplomo prvi trije zborovodje (Irena Brežjak, Milena Ker-njak, Jože Pack). K temu še dodaja, da je šola izvedla preko 30 internih in javnih nastopov ter nekaj gostovanj v Sloveniji.
Na glasbeni šoli je v letu 1988/89 delovalo 39 učiteljic in učiteljev. Razveseljivo je, da je med njimi že lepo število domačih. Podatki, v katerih krajih poteka glasbeni pouk, izkazujejo, da je glasbena šola razširjena skoraj po
celotnem dvojezičnem ozemlju, čeprav je iz tehničnih vzrokov potrebna koncentracija pouka. Točno geografsko sliko pa nudi navedba imen učencev in krajev, iz katerih prihajajo.
Da je glasbena šola deležna tudi trajne pozornosti našega tiska, je razvidno iz faksimilov izbora tozadevnih poročil, zlasti vsakoletnih zaključnih prireditev, ki se stečejo v svoj zaključni koncert v Celovcu.
Gradivo za letno poročilo, ki obsega 33 strani, sta zbrala in uredila Lovro Sodja in Roman Verdel.
1/ okv/ru G/asbe/ie šo/e na Koroškem de/o/e fud/zborofod-ska šo/a. 1/ šo/skem /efu 7 936/39 so jo po Metnem šo/anju uspešno zak//uč;V/ fn/e d/p/omaf/. Na zgornj/ s/;'k/ z /eve prof/ desn/ Jože Pack, M//ena Kernjak /n /rena Brež/ak z uč/fe//em prof. Matevžem Fabjanom. 1/s/ fn/e zborovoaje že de/u/ejo v svq/7'fi domač/h kraj/h. Upamo, da se bo v ta odde/ek vp/sa/o še več m/ad/b fa/enfov, k/ se že///o posvef/f/ zborovodskemu de/u z naš/m/ zbor/.
Grazer Frdb/Jbrstpesse
6. /Mat 90
Rekordna udeležba na graškem pomladanskem, mednarodnem sejmu 90
Graški pomladanski mednarodni sejem 1990 od 28. aprila do 6. maja bo gostil rekordno število razstavljal-cev. Kot so napovedali pretekli teden na tiskovni konferenci v Gradcu, se ga bo letos udeležilo 1938 razstavljalcev, od tega 551 iz inozemstva (33 dežel).
Iz tujine je najmočneje zastopana Zvezna republika Nemčija ter sosednji Jugoslavija in Madžarska, prvič pa bo na graškem pomladanskem sejmu prisotna tudi sovjetska republika Ukrajina s kar 78 podjetji. Svoj interes za udeležbo pa sta že tudi najavili baltski republiki Estonija in Letonska.
Jugoslavija bo letos razstavljala v hali 14, predstavilo pa se bo hrvaško in slovensko gospodarstvo. Glavna tema bo rokodelstvo in turizem. 4. maja pa bo sejem nasploh v znamenju Jugoslavije, saj bo-
do tega dne priredili .Jugoslovanski dan".
Tudi Korošci, ki se sejma udeležujejo s 43 razstavljalci, letos poudarjajo turistične možnosti. Kot že na počitniškem sejmu, koroški turistični kraji tudi na tem sejmu pričakujejo velik interes in številne rezervacije.
Posebna zanimivost letošnjega graškega pomladanskega sejma pa bo brez dvoma tudi razstava avtomobilov pod geslom „1000 + 1 PS" na kateri bo razstavljenih nad 60 najsodobnih avtomobilov veh proizvajalcev na svetu.
Graški sejem bo odprt vsak dan od 9. do 18. ure, zabavni park pa vsak dan do 24. ure. Dnevna vstopnica za odrasle stane 60 šilingov, za osebe pod 18 let pa 30 šilingov. Skupine imajo popust.
Lani je graški pomladanski sejem obiskalo nad 370.000 obiskovalcev.	LL.
PSK: Novosti za Avstrijo in Madžarsko
Nadpovprečna rast hranilnih vlog (9,1%), predvsem povišan promet z vrednostnimi papirji na Koroškem, izboljšane usluge strankam (svetovanje) ter orientacija na več sodelovanja z inozemstvom so glavne točke letnega obračuna avstrijske poštne PSK hranilnice za leto 1989. Tako PSK po vsej Avstriji izkazuje skupno bilančno vsoto v višini 180,4 milijarde šilingov, kar pomeni prirastek za 10,1 milijarde, predstavniki PSK pa posebej poudarjajo, da je lani znašal delež poslov s tujino že dobro četrtino celotne bilančne vsote.
Zato hoče PSK tudi v letošnjem letu to dejavnost še bolj razviti, saj se bo udeležila pri madžarskih poštnih bankah in pri zvezi madžarskih hranilnic zli odstotki, vnesla pa bo predvsem bančni know-how ter pomagala pri razvoju sistema poslovalnic v manjših krajih.
