Stav. 60 (Posamezna številka 8 vinarjev.) V Trstu,v torek s. marca 1918 letnik XLIIt« X2h«fa vsak dan zjutraj, tudi ob nedeljah in praznikih. — Uredništvo \jlica sv. Frančiška AsiSkega SL 20, L nadstr. — Dopisi naj se poSUjajo erLdnišivu. — Nelrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vrstaja - Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konsorclj lista ,edinosti*. — Tisk tislrame Edinosti', vpisane zadruge z omejenim poroštvom, u Trstu, ulica sv. Frančiška Aslškega it. 20. — Telefon uredništva in uprava H. 11-57. — Naročnina znaia: Za telo leto K 81*20, pol leta K 1560, tri mesece K 7 80. za nedeljsko izdajo za celo leto K 6*20, pol leta K 3*601 Posamezne Številke po 8 vin., zastarele 10 vin Oglasi se računajo n* mlllraettf' v žirokosti ene kolone. Cene: oglasi trgovcev in obrtnikov mm po iO vin g osmrtnice, zahvale, poslanice, vabil«, oglasi denarnih zavodov mm no 90 vin i oglasi v tekstu Usta do pet vrst K 20.—j vsaka nadaljna vrsta K 2.—. Mal Oglasi po 6 vin. beseda, najmanj pa 60 vfn. Oglase sprejema inseratnf oddelek .Edinosti". Naročnina In reklamacije se poiiljajo upravi lista. Piačuje st Izključno le upravi .Edinosti". Plača ia toži se v Trstu. Uprava in Inseratnl oddelek se nahajata v ul.sv. Frančiška As. SL 20. PoStnohranilnifinl račun 5t 841.653. fflrovnn posodila z Rusijo. DUNAJ, 3. (Kor.) Iz Bresta Litovskega se poroča: Med Nemčijo, Avstro - Ogrsko, Bolgarsko in Turčijo na eni in Rusijo ua drugI strani podpisana i nirovna pogodba naglasa uvodoma, da so se imenovane vlasti dogovorile, da končajo vojno stanje, nakar slede po naštetju pooblaščencev sledeči dogovori: * Člen I. Nemčija, Avstro - Ogrska, Bolgarska in Turčija na eni in Rusija na drugi strani izjavljajo, da je vojno stanje med njimi končano in hočejo živeti vnaprej v miru in prijateljstvu. Člen II. Pogodbo sklepajoča dela bosta opuščala vsako agitacijo ali propagando proti vladi ali državnim in armadnim napravam drugega dela. Obveznost velja, v kolikor sc tiče Rusije, tudi za ozemlja, zasedena od vlasti Četverozveze. Člen III. Ozemlja, ki leže zapadno med pogodbenik? dogovorjene črte in so spadala pod Rusijo, ne bodo podrejena ruski oblasti. Dogovorjena črta izhaja iz mirovni pogodbi priloženega zemljevida kot bistveni obstojni del. Natančnejšo ureditev črte izvrši nemško-ruska komisija. Omenjena ozemlja nimajo iz bivše pripadnosti k Rusiji nobenih ob-eznosti napram isti. Rusija se odpoveduje vsake-nu vmešavanju v notranje razmere teh ozemelj. Nemčija in Avstro-Ogrska nameravate določiti bodočo usodo teh ozemelj dogovorno s prebival-tvom. Člen IV. Nemčija je pripravljena, da takoj po splošnem miru in po popolni ruski demobilizaciji izprazni ozemlje vzhodno v členu III., odst. 1 označene črte, v kolikor ce določa Člen VI. kaj drugega. Rušila bo storil« vse. kar je možno, da z a gotov*: skorajšnjo izpraznitev vzhođno-anatolskih provinc in njihovo redno povrnitev Turčiji. Ruske ^ete izpraznijo isiotako nemudoma okraje Erde-hen, Kars in Batum. Rusija se ne bo vmešavala v novo ureditev državno-pravnih in mednarodnih razmer teh okrajev, ampak prepušča prebivalstvu teh okrajev, da izvede novo ureditev sporazumno s sosednjimi državami, posebno Turčijo. C!en V. Rusija izvede nemudoma popolno demobilizacijo svoje armade vštevši od sedanje vlade novo ustanovljene armadne dele. Dalje odvede Rusija svoje vojne ladje aH v ruska pristanišča in jih pust! tam do splošnega miru, ali pa jih takoj razoroži. Z vojnimi ladjami držav, ki so v vojni s čet-\ i-rozvezo, se bo postopalo, v kolikor se nahajajo v ruskem območju, enako kakor z ruskimi vojnimi ladjam7. Zaporno ozemlje v Ledenem morju traja do splošnega miru. V Vzhodnem in Črnem morju, Kolikor daleč sega ruska vlast, se prične takoj odstranjevanje min. Trgovinska plovba v teh vodovjih ie prosta in se takoj zopet prične. V svrho ćciočitve podrobnejših določb, posebno naznanitve varnih polov za trgovinske ladje, se sestavijo meci, ;ie komisiis. Plovbena pota morajo biti vedno j:; osla min. • Člen VI. Rusija se zavezuje, da sklene takoj mir z ukrajinsko republiko in da prizna mirovno po-v dbo s to državo in vlastmi četverozveze. Ruske čete in ruske rdeče garde takoj zapuste ukrajinsko Rusija preneha vsako agitacijo ali propagando proti vladi ali javnim napravam ukrajinske republike. Ruske čete in rdeče garde morajo isto-u ko take j izprazniti Estonsko in Livonsko. Vzhodna meja Estonske gre v splošnem preko Pejpuškega ia Pskovskega jezera do njegovega ;ugozapac?nega ogla. potem preko Lubanskega jezera v smeri Livenhofa ob Dvini. Estonsko in Livonsko ;ascde nemška policija, dokler ne bosta ':por,Javljena varnost in državni red. Rusija izpuli i takoj vse aretirane ali odvedene prebivalce teh dežel in Jnmči za njihovo varno povrnitev. Tudi Finsko in Alandske otoke morajo ruske čete in •deče garde takoj izprazniti; istotako rusko bro-dovje in ruske pomorske sile vsa finska pristaniška. Dokler onemogočuje Jed prevoz vojnih ladij v ruska pristanišča, ostanejo na vojnih ladjah le ma;hna poveljstva. Rusija preneha vsako agitacijo .:li propagando proti Finski. Na Alandskih otokih napravljene utrdbe se morajo čimorej odstraniti. Olede trajne neutrditve teh otokov kakor tudi glede pos opanja v vojaškem in pSovbeno-tehniŠkcm iziru. sc sklene posebna pogodba med Nemčijo, Rusijo, rinsko in Švedsko. Dogovorjeno je, da se iodo tozadevno povabile na željo Nemčije na kon ferenco tudi druge sosednje države. Člen VII. Vsled dejstva, da sta Perzija in Afganistan