11. številka. Ljubljana, v četrtek 15. janovarja. XXIV. leto, 1891.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan zvečer, izimsi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejemati za avstro-ogersko dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 jdd., za četrt let.;i 1 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za. vse leto 13 gld., za četrt leta 8 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 ki-. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr.
na mesec, po 30 kr" za četrt leta. — Za tuje de}.e 1 o toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., Če so oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvolć frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je v Gospodskih ulicah 5t. 12. UpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Po ljudski štetvi.
ii.
Akopram nemarno že posebuih podrobnejih izjav o konečiiem izidu ljudske štotve, vender se kaže že dovolj jasno, da tudi letos ne bode dosegla pravega svojega namena, da znanost in statistika ne bodeta iz njenih rezultatov pridobila ono pod« lago, katera bi morala izvirati iz nepristransko izvršitve ljudskega popisa
Način, na kateri se je vršil, je tak, da je res Skoda za veliki trud, ki ga prizadene in za ogromne stroške, kajti reči se mora, da je denar deloma vun vržen prav zastonj, dognalo se bode pač nekaj številk, ali razmerje mej posamičnimi narodnostmi pa bode vsled nezaslišanega pritiska tako zmedeno, da nikakor ne more služiti v resno podlago bodisi v katerem koli oziru.
Posebno razburili so se duhovi na Češkem, kjer je itak že napetost mej obema narodoma velika in se je prav po nepotrebnem vrglo novo netilo daljnemu razporu in prepiru. K»r poročajo češki listi o tem, kako se je vršilo popisovanje to presega res vse meje poštenosti in dostojnosti. Če se je kaj jednaeega lahko moglo goditi na Češkem, kjer je narod izredno zaveden in kjer se tudi prosti delavec dobro zaveda svoje narodnosti, lahko si mislimo, kako se je godilo drugod, kjer narodi neso tako zavedni iu «e dado lagleje zavesti. Da je pa baš tudi na Č- škem v krajih, kjer imajo Nemci večino se moglo tako postopati, temu je kriva v prvi vrsti okoliščina, da je češki delavec odvisen od nemškega delodajatelja, da žalibog mi Slovani premalo gledamo na to, da si v narodnogospodarskem o/iru osiguramo tla, da postanemo vsaj v kolikor je v našib močeh, neodvisni od nasprotnega kapitala. Težaven je pač boj proti kapitalu, ki pod-jarmlja vse, a mnogo bi se dalo storiti, da se pravočasno začne delati m združevati domače moči.
Koliko imamo tudi po slovenskih krajih iudu-strijalnih podjetij, ki so vse v rokah nasprotnikov, katerim prepuščamo tako rekoč brez upora vse. V Mančah na Vipavskem, kjer se je našlo živo srebro,
LISTEK.
Tedenske drobtinice.
(Pustni ču«-,  ples  bfolkllitov;   Vodnikov  ples; Sokolova niafikeradit; čitalnica GoriSkaj Trst brc? gbivu; nemfitvo v Mariboru;  Celo viki  Nonici ;   Vtdikovskih  sedmu Svabov; Kamniška leleznlclj vodovod; čevljar — cigan.)
Jako kratki so dnevi, odločeni letos poskočnemu princu karnevalu, ali po domače rečeno Kurentu, in treba se bode požuriti našim plesoljubnim damam iu mladim gospodom, da jih ne prehiti čas, ter da ne bodo na pepelnično sredo, ki bode letos izredno zgoduja, zgrevani trkali ob prsi ter se ke-sali, da so pustili brezuspešno zatoniti jedno lepih mladih in poskočnih let v morji večuoBti. Trije so plesi, ki dozdaj nekako na sebe obračajo posebno pozornost vseh čestilcev Terpsihore, kar jih ima v nuroduih krogih bele naše Ljubljane, in teh gotovo ni malo.
Prvi je z besedo združeni ples slovenskih naših bieiklistov, ki bode v soboto v čitalnični dvorani. Po vseh pripravah soditi, bode to res lepa veselic«, ki nam bode podala izreden užitek, čilim našim kolesarjem pa tudi na gladkem parketu ponudila najlepšo priliko pokazati, da so istotako VBtrajui plesalci, kakor bo izborni na visocem biciklu. Ne dvo-
da govorim o najnovejših prigodkih, kdo izmej imo-vitih nttšincev se je kaj pobrigal za stvar? Naselili se bodo nam Nemci, kakor so se naselili drugod, in ob prihodnji ljudski štetvi ne bodo kopali samo živega srebra, nego stvarili bodo iz žuljevih Slovencev pristne Nemce, v zahvalo za to, da smo jim pre-puHtili slovensko našo zemljo, da jo izkoristijo.
Kaj pomaga u pr. Češkenm delavcu vsa nie-gova zavednost, če pa je pritisk tako velik, da se mu ne more obraniti, če se mu grozi, da izgubi svoj kruh, če se ne upiše po volji delodajatelja« Zgodilo se je v večih krajih, da so se take grožnje tudi zares izvršile. Češki listi prijavljajo dan za dnevom obširna poročila, katera na drobno navajati ni namen naš, ker bi nam  tudi nedostajalo prostora.
Na Nemškem zapisal je pri ljudskem štetji vsak svoj „materni jezik", tako so na primer vsi Slovani, ki bivajo v Berolinu, ostali Slovani, kar je naravno, ker jih nihče ni silil, da se zapišejo za Nemce, oziroma ker jih nihče ni povpraševal po njih „občevalnera jeziku". Isto tuko postopalo se je v ogerski državni polovici, tud: tam je „materni jezik" isti, ki se ga je zapisalo. Samo pri nas držalo se je zloglasne „Umgangsspraehe", katera tako razburja duhove in jih bode še bolj razburjala, ker ni mogoče, da bi tako postopanje, kakor se javlja od vseh Btrani, ne rodilo obiHh in popoluoma opravičenih pritožb in ugovorov, s katerimi ae bode celo pečati sodiščem.
V češkem deželnem zboru bilo je to protipo-stavno počeujanje predmet raznih interpelacij. Koliko se bode doseglo, bode se pokazalo, mnogo upanja pa nemarno.
Vse prizadevanje Slovanov moralo bi biti obrneno na to, -da ako je le mogoče se do prihodnjega štetja odstrani „občevalni jezik" in se ga nadomesti po izgledu drugih držav z jedino pravim in korektnim „maternim jezikom". Na drugi strani pa nam je vsem neumorno delati na to, da se na narodnogospodarskem polji bolje postavimo na lastno noge, da se kolikor mogoče znebimo pogubnega upliva, katerega ima nad nami nasprotni kapital. Lahko je to izreči, a teško izvršiti, to vemo sami,
mim torej niti najmanj, da se v soboto zbere v čitalnični dvorani evet slovenske mladine, ter da bode boginja Terpsihore z veseljem gledala na svoje Česti Ice.
Drugi ples, ki ima že historičen pomen bode sijajni ples, kakor ga običajno priredi vsako leto čitalnica o svečuici. Ker emu pred več leti Vodniku na čast prepevali in plesali, pozneje pa samo plesali, nadejam se, da bodemo tudi letos intenzivno plesali in to tem bolj, ker je le še jeden mali ples napovedan kot uvod k večjemu, tukorekoč glavna poskušnja k sijajnemu, kateremu le želim, da bode res vreden svojega imena, posebno glede obilnega obiska.