PSK pa letos tudi Avstrijcem ponuja nekaj novosti: tako so uvedli PSK-card, s katero se lahko poslužujete vseh bankomatov, od maja dalje pa je pri PSK mogoče tudi življenjsko zavarovanje pa tudi posebna oblika dodatne pokojnine.
Datum Kraj	PR)RED!TVE	Pr red te j
Petek	pri Kovaču	REDN!OBČN!ZBORSPD„VALENT)NPOLANŠEK"
27.4.	na Obirskem	občni zbor bo z iepim petjem oiepša) .Tercet Rož"
20.00
Petek	občinska hiša	OTVORiTEV RAZSTAVE Hetmut Biažej, naivno siikarstvo-tesorezi,
27.4.	v Ptiberku	sodeiujeta: Mtadinski zbor Piiberk in ansambe! Družina Lipuš
20.00
Petek	gostiina	TRETJA SLOVENiJA? SMER, VSEB!NA !N	Dunajski krožek
27.4.	VVeidinger	ZNAČ!LNOST)DRUŽBENOPOL!T!ČN!H
19.00	Dunaj	SPREMEMB-predavata:univ. prof. dr. Anton
Bebier in dip). jur. Darja Lavtižar-Bebier iz Ljubijane
Petek	Tišierjeva	PREDSTAVtTEV KN J!GE „DER OB!R-D!ALEKT !N
27.4.	dvorana	KARNTEN-OB!RSKO NAREČJE NA KOROŠKEM
10.00	Mohorjeve hiše	univ. as. mag. dr. Ludvika Karničarja z uvodnimi besedami univ. prof. dr.
v Ce!ovcu	Stanisiava Hafnerja
Sobota	farna dvorana	!GRA„DOMOV!NA"-nastopa	SKDGiobasnica
28.4.	vGiobasnici	Lutkovna skupina KPD.Šmihe)"
19.30
Sobota 28.4. 20.00	Pri Schwarziu v Piiberku	POMLADNI KONCERT-sodelujejo: Godba na pihala Šmihel, Jazz-ansambel ..Cambrige Kut'n" iz Celovca in Big-Band DGNP Šmihel	Društvo godba na pihala Šmihel
Sobota 28.4. 20.30	kuiturnidom v Šentjakobu	KONCERT ROCKSKUPINEBRUJI z Gradiščanske	SPD.,Rož",SPZ
Sobota	Posojiinica-	SLAVKO AVSENtK !N FRANC KOŠ!R
28.4.	Bank Podjuna	detita avtograme
9.-11.00 vDobriivasi
Sobota	hote) Obir	LOVSK! PLES igra-ansambe!	Lovski zbor
28.4.	v Že!ezni Kapii	Dobri prijateiji
^__________________________________ Žetezna Kap!^
Sobota	kutturnidom	PREDSTAV!TEV KASETE „JUR!MUR) V AFR!K!"
28.4.	naRadišah	nastopata: Gabrie) Lipuš in Poide Bibič
15.00
Sobota	Gaierija Rožek	ZA ZAKLJUČEK RAZSTAVE - Pogovor z umetnico Gerhitd Tscha-
28.4.	v Semis!avčah	chier, nato bere Heino Fischer iz knjige „Der betorende Gianz der
18.-20. ure	Dummheit"(EstherVitar)
Nedetja	farna dvorana	PREDSTAVtTEV KASETE „ JUR! MUR! V AFR!K)"
29.4.	vŠent!ipšu	nastopata: Gabrie! Lipuš in Poide Bibič
9.30
Nedeija	ijudskašoia
29.4.	vBitčovsu
14.30
SREČANJE MLAD!NSK!H ZBOROV
nastopajo: otroške skupine z Gur, iz Roža in Cetovca; v drugem deiu bosta nastopita Gabriei Lipuš in Poide Bibič z otroško pravijico T. Pavčka ..Juri Muri v Afriki"
KKZ
Sreda	Gaierija 61	OTVOR!TEV RAZSTAVE-Rudi Bendtik-„Danes", Oggi"-
2.5.	v Cetovcu,	skutpture in akriii
18.30	Bahnhofstr. 24
Petek	Kutturna taborna	LtTERARNOBRANJE-Andrea	Kuiturnodruštvo
4.5.	PriJokinu	Konrad in Fabjan Hafner bereta	„PriJokinu"
20.30	vCetovcu	iz svojih dei
Sobota	kutturnidom	TAVESEL!DANAL)MAT)ČEKSEŽEN!	KKZ
5.5.	všentprimoiu	gostuje: Mestno giedaiiščeijubijansko
20.00	V nedeijo. 6. maja. ob 14. uri pri Cingeicu na Trati in ob 20. uri v farni
dvorani v Šentjakobu v Rožu
Sobota	pri Adamu	80 LET KOČNE	SPD„Kočna"
5.5.	v Svečah	sodeiujejo: MoPZ Kočna, cerkveni pevski zbor.