svobodni in neodvisni državi, se pogodbe-»iki zavezujejo, da bodo spoštovali njiju politično n gospodarsko neodvisnost in nedotakljivost. Člen VUL Obojestranski vojni ujetniki se odpuste v domovino. Ureditev s tem v zvezi se naha ajočih vprašanj, določajo v členu IIL omenjene posamezne poitodbe. Člen IX. PozoAbo sklepajoči deli se odpovedujejo ^ovrni^vl voinih stroškov. Člen X. Diplomatični In konzularni ounošajl se j rlčno takol j5« ratifikaciji mirovne pogodbe. Člen XI. Za gospodarske odnošaje med četvero-.:vezo In Rušilo so merodajne v prilogah 2—5 sc .uhajajoče določbe. Clea XII. Zasebne in Javne pravne določbe, iz-; iena vojnih ujetnikov in civiluih internirancev, amnestijsko vprašanje in vprašanje postopanja z uplenjenimi trgovinskimi ladjami se urede v posameznih pogodbah z Rusijo, ki tvorijo bistven obstojni del sedanje mirovne pogodbe. Člen XHL Za razlaganje tc pogodbe je za odnošaje med Nemčijo in Rusijo merodajno nemško in rusko besedilo, za avstro - ruske nemško, ogrsko in rusko, za bolgarsko - ruske bolgarsko in rusko, za turško - ruske turško in rusko besedilo. Člen XIV. Sedanja mirovna pogodba se ratificira. Tozadevne listine naj se izmenjajo čimprej v Be-rolinu. Ruska vlada sc zavezuje, da izvrši na željo kake drŽave ratifikacijo v dveh tednih. Mirovna pogodba stopi v veljavo z ratifikacijo. ZVEZNA ARKADNA POROČILA. AVSTRIJSKO. DUNAJ, 4. (Kor.) Uradno se razglaša: Na Italijanski fronti nobenih posebnih dogodkov. V Podolju se operacije uspešno nadaljujejo. Do-sedaj je uplenjenih 770 topov, nad 1100 strojnic In ogromne množine vojnega materijala vseh vrst. Načelnik generalnega šraba. NEMŠKO. BEROLIN, 4. (Kor.) Veliki glavni stan lavlja: Zapadno bojišče. — Armada kraljeviča Ruprehta in nemškega cesarjeviča: Neki naš oddelek je ob Vserl vdrl v sovražne črte in ujel več Belgijcev. Močnemu streljanju so sledili na več točkah ilanJrske fronte angleški sunki, ki so bili odbiti. V ostalem je bilo bojno delovanje omejeno na topovske In miaovške boje v posameznih odsekih. — Armada vojvode Albrehta: Na vzhodnih višinah Moze so bili od časa do časa francoski topov) in miuovke živahni. Pri manjših akcijah severno prekopa Ren—Marne, zapadno Blamonta in južno Metzcrala smo ujeli 27 mož. Vzhodno bojišča. — Vs'ed podpisa mirovne pogodbe z Rusijo so bile včeraj ustavljene vse vojaške operacije v vsej Rusiji. Na drugih bojiščih nič novega. BEROLIN, 4. (Kor.) Veliki glavni stan: 4. marca, zvečer. Na bojiščih nič novega. — Romun«|a Je sprejela naše pogoje za premirje. Prvi generalni kvartirmojster pl. Ludendorff. * BOLGARSKO. SOFIJA, 2. (Kor.) Na več točkah v kolenu Čer-ne kratko topovsko streljanje. V ozemlju Moglene iu na obeli bregovih Vardarja od časa do časa živahno topovsko streljanje. Zapadno DJevdjellje je bila angleška patrulja pregnana. sop:5je o zasedeuju Alandskih otkov zato niso prispele nobene vesti, ker gre za vojaško stvar. Laaslagove konferenca 2 Japonskim poslanikom. AMSTERDAM, 2. (Kor.) Reuterjev urad poroča iz Newyorka: Lord Reading in Japonski poslanik Tanake sta Imela včeraj posvetovanje z državnim tajnikom Lansingom. --— V- x Homatije sa Kitajskem. * ŠANGAJ, 3. (Kor.) Kitajsko časopisje poroča Iz Hankava: Angleške topničarke z angleškimi konzularnimi uradniki so odplule v reko Jangtse, da se dogovore s četami juga glede ustavitve streljanja na parnike. Topničarke so ostale v Sinti, odkoder je bila odposlana deputacija na pogajanja, na katero pa je bil otvorjen ogenj in se je morala vrniti. Deputacija ie naznanila, da je vsak sporazum nemogoč. Na prebitje zapore v Jangtse ni niti misliti. Neka japonska topničarka je bila pri Sinti istotako napadena. __v ' v Španska ministrska kriza. j BERN, 3. (Kor.) Kakor poročajo lyonski listi, ie rasi da španska ministrska kriza vsled tega, ker sta ministra Ventosa In Rodez na konferenci nl-nlstrskega sveta o izidu volitev zahtevala, da naj prestolni govor pri otvoritvi nove zbornice napove ustavno reformo. Ostali ministri so protestirali proti tej zahtevi, nakar so Ventosa in Rodez kakor tudi vojni minister odstopili. Predsednika volitev v Braziliji. RIO DE JANEIRO, 3. (Kor.) Rodriguez Alvos je bil izvoljen za predsednika. Delfin Moreira za podpredsednika republike. Za oiuiGuo GerKRe. s" PODLISTEK ftonian. Francoski spisa! Danilo! Lesiieur. VIIL Po »atentatu v Miranovi palači-'......kakor se ie izražalo časopisje, je imela vsa policija vse Evrope silnih poslov. Izredna drznost poizkusa in Posledice, k: bi jih bil mogel imeti, je razburil ves Pa riz. Navajeni so na »-boulevardu des Italiens-pač na barikade in pomenja že veliko, če se tekom ':ake vstaje izpraznijo terase pred kavarnami, toda dinamita pa se strašijo tudi tamkaj. Poleg tega pa so tudi bili tuji gostje Parižar.ov, '-i jim ie pretila nevarnost, da bi bili umorjeni, In tako je otročje viteštvo narodnega značaja še znatno povečalo razburjenje. Najrajši bi bil vsak Pa-rižan enako, kot je storil predsednik republike, na-iVlnle hitro telefoniral ruskemu poslaniku, da bi tnw Izrazil svoje veselje, da je srečno ušel nevarnosti. MIROVNA POGAJANJA Z ROMUNIJO. CARIGRAD, 3. (Kor.) Veliki vezir Talaat paša je odpotoval zvečer v Bukarešt, da sc udeleži mirovnih pogajanj. ————— ■^Tff"- SOVRAŽNA URADNA POROČILA. ■|pr Italijansko poročilo. 