Tretji, ki ima zaključiti letošnjo kratko pustno dobo, pa je maškerada „Sokola", o katerej mi ni potrebno zgubljati veliko besed. Kakor Vodnikov ples za čitalnico, tako ima maškerada za „Sokola" tako slavno zgodovino za seboj, da sem prepričan, da se tudi letošnja pridruži sijajno in velečastno njenim prednicam. Ne smem sicer razodevati tajnosti, a toliko pa lehko rečem Že zdaj, da pomnoženi odbor že dela marljivo, kar je tem potrebnije, ker je čas zares kratek, ter bode skrbel za prijetna iznenađenja. Na drugi straui pa je tudi potrebno, da vsi člani, posebno pa dražestue našo domoljubne  dame že zdaj resno mislijo na to, da
a nekaj se da vender le doseči. Storili so se Že semtertja začetni koraki, treba je pogumno stopati naprej. Vsaka posojilnica, vsako če tudi malo gospodarsko podvzetje, ki je v domačih narodnih rokah je velika pridobitev.
Če smo gori naveli površno, kako se je rav-ualo na Češkem v onih krajih, kjer imajo Nemci večino, tem lagleje je misliti, kako so postopali Nemci na Moravskem. In res se poroča o velicih samovoljnostih in protizakonitih pritiskih v Brnu in v Olomovcu, proti katerim so hoče na pomoč po klicati sodniJ8ke oblasti. Da stvari ne manka tudi komičnega, naj končam s tem, da je mati Germa-nija pridobila celo nekaj ubozih slovaških piskro-vezarjev kot svoje sinove, kajti nekateri nemški mogotci so jim zagrozili, da jih dado zapreti in odgnati s silo, če ne dado zapisati nemškega jezika. Kako so potem postopali z domačimi od njih manj ali več odvisnimi Čehi to si lahko vsak misli.
Kako se je godilo po našib slovenskih pokrajinah, o tem govoriti nam bode v jednem prihodnjih člankov, ko se nabere dovolj gradiva. Y.
Bogata Francoska.
Ko 80 zmagonosne nemške f ete porazile Francosko in je v Versaillesu se sklenil mir, po katerem je premagana Frauciia morala odstopiti dve lepi in bogati deželi, vrhu tega pa še plačati dotlej nečuveno odškodnino v znesku petih milijard, osupel je ves svet in vse se je povpraševalo: CM-kod in kdnj bodo Francozi plačali ogromno to vsoto V OsapeloBt pa se je še pomnožila, ko so Francozi v razmetno kratkem čubu ves denar spravili vkupe, da so tako odpravili poslednjega nemškega vojaka s svojega ozemlja.
Francoska pokazala je takrat javno, da je njeno bogastvo neizmerno in Bisinarck sam se je ponavljaje izrekel, da je denarno silo Francozov še prenizko cenil. Kakor j>ri plačevanji vojne od-, škodnine, isto tako, da, celo sijajneje \ okazalo se je Francozov bogastvo te dni, ko je finančni minister razpisal posojilo 869 in pol milijona frankov. Namesto teh  milijonov  podpisalo  se  je na raznih
čas neizprosno beži, da bode kakor bi trenil došel dan 10. februvarja, ko bode treba biti pripravljenim podati se v veseli hrupni ilirindaj pustnega torka. Z upravičenjem smem reči, da bode pretakal britke solze keaimja, kdor zamudi ugodno priliko. Saj nam sedanji čas ponuja tako malo veselih in prijetnih trenotkov, da moramo zares iz dna srca hvaležni biti vrlemu našemu „Sokolu da nas bode vsaj za jeden kratek večer prestavil v kraljestvo neskaljnega veselja, v čarobno kraljestvo fantazije, ki nas vsaj za nekaj ur odmakne vsem težavam vsakdanjega življenja.
Če se oziram okoli po domovini slovenski, opažam, da se je veselo gibanje in uovo življenje pričelo v čitaluiški Goriški, akoravno so nekateri „domaCi prijatelji" hoteli raztresti vest, da umira, 0 čemer imam pa baš nasprotna poročila. Saj si je po dolzih letih celo zopet osnovala pevski zbor, ki so je pogrešal v zadnjem času, iu tako me tolaži misel, da kar jeden nema, ima pa drugi, Česar se je naveličala jedna sestrica, po tern je segla druga.
Tržaški župan Bazzoni spravil je mesto v neko zadrego, ker je provizorično Trst brez glave, kajti odpovedal bo je častnemu mestu županstva in to baje zarad bolebnosti. A bila je vsekako jako čudua ta županova bolezen, ker ga je po navadi se lotila
krajih do Bohote zvečer nič manj nego petnajst milijard, to je, s ed e m u a j s t kr a t več, nego je vlada zahtevala.
Nobeno dosedanjih francoskih posojil Se ni imelo tako sijajnega UHj»eha, akoravno je bil pri prejšnjih posojilih kurs z 79'80, sedaj pa z 92 55 odstotki. Ako pomislimo, da je bilo po podpisovalnili pogojih takoj pri popisu uplačevati po petnajst fran kov, torej za vse posojilo 130 milipmov frankov, tla so pa p' dpisane vsote posojilo sedemnajsU(rat presegle, vidimo, da se j« takoj v soboto uplačala ogromna vsota dveh iu črt rt milijard'.'.
Nečuveni uspeh tega posojila po pravici s ponosom naiidaja vsacega Francoza, osobito pa re-publičaae. Pok isalo SO je, da je republika trdno utemeljena, da  ni zgraj »na na pesek,  ker uživa
toliko, Uprav neomejeno zaupanje prebivalstva, katero je v d« oarniu zadevah kolikor toliko povsod kočljivo.
Repttblicaoski listi vsi po vrsti poudarjajo izredni t.; resu i tat iu Čestitajo zlasti Freycineta, pod čegar predsedstvom se je to dogodilo. Sij je pa f idi povoda dovoi| /a čestitke, kajti pri tej priliki pokazala se je zopet, neizčrpna moč dežele, ki je prebila tolike in takšne ponize, a j" danes v denarnem iu vojaškem o/.iru silnejša nego kdaj. Francoska pridobila s je sopet takšen ugled* da zavistno gledajo nanjo vse dežele, ki stečejo pod militarizma pezo, dočiui Francoska lahko in rada dounša vse potrebno zi svojo vojno in mornarico, ki ata »h- tako i'borno organlsovani in isvežbasi, da snu- »1« žela  mimo iretl v bodočnost.