19.30	Fantje izpod grmade (Trst) in Tamburaši Šentjanž
Sobota	priFiorjanu	GLEDAUŠKA PREDSTAVA „DOMOV"(Feiix	SPD .Edinost"
5.5.	vVogrčah	Mitterer) gostuje: giedaiiška skupina SPD
20.00	..Radiše"
Siovensko prosvetno društvo ..Edinost" v Piiberku organizira LETOVANJE OTROK NA MORJU v času od 4. do 14. avgusta 1990 v Baški na otoku Krk.
Cena znaša 1.700 ši). Prijave so možne do 25. maja 1990 na posojiinici v Piiberku.
Sobota	pri Kovaču	MATERiNSKA PROSLAVA !N PREDSTAVtTEV SPD.V.Potanšek"
12.5.	na Obirskem	DOKUMENTACIJSKEGA DELA O OBtRSKEM
20.00	NAREČJU - deio je napisa) naš rojak, univ.
asistent mag. dr. Ludvik Karničar. Spored bodo soobiikovaii domačini s petjem in recitaiom v narečju
RAZSTAVE
Celovec
-	Deželna gaierija - Anton Mahringer, slike, do 27. 5. 1990. -Gaierija Mohorjeva - Stanko Sadjak, Na poti domišljije, do 30.4. 1990. - Kutturna taberna „Pri Jokinu" - Simon Veratschnig, cikel o Egiptu, do 28. 4. 1990. - Gaierija Stadthaus - Rafael Podobnik, fotografije - senčna obala.
Dobria vas
-	Gaierija Stift-Eberndorf - skupinska razstava: Dinese, Heidi Zimmmer, Jože Boschitz, Karl Vouk, do 5. maja 1990.
Tinje
-	Gaierija Tinje - Ljubica Ratkajec-Kočica, slike in skulpture iz keramike in stekla.
Piiberk
-	Občinska hiša - Helmut Biažej, naivno slikarstvo in lesorezi, do 11.5.1990.
Tržič
-	Muzej NOB - Valentin Oman, freske, do 30. 5.1990.
MENJAVA DENARJA (VALUTE) dne 25.4.1990			
	dobite (šil.) plačate (šil.)		
za 1 ameriški doiar	$	11,70	12,30
za 1 angieški funt	S	19,00	20,00
za 100 franc, frankov	f	204,50	214,50
za 100 itai. iir	Lit	0,935	0,985
za 100 dinarjev	D)N	90,00	110,00
za 100 švic. frankov	sfr	789,00	813,00
za100hoiand. guidnov Hfi		615,50	633,50
za 100 nemških mark	DM	693,70	711,70
lf**^l Posredujeta: Posojiinica-Bank L^J	Zveza-Bank, Ceiovec			
Nadstrankarski časopis
koroških Slovencev
Uredništvo/Redaktion: Tarviser StraBe 16. 9020 Celovec/Klagenfurt. Avstrija. Telefon 0463/514300-30 do 34. teleks 422086 ZSO, telefaks 0463/51430071.
Usmerjenost lista/Blattlinie: seštevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu.
Glavni urednik/Chefredakteur: Ivan P Lukan Uredniki: Andrej Kokot, Andrej Mohar.
Izdajatelj in založnik/Herausgeber und Verleger: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem. Tarviser StraBe 16.9020 Celo-vec/Klagenfurt, telefon 0463/514300. teleks 422086 ZSO, telefaks 0463/51430071.
Tisk/Druck: Založniška in tiskarska družba z o j. Drava, Tarviser StraBe 16, 9020 Celovec/Klagenfurt, Avstrija, telefon 0463/50566, teleks 422086 ZSO. telefaks 0463/51430071.
Oglasi/Anzeigen: Tarviser StraBe 16. 9020 Celovec/Klagenfurt. Avstrija, telefon 0463/514300-30 do 34 in 40. teleks 422086 ZSO. telefaks 0463/51430071.
Zastopstvu za Jugoslavijo: AD1T-DZS, Glonarjeva 8, 61000 Ljubljana, Slovenija, telefon 061/329761, telefaks 061/311123.
Letna naročnina: za Avstrijo 370 šil. (za penzionistc 280 šil ); za
Križanka brez črnih poLj
VODORAVNO:
1. v voz vpreženi konji; 7. gozdna ovijalka s prožnim lesom; 8. težava, nadloga; 9. neznan človek, anonimnež; 10. domača oblika srbskega imena Jovo; 11. visoke igralne karte; 12. barva kože, polt;
NAVP!ČNO:
1. začetek revolucionarnega upora; 2. prenašanje, na primer športnega dogodka po radiu ali TV; 3. izrastki na glavi jelena ali srnjaka, lovska trofeja; 4. vulkaniziran kavčuk črne barve /iz črk besede BENITO/; 5. majhne gobe; 6. nekdanji kozaški poglavar / iz črk besed ANA in MAT/
sestavi! Jože Peteiin
Rešitev prejšnje križanke
4	A	B	C	D	E
1	3	9	9	z	
2	D	4	<		F
3	č?			L	O
4	<5	/	At	C	A/
5		F	A/	F	Č?
6		F	/	4	F
2 Sestici ................ 5.702.833,-
12peticzdodatnoštev......... 316.824,-
402 petlci .................. 14.286]-
20.950 štirlc ................... 362,-
349.543 trojk ...................27 -
.75 dvanajstič . 1538 enajstič . 16.690 desetic
1 stava ......