3. marca. — Na levi strani Frenzelle se je sunek sovražne pehote popolnoma izjalovil v našem zapornem ognju. Na naši strani je bilo streljanje živahneje na asiaški planoti, na sovražni strani pa ob Piavi in v dolini Done. 2e par dni onemogoču-jejo vremenske razmere \rsako letalsko delovanje. DOGODKI NA MORJU. BEROLIN, 3. (Kor.) V Rokavskem prelivu In ob vzhodni obali Anglije ic bilo potopljenih zopet 22.000 ton. Med potopljenimi ladjami se nahaja angleški parnilc »Hutemore« (5000 ton), neki anglešlti parnik preko 6000 ton in dva parnika z oljem. Anarhija na Finskem. STOCKHOLM. 3. (Kor.) Olasom današnjih poročil iz Finske je bela garda zavzela Bjorneborg in pripravlja seda) veliko ofenzivo proti Tammerfor-su in Helsingiorsu. Pritok prostovoljcev k Manner-heimovi armadi je zelo velik. General Manner lieim je določil finski jezik kot edini jezik armade. Dva oddelka švedskega Rdečega križa sta prispela v Vaso, tretji je na potu. STOCKHOLM, 4. (Kor.) Iz finskega glavnega stana v Vasi se poroča: Bela garda Je po srditem boju zavzela Lavio In uplenila dve strojnici. Pri Mankili se nadaljuje srditi boj. Na karelski fronti je bila po 8 urnem boju z ruskimi mornarji zavzeta vas Matela. Pri Pillngi se bela garda drži že cel teden kljub ruski premoči. Sovražnik Je izgubil dosedaj 200 mrtvih; bela garda ima 6 mrtvih in 30 ranjenih. Glavni odsek rajhstaga. ' BEROLIN, 4. (Kor.) Tekom razprav v glavnem odseku rajhstaga o proračunu vnanjega urada je državni podtajnik Busche z ozirom na Izvajanja posl. Ledebourja glede Alandskih otokov naglašal, da so dogodki posledica klica Finske po pomoči. Ilnska hoče z nemško pomočjo premagati revolucijo in divjanje tolp. S Švedsko so se vršila glede zasedenja Alandskih otokov pogajanja in se je švedska vlada kljub prvotnim pomislekom sprijaznila z zasedenjem Alandskih otokov. V nemško ča- V ministrstvu notranjih stvari In na policijski preiektari niso skoraj več spali ne jedli, zato se pa je tem več govorilo____toliko, da so skoraj vsi uradniki ohripell, kajti vsi, od pisarniških predstojnikov pa do vratarjev, so se dajali neprestano In nesmotreno »intervivati« po reporter jih. V ostalem je treba priznati, da se je razvijalo sicer zelo malo molčečnosti, zato pa vso silo razumnosti in vneme. Razkrili pa vendar niso nič. Ker je bil marki đe Brćnaz prepričan, da ne more niti pisava, niti risba niti papir izdati, da je posegla v stvar Sonja Kavečinova, je izročil skrivnostno sporočilo policijskemu prefektu, in" ta listič ter skrinjica z dinamitom sta tvorila edino dokazilo. Zaslišali so vse grofove služabnike, Ruse in Francoze, vse dclavce, vrtnarje, slaščičarje in ta-petnike, ki so tisti dan delali v palači, da celo zaprli so Jih nekoliko. Vsakega resničnega aH domnevnega, v Parizu stanujočega nihilista so vabili na policijo----toda vse zaman. Vzlic vsemu temu pa vendar ne bi bit nihče nadlegoval Sonje Kavečinove in Sergija Krilovskega, Referat namesicištvenega svetnika Rebeka na prvi seji »Deželnega sosveta za obnovo pokaežene groiije GorišLo-Gradlščanske. Priobčevanje tega temeljito sestav-, Ijenega in za nesrečno deželo Goriško : prevažnega referata smo morali od-; ložiti za nekoliko dni. Radi boljega . razumevanja in bolje preglednosti je umestno, da tu ponovimo zadnji odstavek — o vprašanju državne kreditne pomoči — iz izdanja od minole-f ga torka dne 26. februvarja. Prehajajoč k razpravljanju vprašanja državne kreditne pomoči moram najprej povedati, da bo ta pomoč obstajala v posojilih in subvencijah. — Prva se bodo dovoljevala od že ustanovljenega vojno-kredltnega zavoda za južno vojno območje v okvirju njegovega statuta, subvencije pa redno od r.amestaištva. Seveda si vlada pridržuje pravico, do dovoljene financtjelnc podpore, to je: posojila in subvencije, izplačuje le po doprinesenem dokazu, da se bodo porabljala v določeni namen. Tudi bodo udeleženci obvezani, da dobljene zneske povrnejo na podlagi zakona o vojnih dajatvah, ali drugih prisilnih odločb, ker ne gre, da bi se državna sredstva zahtevala v namene bogatenja. Toliko v splošnem. Kar se tiče kompetence, dovoljujeta subvencije ali gre za razdejana kmetska posestva, mestne hiše, grajščine, občinske šote, cerkvena ali župnijska poslopja, ali samostane. Obnovo razdejanih kmetskih posestev Izvršuje načeloma država. Tozadevna financijelna pripomoč bo obstajala ali v subvencijah v gotovini, ali v materijalijah, ali pa se izvede gradba v lastni režiji. Le v izjemnih slučajih ob ugodnem premoženjskem položaju oškodovancev morejo priti v poštev posojila vojno-kreditnega zavoda. Ta dalekosežna, iz obnovitvenih kreditov se izplačujoča pripomoč je pa hipoiečna (pogojna) za popravljalna dela na razdejanih občinskih šolah, cerkvenih ia župnijskih posopjlh, kakor tudi za zopetno zgradbo razdejanih samostanov, ker se ti objekti morejo izenačiti s kmetskimi posestvi le tedaj, čc kokurenčne stranke ne morejo plačati, oziroma če gre za takoimenovane ubožne samostane, katerih člani razvijajo tako delovanje, da Je vzpostava v javnem interesu. Nasprotno pa je druge razdejane samostane navadno smatrati kot privatno last kategorije veleposestva. Obnova in vzpostavitev razdejanih mestnih hiš še Ima izvršiti, kakor so že okolnosti, ali po državi, ali s pomočjo posojila vojno-kreditnega zavoda, dočim je za vzpostavitev razdejanih grajščinskih posestev načeloma dovoljevati le taka posojila in so le v slučajih posebnih stvarnih škod dovoljevati delne subvencije. Kar setlče kompetence, dovoljujeta subvencije v splošnem: a) za vzpostavitev stanovanjskih in gospodarskih poslopij v posameznem slučaju: b) za nabavo stanovanjskega pohištva In hipnega orodja v posameznem slučaju;^ -okrajno glavarstvo do 1000 IC ' ~ ' X namestntštvo do 2000 K. Dovoljenje