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani, 15. jauuvarja. Manpacl Staročečke struni«'
Govori se, da hoče zopet, več poslancev izstopiti iz staročeškega kluba. Vladna izjava zastran D tranjega uradnega jezika jih je preverila, da ue vlada na StaročeHe ne mara več ozirati, zatorej tu i ni nobenega povodi, da bi Be ostali v klubu. Ko bodo drtavnozborsko votftve, morda staročfeške stranke« že ne bode vee In boio ž - le Afladočehi in realisti postavili kandidate. Pri tacih razmerah se ne Hladimo, da se zopet Siri vest; da se dr. Rleger umakne političnemu It V ljenja, naj mož tudi ne moro > m imati veselja Btt politiko, ko vidi, da nema nobenega uspeha pričakovati
ltjti>dsko stevilJenrfe,
Oblastva so v več slovanskih krajih imenovala
pristaše nemške stranke za komisarje pr: ljudskem števil jeni i. S tena so pač dovolj jasno pokazala, da je njim preti vsem na tem, «'n naš tej e o piko mnogo Nemcev. Tako postopanje je pa vzbudilo nevoljo mej siovanskim prebivalstvom. V Kaleči na češkem je hotelo prebivalstvo kom;sarjs pognati« pa je žau-darmerija zavarovala h šo, v kateri so biti.
LietibacJier hoče raztegniti agitacije BVOJe tudi na Gorenje štajersko. V kratkem bode v vt 8 Krajin na Stajersjkem imel govore. Dvorni sv. tnik baje hoče pri bodočih drtavnozborskih volitvah tudi na Štajerskem poskusiti svojo srečo iu postaviti nekaj svojih prista s'-, z k d date. Z» I.i ; .tel. r a baje deluie tudi posla ec Ud i nfeiid. I.b nnaeher bi rad spravil toliko
Skoro vselej, kadar je bila kaka avstrijsko patri-otu'ma slavnost ali kaka cerkvena svečanost za ude cesarske obi tel Mi pri katerih večinoma gospoda župana ni bilo. Zanimivo bi bilo za inedicince, s kakim imenom bi se dala krstiti ta čudna bolezen. Ne vem sicer, kdo bod njegov naslednik, vender Be nadejam, da bode bolj trdnega zdravja.
V Mariboru cvete bujao nemško žito, pokaže se  to  pri  raznih prilikah.    Akoravno Mariborčani neso celo tako   nestrpni   in   malo omikani, kakor neka klika,  ki  zdaj še nosi veliki zvonec v Celji, ter neso Be segli tako nizko, vender se nemštvo se ve da tu li tam poudarja v prvi vrsti.   Tako je na Silvestrov večer pri aliedertafelu tamošnjega „Miin nergesangavereina" pr< dstojuik tega društva gospod Le v i t. c h n i g g   (pristni   Nemec,  kakor   se vidi) /aklical „ein dreifaches tiiiiss Gott! griiss dich De u t sc h lan d a u s U • r z e n g r u u d". Naravno, da so te   besede   bile vaprejete bržkone z velikim naudušenjeiu  od   vernih   sinov   matere Germanije, katerih   praočetje  so   se   pisali   /a Levičnikc in jednako.
V Celovci prizadevajo se na vso kriplje, dokazati, da ni res, du bi Celovec bilo ponemčeno mesto, da je že od nekdaj pristno nemško. Ne bodem se pričkal jaz o tem, ko je to vprašanje kakor z baklo razsvetlil v včeraujem listu dopisnik
snmišljen kov v državni zbor, da bi osnoval svoj klub, ker le potem bi se nanj kaj oziralo.
Viiaiijc države«
Jjuefcega afera je mej ruskimi nasprotniki v Ruiuuniji vzbudila veliko nevoljo, Mnogi listi zahtevajo, da se iz Rumu-nije iztiraio mnogi Rusi, ki so le vohuni in tajni policisti. Neki list Omenja, da je ruska jiolicija na jednak način kakor Luekega bila za rusko-turške vojne iz Rumuniie odvela ruskega emigranta. Vsi prizadevanja romunske vlade bila so zaman, nika kor ga neso hoteli iznustiti. Dotičnik je pozneje ušel iz ječe iu preko Švedske se povrnil v Rumu-nijo, k:er še sedaj živi.
Ko se je pokazalo, da toijeta oseba na Šjianj skein ni Padlevaki, jjela se je razširjati vest, da so je morilec ruskega generala dobro suni v Londonu. Seveda tej vesti ni ver iti, kajti vse kaže, du se je več Padlevskegs prijateljev in somišljenikov do-: ivo ilo, da bodo skušal: policijo spravili na napačni sled, in tako zločincu dati časa, da uide v tak kraj, kjer se m bati, da bi ga izročili.
JB^rancosfci piborn iei
sta se predvčeraj zop.-t sešli. Zbornica poslancev Izvolita j11 Fioqueta zopet predsednikom, Kasimira PeViera, Pentrala In de Mnhy-Ja podpredsedniki. Četrtega podpredsednika volili bodo danes.
Mej poslance se je razdelilo izvest je Ho: bet tOVO o razmerah delavcev v Nemčiji. Poročilo pravi, da Be nemškim delavcem slabše godi, pego francoskim Zadovoljni so s slabo Hrano, pijejo pa vsi nje, m oš k; in ženske. Nemški delavci imajo po e otrok, pa maojS upanje, tla bi kdaj prišli do kacega biagostanjk nego francoski.
Xerv<li v ChUle-ji*
Mor nar niča je poteunila z uporniki, vojska se pa ni izneverila vladi Proglasilo se je obsedno stanje in vlada je storila energične narodne, da z .t,.' puntarsko gibanje, kar se jej je menda tudi posrečilo-. Poslednja poročila vsaj javit:- da je prebivalstvo mirno. S c^r je pa treba vedeti, da fes v južnoameriških rapubl k-*h navadno ne punta narod, skoro Vselej le vojska, ki se povsod meša v politiko.
Dopisi.
Iz Celovca 14 januvarja. [Izv. doji.] Pri nas je stanje po zadnji ljudski Statvi naslednje: Mesto šteJH (brez vojaštva in deželne hrambe) 17.210 prebivalcev. Leta 1880. naštelo se uh je 16 592. torej se je v teku dolgih deset let nemški (?) d lovec pomnožil le zu celih 618 prebivalcev. Pod takimi pogoji, ume se ob Bebi i bode naš „Cemmuoal-Verein • in njegov predsednik g. Schtitz res primoran, kaj pametnega ukreniti, da se bodo pri$eli tujci tukaj kaj bolj naseljevati. A kolikor času bode v CeJovvi življenje tako neizmerno drago; kakor sadnja leta, ko postaja po leti in po zimi draginja vedno občntljivejs, ni misliti, da bi imelo mnogo družin veselja, priti semkaj trošiti svoj morda tež ^o pri««iuž« ni denar. Poleg tega bi se pa najraje tudi še razgrnili vsi tukaj živeči Slovenci, ki so trn v peti naši m komunistom iu nemškim „freimaurerjem". In koliko bi potem še OHtalo nemških prebivale v v CeloVCi? Dt resnico govorimo, še 10.000 ne, ker, ako bi so Slovenci v Oelovci na pošten način in Me/ pritiska šteli, našteje se jdi
iz Celovca. Kdor bi dvomil o pristnem germanstvu Celovških Nemcev, »a naj se potrudi prebrati dolgo vrsto čudnih imen, in zginiti mu mora vsak dvom v tem oziru. To je pravi „ekstrakt" germanski.