1 joker ......
... 35.108,-
...... 856,-
.......78,-
... 506.419,-2.422.514,-
Linhartov „vese!i dan" na Koroškem
Prihodnjo soboto, 5. in nedeljo, 6. maja ho v organizaciji Krščanske kulturne zveze gostoval na Koroškem ansambel Mestnega gledališča ljubljanskega z Linhartovim „Ta veseli dan ali Matiček se ženi".
Kot je znano, bodo gledališčniki iz Ljubljane nastopili v soboto zvečer ob 20.00 uri v kulturnem domu v Šentprimožu, v nedeljo ob 14. uri pri Cingeicu na Trati, ob 20. uri pa v farni dvorani v Šentjakobu v Rožu. Ljubitelji odrske umetnosti prisrčno vabljeni!
27.4.-3.5. ] TV AVSTRIJA t [ TV AVSTR! JA 2 ] TV SLOVENIJA ] V TEM TEDNU NA TELEVIZIJI
PE
27.4.
9.05 Sinha Moča; 10.30 Gren-viilska tragedija; 13.50 Mlada sreča v aprilu; 15.30 Otroški spored; 18.00 Mi; 18.30 Praksa Bulovvbogen; 19.30 Čas v stiki; 20.00 Šport; 20.15 Stari; 21.20 Pravnik Kreuzberg; Pogledi s strani; 22.15 Za ljubitelje filma; 22.45 Ardeni 1944; 0.30 Miami vice; Poročila.
15.40 Leksikon umetnikov; 15.45 Šport; 17.30 Podjetja Arhe novah; 18.00 Sinha Moča; 18.30 VVurlitzer; 19.00 Koroška danes; 19.30 Čas v sliki; 19.53 Vreme; 20.00 Šport; 22.50 Avstrijski umetnostni salon; 0.50 Med štirimi očmi; 1.30 Poročila.
9.00 Spored za otroke: Ana Barbara; Ku-ku; 9.50 Mozaik; Bill Oddie v raju; 10.15 izgubljeni pod Triglavom; Blue-bell; 16.45 Tednik; 17.50 Pokrij njen obraz; 18.40 Spored za otroke: Poltronaexpress; Noro, norejše, norišnica; Risanka; 19.30 Dnevnik; Zrcalo tedna; 20.20 Bajke na Slovenskem.
$0
284.
9.05 Sinha Moča; 11.00 Dediščina Guldenburgovih; 14.30 Venera na obali; 16.00 Otroški VVurlitzer; 17.05 Countdown; 17.30 Degrassi junior High;
18.00	Podoba malih kmetov;
19.00	2x7; 19.30 Čas v sliki; Šport; 20.15 Špijonova igra; 23.20 Aktualno; 23.25 Prihajam s konca sveta; 1.00 Exlibris.
15.10 Leksikon umetnikov;
15.15	Pesmi za Song contest;
16.00	Magazin iz parlamenta;
17.00	Draga družina; 18.00 Sinha Moča; 18.30 Slika Avstrije; 19.00 Avstrija danes; Čas v sliki; Kulturni žurnal;
20.15	Tihe vode; 21.45 Športna reportaža; 22.45 Mednarodni show; Mednarodni jazz.
9.00 Spored za otroke: Radovedni Taček; Lonček kuhaj; Okrogle o Veržejcih; Ciciban, dober dan; Ovčar Hobo; 13.40 Evrosong; 17.40 Pokrij njen obraz; 18.35 Vaš zelenjavi vrt; 19.05 Risanka; 19.59 Utrip; 20.30 Kolo sreče; 22.05 Dnevnik; 22.25 J. Gould: Grehi; 23.15 Čas ljubezni.
NE
29.4.
9.05 Vojska brez bodočnosti?;
9.05	Pozejdonovi vrtovi; 10.30 Obzornik; 11.00 Ura tiska;
14.05	Kdor ljudi domovino; 15.30 Spored za otroke; 17.00 X-Large; 20.15 Nočne igre; 21.50 Ritorno D'Ulisse in Patria, italij. opera; 0.25 Aktu-lano.
9.05 Kulturni obzornik; 10.30 Arhitektove misli; 11.15 Legenda Budimpešte; 13.00 Dober dan, Koroška; 13.30 Športno popoldne; 18.00 Sinha Moča; 18.30 Slika Avstrije; Avstrija danes; 19.30 Čas v sliki; Primer za ljudskega pravobranilca; 20.15 Airport 80 - Concorde; 22.10 Ukroti me - ljubi me.