večjih subvencij pripada ministrstvu za javna dela. B. Poljedelstvo In gozdarstvo. " Znatnih materijalnih pogodnosti imajo biti deležne 4udi po vojni oškodovane stranke kategorije poljedelcev In gozdarjev. V tem pogledu veljajo sledeče določbe: 1.) Oddajanje poljedelskih strojev, orodja, via-čnih sil, Izven dežele kupljene vprežne in koristne živine, slednjič krmil ob dovoljevanju popusta do 3395 In ob dovoljevanju petletnega kredita, ki se Ima obrestovati s 3%. Kmečkim malim posestnikom, ki so po vojni izgubili svojo gospodarsko opravo in se nahajajo v hudi financijelni stiski, se morejo izjemoma dovoljevati tudi veči popusti, v danih slučajih se jim morejo poljedelski stroji In orodja prepustiti tudi brezplačno. Stroje in orodja, kakor tudi poljedelske potrebščine, brezplačno nabavljene po namestni-štvu, je oddajati po vojni oškodovanim strankam seveda tudi brezplačno. Tu prihaja v prvi vrsti v vpoštev sosebno zadnjenavedeni krog Interesentov. 2.) Prepuščanje motorskih plugov potom najema proti plačevanju določene najemnine, pri čemur Je v prvi vrsti jemati posebnega ozira na me-terijalni položaj strank, omenjenih pod 1.), odstavek 2. 3.) Odlog plačila za umetna gnojila in semenja (tu-in inozemskega), do spravila letine. Oddajanje semenja se ima po možnosti vršiti in natura. Oddajanje In kreditiranje tuzemskega semenja se vrši potom podružnice vojno-kreditnega zavoda v Trstu. 4.) Načela, določena pod 1.) in 3.), veljajo tudi za slučaj, ko po vojni oškodovane stranke, ne da bi se bile obrnile do namestništva, aH z njegovo vednostjo, same pokrivajo svojo potrebo na navedenih predmetih. Kompetenca za dovoljevanje popustov (subvencij): 1.) Popuste (subvencije) v smislu predstoječih izvajanj more dovoliti namestništvo posameznim strankam do najvišega zneska 10.000 K. Dovolitev višega popusta (subvencije) je navezana na privolitev ministrstva za poljedelstvo. 2.) Dovoljevanje kreditov primerno predstoječlm predpisom in sicer do najvišega zneska 100.000 K' v posameznem slučaju pripada namestništvu v] lastnem delokrogu. Za prekoračenje te najviše! meje Je pridobiti privolitev ministrstva za poljedelstvo. Do časa, ko začne delovanje vojno-kreditnega j zavoda za južno vojno ozemlje. Je pooblaščeno ua- ] mestništvo, da po vojni oškodovanim poljedelcem, katerih zemljišča so v minulem letu ostala neobdelana, dovoljuje brezobrestna predplačila za obdelovanje, ki se imajo povrniti iz letine. C. Obrt, industrija In trgovina. Za obnovo obrti, Industrije in trgovine prihajajo za sedaj v prvi vrsti v vpoštev posojila vojno-kreditnega zavoda; vendar je namestništvo pooblaščeno v dovoljevanje subvencij do 3000 K v posameznem slučaju za nabavo oprav za delavnice malih obrtnikov, rokodelcev in domačih industrijalcev, kakor tudi za prodajalne trgovcev. Slvar namestništva bo, da bo po zaslišanju deželnega sosveta stavljalo predloge o tem, ali, in kake druge forme prospeševanja teb gospodarskih panog se imajo uporabljati. (Pride še.) plačno le do 100 kg In rodbine največ do 500 kg blaga. 6.) C. kr. vlada se pozivlje odrediti, da se begunci ln njihovo blago gladko in pravilno odpravljajo; da sc njihovo blago, oddano kot prtljaga, vselei In brez izjeme takoj in naravnost odpravlja do konečne postaje In da železnice Izdajajo poleg običajnih listkov tudi še posebna potrdila o izročenem jim blagu in končno da se begunsko blago (tudi tovorna živina) označuje kot nujna tovomi-na (nikdar kot brzovo'zna pošiljatev) In vselej ne z navadnim tovornim listom; vse to se mora vse-: lei odposlatl direktno do določene postaje, ki Je na; tovornem listu označena, in sicer s posebno skrb-1 nostjo In hitrostjo. 7.) C. kr. vlada se pozivlje, da pozove državne-1 kakor tudi zasebne železnice, naj posebno strogo' pazijo na varnost begunskega blaga. 8.) C. kr. vlada se pozivlje, da kot nepotrebno odpravi v naredbi 19. Jan. 1918. pod A, št. 3, odd. 5 označene klavzule stalnega bivališča, kakor tudi, da posreduje pri najvišjem armadnem poveljstvu, da za naprej odpade pritrdilo vojaške oblasti na' potnih izkaznicah beguncev. 9.) C. kr. vlada se pozivlje, da v obmejnem ozemlju Brda, Kanalsko, Kobarlškl kot itd. prebivalstvu, ki Je do odpoditve sovražnika preživelo, italijansko okupacijo, ali ki se zdaj tjekaj vrača' prizna analogno po določilih o begunski podpori iz, državnih sredstev enako podporo, dalje da priznaj učencem, ki morajo po vrnitvi starišev v domačijo: ostati na učnih zavodih v zaledju, begunsko pod-} poro v zvišani meri po 4 K na dan. 10.) C. kr. vlada se pozivlje, naročiti politišklmj oblastvom, da določajo trajnost potnih izkaznic najmanj na 6 tednov. 11.) C. kr. vlada se pozivlje, da z ozirom ra popolnoma nedostatno aprovizacijo na Primorskem! takoj poskrbi zadosten dovoz živil In v ta ramen porabi svoj vpliv pri višjem armndnem poveljstvu, da se razveljavi sedanja obmejna zapori. ptc^I (iknpo-Trzaeain Italijanskemu ozcthUel LZ.) C. fcr. vlada se pozivffe. da analogno a fintrnom o prispevkih za prežfvTaTifc tlid? rs Errr-: isvanje begunskega zakona dovoli oprotrite^* letovanja In pristojbin za vse vTcpge, za-r&rrifce; priloge itd., kakor tudi poštnine prosto docfsovnrrfj * pomožnih uradov z javnim značajem. 