V Velikovci osnovana slovenska ; posojilnica zelo preseda Celovškim časnikarskim matadorjern, kateri se po pravici boje, da bode jako nevarna za druge nemško jednake zavedo, ker bode dajala posojila samo na 5 % obresti. Zaganjajo se v duhov-* :no, ter tudi v ouo malo učiteljev, kar ima na Koroškem še toliko poguma, da ne gre skozi dni in strn z Velikonemci proti lastnemu svojemu narodu. Nit: tega torej ne privoščijo slovenskemu kmetu, da iz domače posojilnice dobi denar za nižje obresti nego iz nemške. Osnovati so hoteli tudi v Velikovci podružnico „SU lmarke", pa kakor se kaže ncRO tla baš preveč ugodua, kajti zbralo seje sedem i deležnikov, bili so zares „die sieben Schvvabeii" in optima forma.
Zameti zadnjih dni zemedli so nam tudi Kamniško železnico tako temeljito, da menda tja do Spomladi še le utegnemo doživeti dvomljivo srečo, da so bodemo vozili po novi železnici, ko smo se vender za trdno nadejali po vseh poročilih, da je vsa stvar v redu, ter da bodemo skoro se gugali po prožni tej cesti. No bodemo pa še malo potrpeli, morda je bolje za nas.
toliko, da bi prekoračili gotovo polovico sedaj izkazanega števila. Saj je ni hiše v celem mestu, da bi se v njej ne našel kak Slovenec ali Slovenka. Tega so so pa naši nemški Celovčani bali in zatorej povsod na Slovence tako pritiskali, da je prava sramota povedati, kakšnih sredstev, da so se posluževali. Koliko se je naštelo Slovencev v Celovci, S4 nam do danes še ni povedalo.
Naj vam navedem še drug slučaj, ki se mi javlja od nekod s slovenskega Koroškega: Pri ljudskem štetji napovedal je neki slovenski domoljub občevalni jezik za svojo osebo in za sedanje otroke „slovenski", za soprogo, ker je češka rojakinja, „češki", in za ostala dva otroka ranjke žene „nemški". To pa je strašno razburilo živce tamošnjih Frusijanov. Po krčmah upi jejo, da ga bodo raztrgali po časopisih, drugi terjajo, da se prične disciplinarna preiskava zoper dotičnoga, ker je baje neresnične podatke povedal, kajti v omenjenem s 1 o-venekem mesteci je in sme biti „Umgangs-8 p rac h e le ausseh liesslich deutsch". — Torej lahko razvidite, kako dobro da je bivati v kakem takem kraji. Meni se dozdeva, da živimo Slovenci tu na Koroškem v pregnanstvu. Kmalu pošljem vam zopet kaj i Dohajajo mi od raznih Btranij slovenske Koroške jako čudna poročila, katera vam hočem prijaviti.
Iz JJjiitomcrn 11. januvarja. [Izv. dop,] Kakor večinoma po vseh slov. čitalnicah priredila jo tudi Ljutomerska na Silvestrov vgcer v selicu z igropetjerh in Sviranjem na tamburice. Veselica privabila je toliko občinstva iz Ljutomera, in bližnjo okolice, da so bili .cer obširni prostori g Vavjm-tiča skoro jiretesni za vse došle. — Gledališka igra „Srečno novo leto" se je izvrstno igrala in le Čestitati moramo rušim vrlim diletantom, ki so si v tal-, o kratkem času prisvojili toliko spretnosti na odru. Občinstvo je iUo kazalo svojo zadnvoljnnst; pri nastopu briVca s svojim pomagačem ni bilo konca burnega odobravanja. — Pri petji pod vodstvom neumornega nadučtelja g. Horvata nastopile so v me-š a n e m zboru jnvič tudi odlične da m e Ljutomerske in izvabile splošno priznanje. Želeli bi j:h slišati še mnogokrat. Med posamičnimi pevskimi točkami svirali so nam že dobro znani vrli Cvenski tamburaši in vsakdo godbe vešč slušatelj je moral z veseljem opažati njih napredek. Vsa hvala njihovemu kapelniku« OvenSkemu učitelju g Schnelderju, ki ni šte lil ne truda ne Skrbi) da nam je v kratkem Času ustvaril tako vrlo domačo godbo, naš orkester. Y. Belico je počastil tudi naš novi okrajni glavar g. grof Attems, — kateri si je prisvojil v kratkem 6 u svojega bivanja v Ljutomeru splošno spoštovanje — v spremstvu gospoda okrajnega komisarja. Ta slovenska zabava je bila živa in Splošna in le prehitro so nam minole zadnje uro starega leta. O poluneč.i pozdravil je predsednik Ljutomerske čital niče g. notar Sla m be i* gor v daljšem govoru prav umestno vse navzoene za novo leto in konečno želel boljšo bodočnost v naroonem oziiu. Poslednjič je še menjati, da bi bilo mko želeti, ko bi se bil gOSp. urednik „Slov. Gospodar]au iz Maribora udeležil naše veselice, sploh vsega, kar se trudapolno jni-
Sa> smo tudi morali potrpeti, ko nam je na mah izostala voda našega vodovoda vsled male nezgode, ki se. je pripetila pri strojih Jedno noč in pol dneva bili smo Hr^fj u;godn08ti najnovejo te naše pridobitv.e, in videlo se je jasno, kako teško so jo pogrešali vsi, kako tarnanje je bilo po vseh hišah, ko so dekle morale zopet seči po škafih, in na stari način pribavljati vodo. Tu se |e jasno pokazalo, kako velika ugodnost je vodovod. Radoveden sem, kako je dišala voda iz vodnjaka nekemu čudaku v naši bližini, ki že ves čas, odkar je vodovod, pij« vodovodno vodo, katero mu prinašajo kot vodo iz vodnjaka, on pa pridno zabavlja čez vodovod, in to samo za to, ker BO ga uvedli ti vražji Slovenci.
Za konec še par besedic našemu uradnemu listu, ki je naznanil, da bode v nedeljo dramatično društvo predstavljalo „Zigeunerbaron". Kje so se vender njegovi preatavljalci učili slovenščine, da prevajajo čevljar — Zigeuner! Bil je malo debel „lapsus penae„, katerega je sicer včeraj popravil, ki pa je bil tem čudneji, ker bi vender moral znati, da tuko velicih operet, kakor je „Zigeuuerbaronu dramatično društvo ne predstavlja, vsaj v sedanjih razmerah ne, in bi se mu bila morala taka notica zdeti vsaj malo sumljiva.
Aha s ver 11.
reja po tukajšnjih narodnjakih tukaj in v Ljutomerskem okraji; kajti potem bi se prepričal, da dopisi, ki mu dohajajo iz Ljutomerskega okraja in v katerih se sumničijo Ljutomerski narodnjaki, niso pripravni za „Slov. Gospodarja", ker njim mauka prave resnične podlage.
Domače stvari.
— (Presvetli cesar) podaril je šolski občini Zorica za zgradbo šole 200 gld. podpore.
— (Odgovorno uredništvo) našega lista prevzame z današnjim dnem dozdanji sotrudnik g. J os i p No 11 i, ker g. D r a g. H r i b a r odide pred koncem tekočega meseca iz Ljubljane.