8.40	Otroška matineja; Živ žav; Poltrona expres; Noto, norejše, norišnica; 10.00 Lepi upi; 10.55 Ansambel Braneta Klavžarja; 12.25 Formula 1; 15.30 Pokrijte ji obraz; 16.30 Dnevnik; 16.45 Stara druščina; 17.55 Kavarna; Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.05 Balkan ekspres; 21.00 Zdravo;
22.40	Sova - Skupaj na sledi.
PO
30.4.
9.05 Sinha Moča; 10.30 Pravnik Kreuzberg; 14.20 Batman; 14.45 Hiša na Eaton trgu; 15.30 Otroški spored; 18.00 Mi; 18.30 Praksa Bulovvbogen; 19.30 Čas v sliki; Vreme; 20.00 Šport;
20.15	Šport v ponedeljek;
21.15	Hunter; 22.10 Ljubica drugega; 23.25 Aktualno; 0.50 Poročila; 0.50 Exlibris.
16.40 Leksikon umetnikov; 16.45 Umirajoče freske Šumele; 17.30 LindenstraOe; 18.00 Sinha Moča; 18.30 VVurlitzer; 19.00 Koroška danes; 19.30 Čas v sliki; 20.15 Hotel Paradies; 21.15 Šiling, gospodarski magazin; Čas v sliki; 22.25 Težišče Evropa - avtomobili, okolje, delovni čas.
9.00 Spored za otroke: Radovedni Taček; Aliča v deželi risb; Roanoak; Slovenska ljudska glasbila; 13.25 Stara druščina spet skupaj; 16.30 Dnevnik; 18.10 Pokrijte ji obraz; 19.05 Risanka; 20.05 D. Jovanovič: Prevzgoja srca; 22.15 Dnevnik; 22.40 Osmi dan; 0.25 Sova -Skupaj na sledi.
14.05 Sinha Moča; 14.30 Aleksander, življenjski umetnik; 16.00 Leto in dan; 16.10 Konferenca živali; 17.40 X-Large;
18.30	Praksa Bulovvbogen;
19.30	Čas v sliki; Šport; 20.15 Plakat; 21.40 Linz; 22.40 P. ). Čajkovski, sinfonija v h-molu;
23.30	Aktualno; 23.30 Zgodbe z dunajske periferije.
9.05 Filmske zgodbe; 9.50 Boj nasilja; 10.20 Življenje je slučaj; 11.30 Citizen Kane; 15.45 Dvotirno; 16.45 Kar je ostalo od dvojnega orla; 17.30 Orientacija; 18.00 Sinha Moča; Slika Avstrije; 19.30 Časvsliki; 19.50 Najlepše otroške pesmi; 20.15 Satan v belem; 22.10 F.I.S.T. -mož, ki gre svojo pot.
8.55 Spored za otroke: Živ žav; Zgodbe iz školjke; Čenčarija; Roanoak; Mozaik; 15.35 Sova - Skupaj na sledi; 16.45 Spored za otroke: Lonček kuhaj; Periskop; 17.55 Pokrijte ji obraz; 18.50 Risanka; 20.05 Moja poslednja sanja; 21.05 Pesem upora; 22.25 Evrosong; 23.10 Sova - Skupaj na sledi.
9.05 Sinha Moča; 10.30 Airport 80 - Concorde; 14.15 Batman; 14.40 Hiša na Eaton trgu; 15.30 Otroški spored: 18.00 Mi; 18.30 Praksa Bulovvbogen; 19.30 Čas v sliki; 20.00 Šport; 20.15 Dediščina Guldenburgovih; 21.00 Pogledi s strani; 21.10 Maratonec; 23.15 Prisojate Alfredu umor?; 0.50 Aktualno.
14.15 Leksikon umetnikov; 14.20 Šport; 17.30 Dežela in ljudje; 18.00 Sinha Moča; 18.30 VVurlitzer; 19.00 Koroška danes; 19.30 Čas v sliki; 19.53 Vreme; 20.00 Kulturni žurnal; 20.15 Argumenti; 22.00 Čas v sliki; 22.25 Šport; 0.30 Aktualno.
9.00 Čenčarija; Roanoak; 10.50 Moja poslednja sanja; 11.45 Zdravilo za strah; 13.25 Arabske pustolovščine; Dnevnik; 17.15 Spored za otroke: P. Voranc: Solzice; Solze polne smeha; 18.20 Pokrijte ji obraz; 19.10 Risanka; 20.05 Navigator; 21.35 Evrosong; Dnevnik; 22.35 Nagrada Dannya Kaya.
9.05 Sinha Moča; 10.30 Argumenti; 14.15 Batman; 14.40 Hiša na Eaton trgu; 15.30 Otroški spored; 18.00 Mi; 18.30 Praksa Bulovvbogen; 19.30 Čas v sliki; Šport; 20.15 Dobrodošli v klubu; 21.20 Jolly Joker; 22.15 Pustolovščine dobrega vojaka Švejka; 23.20 Moški, ki je obvladal ženske; Poročila.