13.) C. kr. vlada se pozivlje, da v svrfto nn'uir potrebnih ljudskih šol in učnih zavodov na do- i rlškem da na razpolago okr. šolskim svrt-m j pripomočke in notranjo šolsko opravo, kafter frtdt-za drugačne potrebe podpore In brezobrestna po^. sojila. Vse te resolucije Je posl. Fon utemeljeval zjSu1 obširno, kakor so pač iste potrebe uteracifevaE mnogi begunci v svojih pismih In dopisih. Vsi člani begunskega odseka so priznavali nujnest fcx opravičenost teh resolucij. Enako sta to priznavala zastopnika notr. min. Do glasovanja pa Se arf prišlo, ker niso blil navzoči zastopniki drugih i^I-nisterstev, ki so v teh vprašanjih neposredro prizadeta. Prihodnja seja je namenjena na dn?f fe-j den, a povabljeni bodo v njo ponovno tudi z.^si-j^-nlkl ostalih prizadetih ministrstev. interpelacijo Za noše begunce. okrajno glavarstvo do 3000 kron, '--^tf namestništvo do 10.000 kron; b) za nabavo stanovanjskega pohištva tu hišnega orodja v posameznem slučaju: okrajno glavarstvo do 3000 kron, *% namestništvo do 10.000 kron; če bi ne bil grof Miranov opozoril prefekta naniu, in celo po formalni tozadevni grofovi zahtevi, se je policijski predstojnik upiral njenemu zasledovanju. — Gospod grof. nahajamo se na Francoskem, — je dejal In moremo računati z javnim mnenjem, posebno pa z občutljivostjo dijaštva. Oba ta dva mlada človeka sta zelo odlična dijaka medicinske fakultete. Pomislite, da je bil Krilovskl asistenčii zdravnik v neki naši bolnišnici.... ]e. zdravnik in ima doktorat____Res Je, da je nevaren socijalista Pazimo strogo nanj... toda ni navaden morilec!.— Nikdar se nI potegoval za nasilnosti. Kar se pa tiče Kavečinove----no, da, ženska je blazna, toda ni nevarna —. Verjemite mi____poznamo oba. — Gospod prefekt, — je odgovoril Miranov, — oprostite, če vam odgovarjam na to, da je to francoska naivnost VI niti ne slntite, kako se znajo pretvarjati naši razkolniki Le-tl, In, kar Je posebno čudno, ženske znajo svojo igro zelo dobro skrivati čestokrat po deset, da, tudi dvajset let — Toda ali imate posebne vzroke, da osumi jate, Sonjo Kavečinovo? -i.-..*.!... . — Seveda Jih immn. ^ ' • Dunaj, 28. febr. Neizmerno opravičenih pritožb prihaja dan za dnem od naših beguncev na Jugoslovanski klub, na »Osrednji odbor« ali na posa mične poslance z nujno prošnjo, naj bi se vendar že enkrat odpravile krivice, ki Jih morajo begunci trpeti. Potem ko so bile italijanske čete pregnane z našega ozemlja in Je nastopila doba. ko se morejo ali celo morajo begunci vračati v svoja do-movja, so nastale poleg mnogih prejšnjih še nove težave In bridkosti za begunce in za ono naše ljudstvo, ki je bilo »osvobojeno Izpod vlade sovražnika«. Veliko je bilo zadnje tedne razgovora in razprav v slovenskih dunajskih krogih, kako naj bi se ustreglo pravičnim zahtevam našega ljudstva. Vspeh teh razgovorov je bil, da je bil sklican begunski odsek poslanske zbornice danes ob 5 pop. k izredni seji, na katero so bili povabljeni tudi zastopniki notranjega ministrstva, dalje finančnega, trgovinskega, deželne brambe, urada za ljudsko prehrano. Došla sta pa edinole zastopnika notranjega ministrstva iz begunskega oddelka, sekclj-aki svetnik dr. Montel In posebni poročevalec za begunce z juga baron dr. Neugebauer. Današnja seja je veljala izključno le razmeram na našem Jugu. Podpredsednik osrednjega odbora posl. Fon je obširno pojasnjeval in utemeljeval naslednje resolucije: C. kr. vlada se pozivlje, da dovoljuje beguncem, ki so se že vrnili, ali se še vrnejo v domovino vsled odredbe notranj. min. z dne 19. jan. 1918. v kraje skupine A in B po preteku dveh mesccev še nadalje izplačilo begunske podpore v enaki višini vsaj do končane žetve. Tako podporo Je mogoče ustaviti Ic tedaj, ko bo dokazano, da Je ljudje niso več potrebni. 2.) Notr. min. se pozivlje, da pregleda skupino A gori omenjene odredbe in preloži občine, v katerih danes nI za stanovanje sposobnih hiš. kakor n. pr. Prvačina, Dornberg, nekatere vasi županije Rihemberk, Livek, LJubušnJe, Kamno, Drežnica Itd. v skupino B. 3.) C. kr. vlada se pozivlje, da nujnim potom Izda odredbe, po katerih vračajočim se beguncem ne bodo odvzemali živeža, v kolikor jim Je ta potreben za prehrano do prihodnje žetve, marveč jim bo dovoljeno, da morejo vzeti s seboj živež, kakor tudi semena in živino. 4.) C. kr. vlada se pozivlje, da v smislu zakona z dne 31. dcc. 1917. D. Z. 15 pozove južno železnico, da od beguncev ne zahteva plačila vozninc za blago, kajti te mora plačati država. 5.) C. kr. vlada se pozivlje, naj takoj izda navodila, po katerih se razveljavijo zdaj veljavne omejitve, da smejo begunci jemati s seboj brez--" V Trsta, dmt S. ms vpoSlieU m*ttwmm ma&tnAm dva v v*cJi rmzpre-delklh £ razločno pisavo popolno la resnfCno Izpolnjena zglasilna obrazca. Zglasllni obrazci se dobivajo brezplačno pri c. kr. namestništvenem svetniku in pri mestnemu magistrata. Zglasila se vpo-iiijajo v kraljevinah in deželah, zastopanih v državnem zbora. poStnine prosto. Zglasiini obrazci so tako urejeni, da se lahko zloženi in naslovljeni, odđajo na posto, ne da bi se uporabil poseben ovitek. Ustmene zglasltve vpisuje mestni magistrat v oba zglasilna obrazca. Zglasitve, ki se podajo po kakem posredniku, ne odvezujejo zglasilnega zavezanca odgovornosti za izpolnitev naložene mu dolžnosti. Zglasllnim zavezancem, k! predpisane zgiasitve ne podajo pravočasno, ali k! Jo podajo v bistvenih točkah nepopolno, se lahko naloži do 50 K-denarne kazni. Vojaški taksi zavezane osebe, ki v svojih zglasiilh vedoma kaj zamolčć, ali se zakrivilo neresničnih napovedi, zapadejo — ako dejanje ne osnuje učina kaznivega dejanja, Id se naj kaznuje po občem kazenskem zakonu — denarnim kaznim do 500 K, če so dane posebne obtežilne okolnosti, do 1000 K. Naložene denarne kazni se Izpremene v zaporne kazni, ako se ne dado