— (Zasluženo odlikovanj e.) V soboto zvečer došla je v Trst brzojavna vest,   da je cesar
V priznanje plodonosnega delovanja gospodu Ivanu Nabergoju podelil viteški križ Fran Josi-povega reda. Vest   ta obradostila  je vse rodoljube
V Trstu in okolici, vzbudila bode pa tudi veselje in zadoščenje po vsem Slovenskem, ker je to odlikovanje ne le priznanje Nabergojevih zaslug, marveč bode na drugo stran nemilo dirnilo vse ireden-tovce. Gosp. Nabergoju iz srca čestitamo na tam o llikovanii
— (I m c u o v u n j e.) Name^tniški tajnik Josip Fabris nI. Frey<nthal imenovan je okrajnim glavarjem, okrajna komisarja Ivan Rossetti in Ivan Š'>rli num.-shiiškima tajnikoma na Primorskem.
— (Tenorist g. Bučar,) nagemu občinstvu še dobro v spominu, ki je po Dunajskih svojih študijah ustopil v operno solo češkega uarodnega gledališča, nastopil bode pr vikat danes četrtek v Mozartovi operi „Čarobna piščalka".
— (Dr. B a j a m o n t i) vodja italijanske stranke v Dalmaciji je umrl.
— (Slovensko gledališče.) V nedeljo dne 18. t. m. bode se predstavljala šaljiva igra „<evljar baron," za katero so že vse priprave gotove. Iz posebne prijaznosti prevzel je na vabilo dramatičnega društva gospod Vekoslav Je nič ulogO mojstra Podplata. Ulogo čevljarskega učenca igra in poje gospica Sla V če V a, ki bode imela priliko pokazati se občinstvu v večji ulogi. Omeniti je dalje, da pri „Cevljar baronu" sedeluje moški zbor iz samih rodoljubov, in ti so: Branke Hajko, Deč-man Anton, Kersnik Uroš, Lile k Slavko, Medved d osip, Pavček Jo*ip, linjee Zmagos-lav. Gospod V. Jenič in gospiea Slavčeva pojeta lepe čisto novo kuplete.
— (Naše domače časopisje). Z novim letom vršile so se nekatere spremembe v domačem našem časopisji, katere so čitateljem itak že znane. Vendar se nam zdi potrebno spregovoriti še nekatere besede o njih. Mnogoletni zaslužni urednik „Ljubljanskomu Zvonu," g. Fr. Leveč, preobložen s službenimi posli moral je oddati upravo lista „Narodni tiskarni", odslej pa bode listu urednik g. Dr. J. Tavčar, katero  ime nam je porok, da
lisi ostane lo. kar je bil dozdaj, priljubljeno leposlovno berilo slovenski inteligenciji. Koreklure in nekoliko uredniškega posla sta prevzela g. g. J. < i m per m an n in A. Pun tek izdajatelj Ustai pa oodo g. j K rs ni k. Dosedajni urednik g nadzornik F. Lovec, pa izreka nado, da mu bode odslej moči več pisati za lisi, nego mu jo bilo doslej, ter prosi vse dosedanje sotrudnike, da tudi v prihodnje ohranijo „Ljublj a n s k e m u Z v o n u " dozdanjo svojo blago naklonjenost. Vsebino prve številke smo že naznanili. Za prihodnje številke obeta uredništvo povesti: „Ribičeva Metka" spisal Dr. J. Tavčar, „Veselo življenje" spisal Dr. Fr. Celeetin, „Na obali-, spisala Marica, „ReSilni angel j" in „Mali svet" spisal Fr. Gestrin vrhu tega nadaljevanje J. K rs ni kov i h slik iz sodnih spisov in tri manjšo povesti Dr. J. Tavčar-ja. Ne dvomimo da bode list tudi v novih razmerah I>rospeval kakor doseduj. Iz Ljubljano preselil se je „Slova uski Svet," ki zdaj izhaja v Trstu. Drva številka dela čast jedini slovanski tiskarni v
Irstu, Dolenčevi, ki ga je poslala mej svet v prav lični obliki, na čednom papirji in tiskano z večinoma novimi črkami. Želimo listu naj bolji uspeh tudi na novem svojem domu, odkoder naj roma po slovenskem in slovanskem svetu. Dalje nam je došla prva številka novega šaljivega lista „Bri v e c" , ki utegne: za Tržaške razmere postati dober Siritelj narodne zavesti. Gradivo ima mnogolično in tudi nekoliko ilustracij lokalnega pomena. Pri nizki ceni 1 gld. 80 kr. za vse leto je možno skoro vsacerau,
da ga podpira. Glede druzih časopisov domačih ostalo je vse pri starem. —■«
— (Raketa za izdavanje slovenskih šolskih knjig.) Da se izvrše sklepi deželnega zbora kranjskega glede" šolskih knjig slovenskih, sklical je deželni odbor enketo, ki naj bi določila, katere knjige naj se izdado naj prve. V imenu dež. odbora poročal je g. dr. V oš n j a k. V enketi so: gg. deželni šolski nadzornik J. Šuman, gimnazijska ravnatelja A. S e n e k o v i č in F. W i e s -t h a 1 e r , obrtne šole vodja J. S U bi c , profesorj i Fr. Leveč,, F. Orožen, S. Rut ar in učitelji A. Funtek, J. Tomšič, A. Žumer in J. Bele. Po sklepu enkete izdale se bodo naslednje knjige: Berilo za 5. in 6. razred v dveh delih, berilo za 7. in 8. razred s kratko poetiko kot tretji del; računica za osemrazrodnice, zemljepisje v treh delih, naravoslovje, navod za obrtne spise in slednjič slovensko berilo za realke in učiteljske pripravnice,
— (Ljubljansko civilno prebivalstvo) znaša sedaj 27.547 ljudij, to je za 2029 ali za 11.89% več kot 1. 1880 I (šolski) oddelek šteje 3971 <judij, to je za 290 ali 7.88% več; II (šentjakobski) 6417, to je za 114 ali za 1.75°/0 manj; III (dvorni) 8007, to je /a 1058 ali /.a 15 14<\0 vič; IV. (železniški) 7li'.ni. tu je za 1523 ali za 24 67% več; V. (skupin/, pred k raje v) 1 15(i, to ;e za 177 ali za 13.84% več neg.) I 1880 — Podatki še neso zanesljivi, ker utegne natančna revizija dognati drugačne končne številke.
— (Tukajšnje de: i /. 6 b r ■'. ž e • v a 1 n o d r u š t v o ) priredi h p 1 .-ni det a V S k i plesni venček, kateri bode .i e 18 prodnea t. , v prostorih kazinske restavracij ■ Godba c. iu kr. pešpolka baron Kuhn št. 17. U■'<• pnina za osebo : uri blagajnici 40 kr., prej kupljene ustopnice 30 kr. Blagajnica se otvori Ob 7. uri : G itek "h 8. uri zvečer. U.-d upnice so na proti;; -lavni trafiki in v trafiki čitalničnega poslopja, čisti dohodek namenjen je izobraževalnim namenom gori imenovanega društva. Opomba: Trošeno je v navadni obleki priti.