16.10 Leksikon umetnikov; 16.15 Šport; 18.00 Sinha Moča; 18.30 Wurlitzer; 19.00 Koroška danes; 19.30 Čas v sliki; 19.53 Vreme; 20.00 Kulturni žurnal; 20.15 Notranjepolitični report; 21.20 Kulturni report; 22.00 Čas v sliki; 22.25 Klub 2; Poročila.
9.00 Spored za otroke: Grizli Adams; Pripoved stare pohorske steklarne; Mostovi; 16.30 Dnevnik; 16.45 Mozaik; 18.00 Spored za otroke: Ciciban, dober dan; Ovčar Hobo; 19.00 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.05 E. Waugh: Vnovič v Brides-headu; 20.45 Tednik; 21.50 Dnevnik; 22.10 Butnskala.
Skedenj godcev v gosteh v NDR
Petek, 27. 4. 1990, TV A2, 20.15 - Odkar so se politične razmere v Vzhodni Nemčiji spremenite, je postalo bolj aktivno tudi sodelovanje med avstrijsko in televizijo Nemške demokratične republike. V okviru tega sodelovanja bo nocoj na sporedu priljubljena oddaja Skedenj godcev, ki jo bodo prenašali tudi za gledalce v NDR, hkrati pa bomo pri nas videli prispevek televizije NDR.
Srhtjivka
Sobota, 28. 4. 1990, TV A2, 20.15 - Tihe vode, je naslov angleške srhljivke, ki se odigrava na britanskem otoku Jersey. Tam živi s svojo mnogo let mlajšo ženo Francoz Vic. Njun zakon ni srečen, še zlasti ne, ko se na otoku pojavi pianist Carlo. Tedaj se za Vica pričenjajo trenutki strahu in groze.
Koroška poje na s!ovenski TV
Torek, 1. 5.1990, TV Slovenija 2,19.00 - Drugi spored televizije Slovenija v mreži koroške kabelske televizije ni mogoče sprejemati, vendar ga gledalci lahko gledajo z navadno anteno v Podjuni in drugih predelih južne Koroške. Zato tokrat posebej opozarjamo na oddajo ..Koroška poje". V polurni oddaji bodo prikazali posnetke lanskega koncerta KKZ „Koroška poje", na katerem so se zbrali mali pevski ansambli, v svojih nastopih pa so pokazali toliko vedrine in pevskih sposobnosti, da jim je tudi na televiziji vredno prisluhniti.
Čudovita odkritja pod vodo
Četrtek, 3. 5.1990, TV A2,17.15 - Odkritja pod vodo, takšen je naslov oddaje, ki jo bomo lahko videli še v osmih nadaljevanjih. Julija Cave je v naznanih in težko dostopnih predelih našega planeta našla preplavljena področja in raziskovala podvodno življenje. Ob tem so ji uspela čudovita odkritja, ki vedno znova presenečajo biologe in arheologe.
Petek, 27.4.
Dobrolski prošti
Sobota, 28.4.
V živo iz Dobrle vasi: Od pesmi do pesmi -od srca do srca
Nedelja, 29.4. 6.30-7.00: Dobro jutro na Koroškem Duhovna misel (dr. D. Klemenčič) 18.10-18.30: Dogodki in odmevi
zborov v Velikovcu
Torek, 1.5.
6.30-7.00: Dobro jutro na Koroškem 18.10-18.30:
Cvetoči maj -glasbeni spored
Sreda, 2.5.
Večerna 21.05-22.00:
„Dober večer, prijatelji" -posnetek javne prireditve iz Dobrle vasi
Spored za 29.4.1990, ob 13.00 uri
*	Stovenski otroci so peti v vetikovškem gradu
*	Spomin na obgtavtjene Setane
*	Žetezna Kapta: Ftorijana pojo
*	Srečanje v Dobrti vasi
*	Vatentin Oman razstavtja v Tržiču
*	Premiera na Radišah
*	Otroci
*	Gtasba
od 27. do 29. aprita 1990:
Ponedeljek, 30.4.	četrtek, 3.5.
Srečanje mladinskih	Rož-Podjuna-Zilja
Srečanje z ORF v Dobrti vasi
02-pom!ad koroškega radia
Koroški radio se bo od 2. maja dalje imenoval 02. Spremembo oz. novo ureditev odgovorni istovetijo s pomladjo. 02 je dejansko povsem nov regionalni radio z novo programsko zasnovo. Glavne novosti so razširitev oddajnega časa na 24 ur dnevno, še večji servis za poslušalce, zlasti o razmerah na cestah, vremenu, s kratkimi poročili v enournem zaporedju.