Izterjati. Vrhu tega je tedni, če se zglasHev ni podala pravočasno, ali če ae je podala nepopolno, političnemu oblastvn dano na voljo na podlagi znanih dodatkov ali pa takih, Id se poizvedo uradoma, brez obotavljanja priredi« vojaško takso. Zavezanci vofaSkl taksi, kateri niso v Trsta pristojni. imajo se izkazati pri mestnem magistratu z listinam!. Iz katerih Je razvidna nllfcoTa pristojnost Trst, februarja 1918. C. kr. aamestnlštveni svetnik. ZumaUstc bi hofcfl — mliitariziratlf Sedanja vojna doba dozoreva pojave, da se človeku, ko čuje o njih, mora Jo7«?evatl, da fe sanja mučne ir — neumne sanje. Grenke besede nam silijo iz peresa. Ali zadovoljimo se tu z golim dejstvom: iz tozadevne interpelacije, ki so jo vložili v poslanski zbornici poslanci Ha^erni2nn, dr. Soukup fn tovariši na ministra za notranje stvari, dozna?emo r namer!, da se žurnnlisti — militarizirajo! Uredniki ki so oproščeni od vojaške službe, naj bi se vpo klicali in potem kot vojak! komandirali k dotlčnfn čaf^iškJro podjetjem. *To ne bi bilo nič drugega — zaključuje Interpelaciia — nego skrajno ncmorali-čen in OKorčIjiv atentat na svobodo časopisja in poizkus, da bi se po militariziranju žurnalistov vs^ časopisje podredilo vojaškemu poveljstvu. Ker nai bi se tu izpodkopale vse garancije ustavnega življenja ter vse javno rrnenje podreJilo samolastni diktaturi vprašujejo podoisani: Je-li ministru za notranje stvari poznan ta atentat na časopisje? 'Kaj misli ukreniti, da sc obvaruje svoboda časopisja ob vseh okolnostih?«- Mi pa vprašamo le: Je-li sploh še kaka neverjetnost, ki ne bf bila verjetna v sedanjih časih v tej naši držav!! Menijo-!' odločilni krogi, da s takimi početji prlvzgoje narodom — patrljotizem?!! Ce tako mislijo, poteir iiin hod! povedano, da država ne more nevarnejih — vzgofevalcev narodov. Kdor sad! osat, naj ne pričakuie pšenice. POZI« vofa*k! taksi zavezanim osebam, naj se zgfase. Po zakonu 7 dne 10. februarja 1907 drž. zak. št. 30 morajo vse vojaški taksi zavezane osebe. 7Gasiti v mesccu marcu t. I. pri mestnen* rr-r;~frr ' (vofaSfc? td'ie!ek), al. Sanlt* 25, H. nadsfrop., vrata 23. Oprostitev osebne dohodnine ali nadomestilu, takse za službo, ki se pričakuje, a!i ki je nastopila v prejšnjem letu zaradi tega, ker dohodek ne presega J600 K, ali iz drugih vzrokov, ne odvezuje dolžnosti zglasitl ser Zglasiii se je pismeno ali nstmeno. Pismene zglasitve se rnoralo opraviti tako, da se stvari« FAJONIRANJE MESNE PRODAJE. Aprovizacijska komisija sporoča: Da se odpravilo nevšečnosti sedanjega načina prodaje mesa, je sklenila aprovizacijska komisija, da uredi prodajo mesa po-sistemu »odjemalskih seznamov«, kalor je uveden za prodajo kruha in sladkorja. Od petka, t. t m., do četrtka, 15. t. m., bodo mesarji sprejemali vpise v sezname odjemalcev. Za vpis je potrebna predložitev izkaznice za nakup kruha, živilske izkaznice in izkaznice za nakup mesa in maščobe ter napoved krušne komisije, kamor pripada stranka. Mesar pritisne pečat svoje tvrdke zadaj na izkaznico za nakup mesa in maščob v znamenje vpisa v svoj seznam odjemalcev. Prebivalstvo se pozivlje, da naj se ne vpisuje pri več mesarjih, kajti vsak mesar dobi samo toliko mesa. kolikor ga mu le treba za zadovoljitev svojih odjemalcev. MesarH se pozivljejo, da v svoj seznam ne vpisujejo oseb, ki se izkažejo z izkaznico, ki ie že prepečatena s pečatom kake druge mesnice. Aprovizacijska komisija si pridržuje pravico, da popravi seznam odjemalcev in premesti eventualno odjemalce od ene mesnice k drugi. • • • Mesarji dobe obrazce, ki jih potrebujejo za vpis. od srede, 6. marca, dalje v uradu aprovtzacijske komisije v ul. Cassa; di risparmio št 13, IIL nad., v uradnih urah od 9 dop. do 1 pop. in od 4 do 6 pop. Izpolnjeni obrazci se morajo izročiti omenjenemu uradu najkasneje v petek, 15. marca 1918-KONJSKO MESO. Danes se bo prodajalo konjsko meso r naslednjih mesnicah: Svagel, u!. Giulia 31, Casin, ul. Oiulia 88, Viscovich, ul. Giulia 25, Nordio, vi. Borotvič 7, Pantini, ul. Barriera vecchia 27. CENE: Prednji deli z doklado ... po K 8*60 kg, Zadnji deli z doklado .... po K 9*20 kg. Prodala kuriva« Premog (iosslle). 20 kg na modre Izkaznice. Staro mesto: št. 208—313 (ob. št 23) 6. 111. nI. Capitelli 14. (cena 1 K 39 vin. za 10 kg). — Stara oiltuica: št. 897—1154 (ob. 5t 26) 6- III. nI. Amalia 13, (cena 1 K 39 vin. za 10 kg). — Nova mitnica: št 182—728 (ob. St 27) 6. IIL ul. S. Francesco 2. (cena 1 K 44 vin. za 10 kg), št 729—787 (ob. 5t 27) in št 1—400 (ob. št 28) dne 6. III. ul. Acque 20 (cena 1 K 44 vin. za 10 kg). — Sv. Jakob: št. 639— 767 (ob. št. 24) dne 6. III. ul. P. Diacono 6 (cena 1 K 59 vin. za 10 kg); št. 786—822 (ob. št. 24) dne 6. III. ul. Rivo 10 (cena 1 K 59 vin. za 10 kg); št. 823—947 (ob. št 24) dne 6. III. ul. Erta 4 (cena 1 K 64 vin. za 10 kg). Tržaški odbor za Krekovo sTavje bo imel danes, ob 3 popoldne, v prostorih »Edinosti«, ul. S. Francesco št. 20. svojo redno sejo. Šolska rcfekcTJn. Danes naj se predstavijo učenci, pripadajoči jedilnicam v ul. Tiziano Vecellio, št. 20 in ul. Kandlcr (šo!sko poslopje), ki imajo Izkaznice za živila z rdečo črto in izkaznice za vojne kuliinje in mestno ubožnico, jutri učenci z enakimi Izkaznicami, pripadajoči jedilnicam v Barkovljah in na Vrdeli, da dobe novo izkaznico. Osebna vest Dr. Alojzij Zaiokar se je po večletni strokovni Izobrazbi na dunajskih kirurgičnlh oddelkih in vseučiliških ženskih klinikah naselil v Ljubljani ket specijalist za kirurgijo, porodništvo in 5ens!:e bolezni. Škoda, da