— (Tatvina,) Pod tem naslovom bili smo zadnjič objavili, da je bilo v mestni klavnic. 58 kg. špeha ukradenega. A stvar ni bila taka. Speh ni bil ukraden, marveč se je v petek ali soboto v gneči, ko se je na stotine kvintalov špeha v Beljak posla!^, po pomoti zamešal vmes, in romal v Beljak, kjer ga je dotični lastnic tudi dobii.
— (.Tržaški Sokol*) napravi dve lepi zabavi v pustuem času. namreč „veliki ples" v nedeljo 25. t. m. v redutni dvorani g. daliSča „Politeama Rosetti", pustni torek 10. febr. pa ma-Škerado v isti dvorani •
— (Ru« k a tragedija v Trstu.) Slavni italijanski traged Ernesto Rosai bode v kratkem dal deset predstav v gledališči „Armonija*. Mej drugimi bode igral tudi v tragediji ur fa Tolstoja »Ivan Grozni" (Lau d terribile), ki spada mej najznameniteja dela ruske dramatične literature.
— (Iz Tržaške 6 k0 M C 6.) Pevsko■ društvo „Danica" na Konto vel] u priredi v nedeljo 18. febr. veselico s plesom, v vsporedu je petje, deklamacije in igra „Mutee — Pevsko društvo „Hajdrih" na Prošeku priredi 1. febr. veselico z jako zanimivim programom.
— (Nova čitalnica.) Početkom tekočega leta odprla se je v Metković hrvatska Neretvanska čitalnica. Društveni barjak je narodna hrvatska tro-bojnica.
(Hrvatsko časopisja.)* Došla nam je prva številka hrvatskega ilustrovauega lista „Dom i svet", ki jj zares krasna in moremo le toplo priporočat' ta lepi ilustrovani list v prvi vrsti vsem slovenskim čitalnicam iu bralnim društvom, katera naročajo razen Slovenskih tudi hrvatsk" časopise. Na 24 straneh veliki« oblike podaja raznovrstnega berila iu ima 10 večjih in manjih, večinoma prav lepo izvedenih slik iz hrvatskega življenja posnetih. Cena dvakrat na inesec izhajajočemu listu je zares nizka, namreč za vse leto 6 gld. za pol in Četrt leta primerno. Gotovo bodo z veseljem sesali po njem tudi slovenski čitatelji, ki so zmožni hrvaščine. Naročnine sprejemlje knjigarna Lav. Hartmana (Kugli i Deutsch) v Zagrebu.
— (Legar v Pulji) Kakor se poroča iz Pulja, prijavili so se tam / • koncem preteklega leta razni slučaji vročinske bolezni. Izmej okolu 150 slučajev imelo je sa;no 5 smrtni izid, vender
i so dotične vojaške, kakor tudi civilne oblasti, ukre-• ni le vse potrebno, da se prepreči razširjevanjo bo-
lezni. Pomankanje lobre in zdrave pitne vode je glavni uzrok, za to se posebno na to obrača vsa pozornost.
— (Iz Zagreba) se javlja, da so v neki vasi v Zagorji zaradi množine snega mrliča kar v sneg zagrebli. Ta vest se nam ne zdi posebno ver« jetna.
— (Akad. društvo „Triglav" v Grade i) priredi v soboto dne 17. januvarja t. 1. v dvoranah hotela „zum gold. Rosa", Mariahilferstrasse, slavnostno sejo z nastopnim dnevnim redom: A. 1. Čitanje zapisnika. 2. Poročilo odborovo o Prešernovi slavnosti. 3.Izročitev traka akad. društva rIIrvatsi.a". 4. Slučajnosti. B. Tombola in svirale tamburaš: v akad. društva „Hrvatska". Začetek točno ob osmih zvečer. Gostje dobro došli!
— (Odbor „n a r o d n e čitalnic e" v N o-vem mostu) priredi v soboto 17. prosinca 1891 ob 8. zvečer v prostnih „Narodnega doma" gledališko predstavo „Gluh mora biti" in plesni venček ter vabi uljudno p. n. ude in nende k mnogobrojni udeležbi, čisti dohodek uporabi se v prid Narodnemu domu v Novem mestu.
Telegrami ^Slovenskemu Narodu":
Praga 14. januvarja. Deželni zbor rešil je >^ .'51. do 33. predloge o deželnem kulturnem svetu. Ed. Gregr izjavil: Kar so dosegli obubožani Irci, tO si mora tudi priboriti namreč krepki in bogati narod češki : svobodo iti samostojnost. Avstrija Čehom nasproti ne 3016 biti mečneja, nego je Velika Britaniji! Irski nasproti. Nobena predloga o deželnem kulturnem svetu no bode pomagala češkemu poljedelcu, ampak jedino (e federalizem. Centralistična sistema mora pasti, potem s. more Nemcem na podlagi ravnopravnosti ponuditi sprava.
Peterburg 14. januvarja.' Povodom pravoslavnega novega leta čestitali so diplo-matje carju in carici.
Pariz 14. januvarja. General Bruvere dobii veliki križ, polkovnik Lichtenstein veliki
Častniški kriŽ  ruskega  red:: sv. Stanislava.
Pariz 14. januvarja. Carnot da danes na Čast kneza črnogorskemu ob d. — Ruski veleposlanik Mohrenheim pohodil je z vsem osebjem veleposlanižkim kneza črnogorskega,
r~iini 14. j.n. uju. Unski j sredovalec [zvolski odpotoval je v Peterburg po nova. napotila /a pogajanja z Vatikanom zlasti glede* imenovanja škofa v Mnhilevu.
Madrid 14. januvarja. Misli se, da je v Ofotu prijeta oseba nihilist in Padlevskega prijatelj, ki je hotel policijo speljati na napačen sled. Po gotovih izustiiih bival .)•■ rečeni nihilist isti dan v Geroni, ko je bi; general Selii erstov umorji n.
Gospić 15. januvarja. Proslava Vilhar-jeve svečanosti uspela je popolnoma iu vse točko koncerta so občinstvo oduševljavale. Krona vsem bile so mnogobrojne srčne čestitke slavljencu od slovenski!;, hrvatskih, čeških društev, pesnikov in dragih znamenitih mož. Brzojavne Čestitke še vedno prihajajo. „Velebit",
Dnnaj 15. januvarja. Povodom današnje Grillparzerjeve Blavnosti polagale so deputacije mnogih društev vence na pesnikov grob. Pri Grillparzerjevi slavnosti v tseučiliščni dvorani bili so prisotni rektor in elani akademičnega senata v uradni upravi. Profesor Minor imel slavnostni govor.