Žal je intendant Felsbach ob predstavitvi „02" na vprašanje, če bodo informacije dvojezične, odgovoril negativno. Pri taki razširitvi bi to moralo biti povsem samoumevno, a ni. Samoumeven pa bi ob taki reformi moral biti tudi povečan oddajni čas slovenskega sporeda. Na Dunaju tozadevnih ovir ni, so pa, kot pri mnogih manjšinskih zadevah, tu na Koroškem.

OpoVSO

Vrtnarji: dan odprtin vrat
Po vsej Koroški bodo jutri, 28. apriia 1990, vrtnarji priredili „dan odprtih vrat". Od 8. do 16. ure (!) bodo v vrtnarijah predstavili svojo obsežno ponudbo rož in rastlin ter tudi strokovno svetovali. Tako boste lahko izvedli, kako pravilno izbirate rože in rastline za vaš dom oz. stanovanje, kako je z nasa-janjem rastlin ter z njihovo nego.
Na sprehod s kartami f&b
Kartografska ustanova freytag & berndt je izdala dve novi karti, od katerih prva nudi pregled možnih sprehajalnih rut v predelu skupine Kreuzeck - Melska dolina, druga pa na področjih Julijskih Alp. Gre za znano kvalitetno delo, ki poleg zemljevida nudi celo vrsto dodatnih informacij: vrisane so planinske postojanke, navedeni naslovi turističnih informacijskih birojev, hkrati pa so pri f&b poskrbeli tudi za pravilno označbo posameznih vrhov in krajev, torej za poimenovanje in pisavo posameznih krajev in vrhov ob tromeji med Koroško, Slovenijo in Furlanijo-Julijsko krajino.
O prehran/, k/je ob/čajna v naš/h prede//b, ne b/ mog// frd/f/, da je norma/na /n za zdrav/e najbo// pr/merna. 1/pr/mepav/ s f/z/č-n/m de/om pr/ nas vse preveč jemo. /z tega /zv/ra ta prev/soka teža /n nagnjenost k maščob/, s čemer preveč obremenjujemo tud/ krvn/ obtok /n s/ ofežkočamo d/banje. Ma to /n na prav//en nač/n prehranjevanja so opozor/7/ dr. Bodm/ng, d/p/, trg. G/aw/scdn/g /n Be/mut B/nder (na s//k/j na predstav/tv/ sporeda a/pe-jadranskega zasedanja /SBB/VT, k/ še do sobote poteka v kaz/nu v 1/rb/.

—---
7*ur/s t/čna tab/a je pet/ez/čna. Se bo obč/na tur/stom kdaj predstav//a tud/ kot dvo/'ez/čna?
Na svidenje. Železna Kap!a?
„Pravzaprav je morala tovarna celuloze Obir na Rebrci res zapreti, da so Kapelčani začeli razmišljati o svoji prihodnosti. A zbudili so se!", je dejal eden izmed diskutantov na razgovoru med kapelškimi mladinci, združenimi v mladinskem forumu „Skupno", in kapelskim županom dr. Dieterjem Hallerjem. Prav ta diskusija preteklo nedeljo pa je bila simpatičen izraz tega prebujanja, hkrati pa je tudi potrdilo, da se mladina v Železni Kapli ni pripravljena prepustiti usodi in odseljevanju. Povsem nasprotno: mladina sama išče možnosti za obstoj in tudi za razvoj in ohranitev celotne občine.
V diskusiji je bilo precej slišati o potrebi preživetja, o nujnih novih pristopih, predvsem pa seveda tudi o tem, da
mladi niso zadovoljni samo z občinskim turističnim konceptom. Ta je po njihovem mnenju preveč omenjen le na šport, pa tudi preozek, saj v bistvu gradi le na SchloBhote-lu, za ostala turistična podjetja pa ne nudi pravih možnosti.
Mladi pa so tudi nezadovoljni, ker je v načrtih govor le o razvoju turizma, ko pa predvsem po zaprtju Obirja manjka delovnih mest, manjka industrije, pa tudi za male kmete ni ustreznih rešitev, s katerimi bi lahko ohranili svoje domačije.
Ni torej čudno, da so mladi zahtevah posebne podpore, s katerimi bi lahko obnovili črne kuhinje, kašče, rokodelstvo, s tem rešili usodo mnogih družin, hkrati pa pomagali tudi turističnim podjetjem, da bi svojo ponudbo
lahko razširi na vse štiri letne čase.
Ob taki paleti predlogov je moral tudi župan Haller priznati, da so zamisli mladih vredne resnega pretresa. Toda o tem so ga mladi morali šele prepričati s tehtnimi argumenti, saj se jih je župan sprva skušal otresti s prikrito grožnjo, da bi preostra kritika lahko zaostrila klimo...
Optimizem je torej upravičen: mladi se zavedajo resnosti položaja, vedo, da gre tudi za ohranitev identitete obeh narodov, ki živita v tej občini, politika pa je morala spoznati, da bo morala dejansko skrbeti za vse občane in podjetnike v tej občini. To pa je bil najpomembnejši zaključek tega večera - prav v smislu, da ne bo treba reči: „Na svidenje, Železna Kapla!"^^
SLOVENSKI VESTNIK - ŠPORT	SLOVENSKI VESTNIK - ŠPORT
Šahisti SŠZ/Carimpex! osvojiti šesto mesto!