se vsi slovenski zdravnici naseljujejo v Liubllan!. kjer jih je itak dovolj, dočim pa k nam v Trst. kjer nimamo sedaj niti enega slovenskega zdravnika, ni nikogar! Aprovizacijska komisija ln slovenščina. Z ozirom na notico pod tem naslovom v izdanju »Edinosti« od 1 marca smo prejeli lepo slovenski sestavljen dopis, ki hoče* aprovizacijsko komisijo nekako o-pr. MČtvati, češ, da je dotičnil.. čegar prošnja za spr V : v s!i:žbo ie bila odbita, sam napravil to proSujo v italijanskem jeziku, iz česar da izhaja, da prošnja ni bila oubita iz narodnostnih razlogov. Ker nam ie okolnosti niso znane, se ne moremo prerekati z dopisnikom aH mu oporekati. Pribijamo pa nastopni, z vsemi konkretnimi podatki podprti slučai. Fran Pirjevec, sedaj trgovec v Trstu, je po svojem povratku od vojakov vložil -sllčr.o prošnjo. Pozvali so ga k uradu fur heimkehrende Krieger (za domov vračajoče se vojnike). Dali so sa preiskati po zdravniku, da-li je fizično sposoben za opra\ljanje take službe. Nato so ga poslali k gospodu Bernardonu, ta pa ga je poslal k nekemu drugemu gospodu pri aprovizacijski komisiji (čegar imena pa se v hipu ne spominjamo), ki je rekel Pirjevcu, da že najdejo kako mesto zanj. Vprašal je prosilca, katere jezike da govori in je-li že deloval v kaki trgovini? Prosilec Je pojasnil, da Je posloval že kot magaziner, kot potnik in kot uradnik pri velikih tvrdkah. Vešč da je štirim jezikom. Nato gm ie odslovil la Pirjevec je odšel z najbottfinri nadami. Nato je M prosilec trikrat vpraševat* kako stoli stvar sani? Cea mesec dag mu je velel omenjeni gospod, aa| gre k inšpektorju VaHe-u (podčrtujemo to ime Iz razloga, M it znan onim, k! poznajo zgodovino naših borb ▼ mino-losti v ulici Conti. Tudi ta g. inspektor mu le stavil vprašanje o poznavanju jezikov. Pirjevec je odgovoril: »Materni jezik mi je slovenski. Oovorim pa tudi dobro italijansko, nemško in hrvatsko?« Na vprašanje, koliko časa da je bil na fronti, je bil odgovor: Dve leti, en mesec In 15 dni? kot viši podčastnik. Tudi k temu gospodu Inšpektorju fe hodi! Pirjevec poizvedovat po dvakrat na teden. Zadnjikrat mu je rekel Valle. da za sedaj ni nobenega mesta, in da ga že obvesti, ko bo kaj. Pirjevec na ie danes čaka aa rešitev svoje prošnje Pač pa je dozna! Iz krogov aprovtzacijske komisije, da so v času. ko je on hodil svoj križev pot in ko ni bilo 'nikoli mesta zanj, vzeli v službo štiri kontrolorje!! — Kaj pa pravi k temu slučaju gospod podpisani — anonimni dopisnik in branitelj prakse pri aprovizacijski komisiji v jezikovnem pogledu, ali točneje rečeno: nje razpoložaja napram slovenskemu prebivalstvu? (Podpisani - anonimni sino rekli zato, ker je bil mož tako korajžen, da se je podpisal tako, da je podpis nečitljiv. Mislil si je menda, da najboljši del kora|2e je — previdnost). Tu so podana konkretna neizpodbitna dejstva. Ker je — kakor kaže — v precej tesnih stikih z gospodo pri aprovizacijski komisiji, bi morda g. dopisnik utegnil pojasniti g. Franu Pirjevcu dvojno: zakaj ni dobil službe vkljub svoji dolgi vojni službi, in zakaj sploh ni dobil odgovora na svojo prošnjo, oziroma obvestila, obljubljenega po gospodu nadzorniku Valle? Res — dobre prijatelje imajo Slovenci pri aprovizacijski komisiji! Kaj vse si dovolM* visoka gospoda pri Sv. Ivana. Prejeli smo: Ne mislimo na kake svetoivanske domačine. O ne! Ampak, ampak na privandrane nemške mogotce na vrdelski postaji. Kar ne morejo živeti brez izzivanj — tevtonska žilica jim noče mirovati. Mislijo si menda, da je tu kako okupirano ozemlje in oni da so guvernerji! V času. ko se sklepa mir z Ukrajino, so razobesili — čmo-rmeno zastavo, si boste mislili morda! Ce tako mislite, ne poznate teh — patrijotov. Crno-belo-rdečo zastavo so razobesili. In čudea slučaj je, da so to storili ravno v času, ko ie bil zabaven večer društva »Zvezda« na Sovranišču. Na črno-rurneno zastavo so čisto pozabili____I Pa vendar so to stebri avstrijske države! Res — imenitni patri-jotje. Mi slovenski veleizdajice smo pravi mazač! v primeri žnjimi. Take izzivalce nam vsiljujejo sem doli, da se tu šopirijo in nas izzivajo. Castitamo dru. Susteršiču na takih uspehih njegove--slovenske politike, ki je tvorila špansko steno, za katero je mogla taka zalega varno lezti sem doli med nas. Hvalimo Boga, da je prišel konec taki politiki! Mi pa, bratje sklenimo svoje vrste v smislu politične oporoke nepozabnega Kreka, ter začnimo koncentriran boj, ki naj očisti našo zemlio takih gostov — IzzivaČev. To se zgodi, če se naš narod osamosvoji, da bo sam gospodar v svoji državni tvorbi! Iz Podgorja v Istri smo prejeli poročilo, da načelnik tamošnje postaje ža!i Podgorje in vso Istro, n. pr.: Prokleto Podgorje! Prokleta Istra! Prokleta čiška luknja! Prosili bi g. načelnika, naj vendar opusti taka žaljenja dežele, k! mora v sedanjem časti ,tako neizmerno trpeti — ne po lastni krivdi. Naj raje proklinja direkcijo, ki ga je poslala tjakaj. Imeli smo njegovih prednikov, ki smo bili zadovoljni žnjimi in oni z nami. Tedai ni bilo takega kričanja in zmerjanja. Ce ne bi pomagal ta opomin, prinesemcf kaj — Izdatnejega. Rad! pretrganih zvez z Rušilo je celotni poštni promet vojnih ujetnikov v Rusijo in iz Rusije ter v nezasedeno ozemlje Romunije ln Iz tega ozemlja za sedaj ustavljen. Odbor »Društva zasebnih uradnikov la uradnic za slov. ozemljac opozarja vse člane in članice, nal spornih zadev s svojimi delodajalci nikar ne spravljajo v javnost potom časopisja, temveč raj predlože take zadeve društvenemu odboru, ki bo skušal