Berolin 16.januvarja, V današnji „Med, \Vochenschrift" izjavlja Koch, da so dosedanja izvestja o novem zdravilu v obče popolnoma potrdila, kar je ou izjavil. Tudi glede zdravilnega uspeha novega zdravila sme se Koch po došlih poročilih držati tega, kar je bil že prej izrekel. Zaradi nepristranske poskuŠnje zdravila poprej ni povedal, kako je sestavljeno. Ker je sedaj va/.nost. zdravila konstatovana in treba /.a studije popolnega znanja o njem, misli, da je sedaj pravi hip, povedati, kako je sestavljeno. Profesor Koch potem podrobno popisuje način in poSkuŠnje, preilno je zdravilo izumil. Koch konstatuje, da mota po njegovih poskusnjah pri kuncih in morskih prašičkih to, kar po njegovem načinu zdravilno upliva na tuberkulozo, biti razpusti j iva snov,  katero   tekočina obdajajoča tuborkclske
bacila takorekoč izsreba. Po velikem naporu posrečilo se mu je s 40—50% razpuščenim glicerinom dobiti tako snov. Zdravilo je torej ekstrakt glicerinov iz kalečih kultur tuberkel-skih bacilov. Ta snov raztopi se v absolutnem alkoholu. Od ekstratka dobi se tudi brezbojna suha snov, ki ima delavno moč v mnogo krep-keji obliki. Po Kochovem mnenji je upliv te snovi na tuberkulozne bolnike mnogo močne ji, nego najmočneja navadna zdravila. Izniej ozdravljeucev opazovala sta se dva še dalje, ne da bi se bili v treh mesecih bacili zopet pokazali.
1 Važne vesti.
* (Muzej za Bosno  in Hercegovino)
V Sarajevu se je osnoval muzej za Bohuo in Hercegovino. Imel bode oddelek za naravoslovje, prazgodovino, arheologijo in antropologiško-etnogiariški oddelek. Muzej Utegne postati jedna izmej nuj karakterističnih in zanimivih evropskih zbirk.
* (Balkanska carica,) o kateri smo naznanili nedavno, da se bode v prvič v obliki spevoigre predstavljala v Belemgradu, pola *e bole po najnovejib poročilih prihodnji mesec v carskem gledalififii v PeteiburgU, v navzočnosti Gara in kneza Nikite.
* (Vojvoda L e u c h t e n be r š k i ) vojvoda Nikolaj Maksinnljanovič LeuchteoberSkl, ki je nedavno umrl v Parizu, bil je načelnik vojvodske rodbine Leurhtenberške, ki je v bljižnjem sorodstvu z ruskim carskim domom. Rojen je bil dne 4. avgusta 1843. Njegova mati je bila hči carja Nikolaja, in car je zatorej odredil, da so mu prizna naslov „car-•koje viso&estvo*. Rodbina Leuchtenberška izvira od vicom te Evgena Benuharnaisa, pastorka Napoleona I., kateri je bil vzel bavarsko princesi njo in je od svojega kralja iMaksilijana I. Josipa, kralja bavarskega dobil grofijo Leachtenburško in kneževino Eicbstiitt. Soproga pokojnikova bila je iz znane ruske rodbine Annenkovie, m je pozneje dobila na-rIov grožinje Beaubarnais. Sedaj je pa uačelnik rodbini vojvoda Maksimilijan Nikolajeve*, Leuchten-berdki, ki je porojen v drugem zakunu b hčerjo pokojnega ruskega generala Skobeljeva.
* (Prva 1 e tod nja žrt v a v M o n t e Ca r 1 u.)
V začetku tega leta našli so blizu San Iiema mrtvega  moža, ki s" ie sam  ustrelil    Zraven iu>ga ležal je Istek, na   katerem je bilo zapisano: „Za igral sem 100.000 rubljev, ime moje naj pa ostane prikrito."
* (Pravda za zapuščino Schliemu-iinvii.) Kakor javljajo „Novosti", hočeta sin pokojnega Schliemana, ki je uradnik pri ministerstvu v Peterburgu, in njegova hči Nadežda začeti pravdo zarad zapu-Tme svojega oč ta. Imetek pokojnega je tnlik, da nese 90.000 rubljev letnih obresti. Gosori se, da doseura vsoto 15 milijonov.
* (Dvakrat umrla.) Dne 29. novembra lanskega leta umrla je v Beli peči na Ogerskera 65 letna ženska. Po noči je jui nakr.it se jela gibati, je ustala, šla k neki v hiši bivajoči drugi stranki se gret. ker je bilo jako mrzlo. Razume se, da so m1 je vsi prestrašili. Pri peči so ji pa kmalu moči jele pešati, in je zares umrla.
9J! P
I
„um jami mr
{Res
istoji
/n v Hi" lefo gld. -l.liO : x» pol let« gUI/i.SO; zu «elr<  let« gl<l. 1.15.
ast+iKs;
i
Zahvala.
Odbor akad.   druitva „Triglav*' v Oradol
Šteje ai v prijetno dolžnost, da se najprisrčnisu zahvali za vse ono liste, ki so društvu v lanskem letu dohajali ali brezplačno ali pa po znižani ceni in sicer: brezplačno prejemali smo nastopne listo: „Dom in Svet", „Edinost", „Mir", „Slovenski Narod", „Dolenjske Novice", „Popotnik", „Sild-steirisehu Poat", „Slovenski Pravnik", „Slovence", „Slovan-ski Svet", „Nova Soču", „Učiteljski Tovariš", „Karnthner Volksblatt", „Vrtec", „Zvon". — Po znižani ceni dobivalo jo društvo sledeče liste: „Allg. Osterr, Gerichtszeitung", „Medicinisclie Zoitungu, „Obzor", „Vienac" in „ Vaterland".
Konećno še uljudno prosimo, da bi „Triglavu" tudi za naprej oliranili dozdanjo svojo blagonaklonjenoBt.
V Grarici, dno 15. prosinca 1891.
llii^oii liitrf ni.
t. č. predsednik.
Fran Krančič,
t. č. tajnik.
TlljCi :
14. jaiiuvarja.
Pri ItfKliel: Gtiot-ch, Lemberger, Frank z Dunaja, ltarman iz Orade«. — Sclunult It Hudonpešte — Weinersch 1% Ichtmhausona. — Leygul h Marezalija. — Eigl iz Iglaua. Brnndl i/. Zagreba. — Imerdaoer iz Lovova. — Abatz s soprogo iz HiNtrico.
Pri Momi: ZSmbelli li Iuomosta. — Bmddor iz Siska. — Uomann iz Železnikov. — Kuchingor iz Monak o-vega.
Pri uviri fMlcem e«'s»r|i : Enronuelo Iz Kopni. — Remlgar iz Žirovnico. ~ Oblak iz Grahovega. — Valentiri iz Kopra.
Pri južnem kolodvoru: Schminiaul iz Milborgha. Ortobani iz Poreča. — Lewein iz Beljaka.
Meteorologično poročilo.
Stanje I barometra zovan-'a I  v mm.
Tera-penitura
Vetrovi
Nebo
Mo-krina v mm.
I^oterifu«* «r**oke
V Pragi:      G9, 66,
14. januvarja.
23, 30,
37,
7. zjutraj 2, popol. 9. zvečer
789*2 mm. 728'o mm. 7282 mm.
—4-0° C —3 2° C —.r>-6<» C
si. szh. si. szh. si. szh.
obi.
obi. obi.
l\r>Omm. snega.
Srednja temperatura —4*3°, za  180 pod norinalom.
IDuriajska "borza
dne 15. januvarja t. 1.