Prvo moštvo Slovenske športne zveze/Carimpex I je v nedeljo z zmago v zadnji tekmi zaključilo ne preveč uspešno prvenstveno sezono 1989/90 v koroški spodnji ligi-vzhod. Po enajstih kolih je zasedlo povprečno šesto mesto med 12 moštvi, ob začetku druge polovice prvenstva pa so igralci še upali na osvojitev naslova viceprvaka v tej sicer močni ligi.
Vzroki za povprečen rezultat so na dlani: v prvih dveh kolih je moštvo nastopilo v najmočnejši postavi, v drugi polovici prvenstva pa je ekipa zašla v krizo, katere se je odtresla šele v zadnjih dveh
Šah - spodnja !iga
1.	ODKCe!ovec !
2.	SG Wo!fsberg !I
5. KDRCetovecI
6.S$Z/Carimpex
8.	Raiffeisen
9.	ODK Šentandraž K).ESV Šentvid! ll.Frantschach! !2.Borov!je!
9 ! 9 2 9 1 7 2
5	2
6	h 2 3 2 2 4 1 2 2 1 2 ! 0
1 64,5
0	64,0
1	56,5
2	51,0
4	46,0
5	45,0
6	39,0 6 38,5
6	37,0
7	35,0
8	28,5 . 10 23,0
kolih. Seveda pa je kljub nihanju forme postalo jasno, da se bo moralo moštvo -poleg Silvija Kovača - okrepiti še predvsem na prvih deskah, če hoče napredovati v koroško deželno ligo.
Zahvala pa velja sponzorju prvega moštva, podjetju Carimpex in njegovemu poslovodju mag. Jakiju Sit-terju.
V zadnji tekmi so šahisti s 6:2 premagali petouvrščeno moštvo FSK/KDR Celovec I. Zmagali so Alojz Gallob, Gorazd Živkovič, Ivko Ferm in Herbert Rulitz, remizirali pa Silvij Kovač, Franci Rulitz, dr. Joži Amrusch, in Franc Kolter. Nasprotniki niso zmagali niti v eni partiji!
Moštvo Slovenske športne zveze/Drava !! pa se v nedeljo v prvem razredu-vzhod bori proti izpadu. Najhujši nasprotnik v borbi za izpad je moštvo iz Šentvida, ki je točko in pol za slovenskimi šahisti. Šentvid igra proti prvi ekipi SŠK Obir, tako da SŠZ Drava II pričakuje „bratsko "pomoč" v boju za preživetje.
Optimizem in nezaupanje v vrstah SAK
Na tekmi SAK z Brežami bo sicer manjkal Franc Sadjak (4. rumeni karton), kljub temu pa med igralci kluba vlada optimizem: Erwin Galo je spet zdrav, pa tudi Florijančič je na poti k boljši formi. Tako ima SAK na voljo skoraj najboljšo enajsterico (upa predvsem tudi na Velika - na sliki levo), od katere tudi gledalci po porazu z ATSV Wo!fsbergom pričakujejo rehabilitacijo. Prav moštvo Brež pa bi bilo za to najbolj primerno, saj je v pre-
teklem kolu premagalo vodeči WAC.
Sicer pa se je v vrstah SAK in njegovih navijačev pojavilo nezaupanje do trenerja Lojzeta Jagodiča. Govor je celo o tem, da bi ga nekateri najraje odslovili. Člani predsedstva SAK o tem še niso dali kake izjave, kljub temu pa se širijo govorice, da bo tekma z Brežami morda celo zadnja s trenerjem Jagodičem. V tem primeru pa tudi še ni jasno, kdo naj bi prevzel vodstvo SAK.
Sternov rekord
Preteklo nedeljo je po dunajskih ulicah potekal 7. mednarodni spomladanski maraton, katerega se je med 4800 tekači udeležil tudi naš rojak Peter A. Štern. Maratonsko progo (42,2 km) je pretekel v dveh urah in 36 minutah in s tem izboljšal svoj osebni rezultat kar za celih 11 minut. Štern je s tem dokazal, da sodi med najboljše te panoge, k uspehu pa mu iskreno čestitamo.
TE R M ! N !
NOGOMET
Sobota, 28.4. 1990: Globasnica - Železna Kapla (17), ATUS Borovlje-VSV (17).
Nedelja, 29. 4.: SAK - Breže (17). Pokrče- Selc (16.30), Ruda - Bilčovs (17), Ž.itara vas -Mostič(17),Wietersdorf-Pli-berk(10.30).
1 orek. 1. S.: Selc - Reichcnfcls (17.30).
ŠAH
Nedctja, 29. 4.: Gospa sveta -SŠZ/Drava I! (9).