(Izvirno telejfrafifino porobilo.)
		včeraj	—	damin
Papirna renta.....	Kld.	91 2r*	— Kld. 91-10	
	n	»1 45	—	,     91 5u
Zlata renta......	i)	108-ftfi	—	„   108 0
f»0/0 iu arena renta ....	■	le^ 4r>	—	„   103 0*>
Ak<:ijt» narodno banko		993 —	__	, 993
Kreditne akcijo.....	n	808*115	_	„   307 25
London..... .	n	.13 9'»	_	, 11410
Srebro........	n	- . j—	_	
0. kr. cekiol ....	n	903	—	1 s-od'/i
	g	ft 37	_	•»•37
Neiuhke marke.....		56 —	—	, B6*OR
4°/0 državno irecke i/. 1. I8f>4		frfoU ^IU.	130	ff\A. f>0 kr.
Državne »rečko i/. 1. \fS64		100 ,	179	n       25 „
			103	„   85 .
Ogerska papirna renta o0/0 .		.     . .	101	
Donava rog ireoke f>°/(l .		100 «ld.	121	,  r.o „
Zemll. obc. avstr. 4' 8 „ zlati	znat.	listi . .	113	— n
		100 ajld.	180	.   B0 ]
		io „	19	
Akcijo anjrio-avntr. ban K u	I	PiO .	165	; 80 ;
Tramway-druAt. velj. 17o ^ld.	a. v.		22')	
Hranilno in posojilno društvo
na Ptuji
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Ravnateljstvo uljudno vabi častite zadružnike k
občnemu zboru
dne 27. januvarja t. L ob 10. uri dopoludne v zadružni pisarni v »Narodnem domu".
DNEVNI RED:
Ravnateljstvo predlofcl račun /.a 1890. letu; Potrjen je letnega računa ;
Nasvet nadsorstva glede" razdelitve čistega dobička; Nasveti,
1.
2 3.
I.
Opomb« : Ako bik temu zborovanju no priJIo zadostno Atcvilo zadružnikov, vrfti bu drugo po istem dnevnem redu dne 27. Jami-»m-j u t. I. ol> II. url dupoludu«* v zuii.slu §. 40. zadr. pravil.
(:<o—i
Na Ptuji, dne 15. januvarja 1891.
Ravnatelj stvo.
al
VABIL O
k
delniškega društva Prvi Narodni dom v Novem mestu
ki bode
31. januvarja 1891 ob 6. uri zvečer
■v iita.li-i.I<53a.i c3.-v6rsi,ri.S. -v ITovem mestM s sledečim vnporciloni:
1. Letni račun za I. 1890 in proračun za 1. 1891.
2. Sporočilo o delovanji upravnega odbora.
3. Določba dividende.
Upravni odbor.
Išče se stanovanje
obstoječe iz 2 sob s prip«dci za obitelj brez otrok za čaa <;d 1. m it 11«, t. I. daljo v Hredlnl nieNta. — Želi se parterre uli I nadstropje. — Pismene ponudbe vsprejema upravnistvo ,Slovenskega Naroda". (81—2)
Prodajalnica
% nicitaiiim »SI N|»cc**>rlJsU Itn hlajeni na «1 **>.«-1 i ali v im»Mtii VNpre j me Ne lakoj v nu|eiai. (29—1)
Vec pove uprHvni&tvu „Slovenskoga Naroda".
*X* *X* *X* *X* OST* OS> OB> *Jt*    ♦M* OST* OST* OSI* OST* *ja* •M**ja*
Prva kranjska, na mnogih razstavah odlikovana, leta 1822. ustanovljena (943—4)
lesna, pletarska in sitarsta obrt
M. Pakič v Ljubljani
priporoma p. n. naročnikom garantirano pravo tirno, (razločiti od s Hbrizom in drugimi stvarmi me5ano žimo), morsko travo (Seegras), preproge iz lesene volne po čudovito nizkih cenah, razno kuhinjsko orodje, fine ikafe, oebre in banloe za kopanje, pletene kovčege za potovanje v raznih velikostih, najfinejše koiarloe z dvema pokrovoma in takozvane,, Stephanie" koiarloe, kakor tudi navadne koiare po najnižjih oenah.
|^ Zuiinjiin naročila izvrše ne takoj h povzetjem. "W
»js* ♦je'. ♦ js» »sf. »jk« .si* .jsr« »sr« »js> »sr« »sf* »sf. .js« <ja> OsVOa* *js*
Fritleriku ■.*'■■•> i«*l-a
Brezov balzam«
Že f.-iin rastlinski sok, kateri tt-.eo iz breze, ako se navrta njeno deblo, jo od pauitiveka znan kot naj i z vrstne jso lepot ilo; tako se pa ta sok po predpisu izumitelja pripravi kemičnim potom kot balzam, zudobi pa čudovit učinek.
Ako se namaže zvečer ž njim obraz ali drpgl doli polti, ločijo m«» #.e drus;! dnu ne-auain«* lunkin«- od polti, ni postane vnled teica flMto bela ln nežna.
Ta balzam zgladi na obrazu nastalo gube in ko-zavo pika ter mu daje mladostno barvo; polti podelil jo bSlotO, nežnost in čvrstost; odstrani kuj naglo pege, žoltavost, ogerce, nosno rtldoAlno, zajodce in druga m-snažriosti na polti. — Oena vrču /. navodom vred tcld. 1.50. (iil>—46)
Dr. Friderika Lengiel-a
BENZOE-MIIiO.
N jmiloifio  i 11   najdohrodejnoj-e  milo,   za kožo uiilair j>ripiavlj.Tio, 1  koinud HO kr. Dobiva se v l.jnlil jttni v I l>. p|.   I riiKoc a> - j« lekarni iu V vsen  večjih lekuruab. — Postna naročila vsprejema \\. ii*-nii, uunaj. \.
L. Luser-jev obliž za turiste.
I.oIiimi in  hitro upliva ječo  sredstvo proti kurjim iii-1'soin.
/.»I f l-lii   ]ih  pod- v^Cv^
jdatib, petiib in y^x^r * diugim trdim        ^v** ov
praskom kože
▼
Veliko prizTialuih pisem  je na ogled v
irhivni niz|)i)šiljalnici:
^t, ev/ L. Schwenk-a lekarna
.^>^47l) Meidllng-DonaJ.
PriBteu Burno, če imata navoil iu « S obliž varstveno znamko iu podpin, ki jo tu zraven; torej naj  se pasi in zavrne vso manj vredne ponaredbe.
Pristnega imajo v I.jult-Itnnl J. Swoboda, U. pl. Tnikoczy, G. Piceoli, L. (»rečeI; v Kudolfov«*ui S. pl. Sladovič, P, Haika; v Kamniku J. Močnik ; v Celovrl A. Kg^er, W. Thurinwabl, J. Hirnba-cber; \ llrezalt A. Aich-in-rr; v Trten na Ko-roAkem) <J. Menner; v Bt>l|aku F. Scholz, Ur. E. Kumpf; t Ooriel G. B. Pontoni; v WolfW-b«*r|cu A. i 1 nt h ; v Kranj I K. Savdik; v Kad-Koui C. K Andrien; v Idrifi Josip Warto; v Uadovlllel A. Robi k; V Celjl J. KuptVrsebtnid.
l/.dajatelj tu odgovorni urednik: Josip N o I I i.
LuHtuina iu tisk „Narodne Tiekarne".
2134^4