sporna vprašanja z delodajalci rešiti mirnim in in- j timnim potom; še-le, če bi tako posredovanje ne imelo uspeha, izroči društveni odbor zadevo javnosti. Za posledice, ki bi nastale za člane vsled samovoljne objave spornih vprašanj brez poprejšnje obvestitve društvenega odbora, pa odbor ne prevzema odgovornosti. Poštna služba. Z dnem 11. marca t I. se zopet odprejo poštni uradi Strassoldo, Campolongo, Per-teole in Sempas za sedaj samo za pisemsko poŠto vštevši službeno in zasebno rekomandacijo ln za denarni (poštnonakaznični in poštnohranilnlČni) promet Yažno pojasnilo glede dogodkov v »Slov. Ljudski Stranki«. Zadnji »Jugoslovan« priobčuje na čelu lista: V zadnjih dneh so po listih krožile vesti, da se vršijo neka spravna pogajanja med dr. Šu-steršičem in Slov. ljudsko stranko. Te vesti so vzbudile precej pozornosti ln tu in tam celo nekaj vznemirjenosti. Vladi in narodnim nasprotnikom bi. najbrže bilo ljubo, da bivši voditelj pride vnovič' do veljave, naši ljudje pa so se opravičeno zbali, da bi v naši politiki zopet zavladala njegova obsojena politična morala in me^etarska roka glede maniniške deklaracije. Javnost lahko pomirimo z netočnostjo teh vestL Naše mnenje o stvari pa je sledeče: V »Slovensko ljudsko stranko« ne morejo nazaj vsi tisti, ki so zločinsko poskušali razbiti to stranko, v prvi vrsti ne morejo nazaj vanjo poslanci, ki so formelno vstopili v novo kmečko stranko. Sodba našega ljudstva ia vseh pristašev S. L. S. nad temi politiki le že pravomočna in ne-izpremenljiva. Drugače pa bi bilo s tistimi, ki so ob tistem usodnem trenutku vsled nepoznanja razmer v prevelikem zaupanju do dolgoletnega načelnika stranke sledili razdiralen sloge v stranki in narodu. Ogromna večina teh pristašev je v štirih mesecih imela časa In prilike dovoli za spoznanje, da Susteršlčeva politika al prava la da je brez najmanjše zaslombe med ljudstvom. Tem spreobrnjencem, Id Iščejo pota nazal v ljudstvo te stranko, pač ne bi imeli vzroka zapirati vrata v stranko »Slov. ljudska stranka« pa danes zahteva: brezpogojno priznanje majniške deklaracije, odkrito uveljavljanje demokratičnih zahtev ln strogo edinost disciplino in koncentracijo našega "zadružništva. V teh vprašanjih ne poznamo nobenih kompromisov, dvoumnosti in polovičarstva. Naše vrste morajo biti tesno sklenjene, kajti naše narodno vprašanje se bliža rešitvi Trdno verujemo v popolno zmago pravične stvari našega naroda, prav tako pa vemo, da nas čaka še marslktera težka preizkušnja. Taka se pripravlja. Vlada nam misli ponuditi košček narodne avtonomije v okviru kronovin. Njeni organi in tudi nekateri naši realni r etapni« politiki bodo te mrvice hvalisali kot tisto, kar je dovolj za enakopravno Življenje slnvenske- mi naroda. Slikali bodo posebno, da so koroški Slovenci rešeni. Toda preptlCaul smo, da bo ves aarod sledil ravno koroškim Slovencem la Slovenkam, ki so prav te dni začeli živahno ljudsko glasovanje za majniško deklaracijo. Naš narod odklanja vse drugo in zahteva — lastno Jugoslovan-' sko državo, ker le lastna država nam prinese naenkrat vse in zagotovi mir, svobodo in blagostanje. Begunske zadeve. — »Osrednjemu odboru« na Dunaju priliajajo dan za dnem najrazličnejše pritožbe. 'zaliteve In želie. Odkar U sovražnik pregnan preko državne meje, so nastala razna nova vprašanja za begunce, ki se vračajo. In za ljudstvo, ki je bilo ostalo doma. Veliko pritožb ln zahtev Je splošne naravi la vrednosti In zahtevajo načelne rešitve na merodajnlh mestih. Vse take zahteve ln težnje so obsežene v 13 resolucijah, ki jih je predložil odborov podpredsednik g. državni poslanec Fon v begunskem odseku poslanske zbornice 27. februarja t L Kdorkoli torej ni dobil na svoja vprašanja odgovora, ga more čitati v omenjenih resolucijah. Pripominjamo le še, da so se vi šile na Dunaju na merodajnih mestih različne konference o pritožbah, da begunci ne morejo peljati seboj svojih zalog živil, živine, semen, dalje o pritožbah, da jim ne puste vzeti seboj brezplačno več nego 500 kg za rodbino, kakor tudi o pritožbah, da obmejno prebivalstvo ne more kupovati živil preko meje. Upamo, da bodo ta vprašanja povoljno rešena- Iz Kopra. Narodni zospodarjl iz Istre opozarjajo načeistva slovenskih zadmg. da se gladi pot la-škemn vplivu pri zadrugah. — Pozor torej I Ako Je treba javnih pojasnil, jih dobite točno 1 DAROVL — Za politično društvo »Edinost« daruje Zvonko Tomaševič K 8- Spedicijska in komisijska družba »Balkan« je dala za dobiodelne namene 3000 K na razpolago političnemu društvu »Edinosti«. — Za ranjene in bolne vojake darujejo: »Srbska čitaonica« mnogo časopisov, N. N. Ilustrirane časopise, N. N. 18 slovenskih knjig, ga. Rovinski, poljske časopise, ga. Maurin Albina 2 domino in mnogo časopisov. — Jugoslovanski deklaraciji se pridružuje ga. Katarina Godina in daruje 5 K za Krekov spomenik in S K za šentvidsko šolo. Poslano") ZMRU€A JESTViNtARJEV Poi&Isana zadruga, ki Jimje nase vso moralno odgovornost za veden e lastnih zadružnikov glede dol: aire blaga« posebno pa kar se tiše pravilnosti pri ftehtaiilu, poživlja občinstvo, £?a isto nama I zadrug! sami, tudi aso vIstio od drugih korakom v tem ozira, vsako even-tuelno Izkoriščanjaaii pre-zretle. Istočasno opozarja inte. resirane JestviatarJe da se sirogo držijo vseh izdanih dolo il sle ie sladkorja in v slučaju, da niso na lasnem o kaki cfoloSbi, da ne odločajo sami fcraz da bi vprašali za nasvet ravnateljstvo te zadruge. Predsednik ~ H. ROBBA. fokUe mke vrste kaplja Babič. Kolino g m. de 26. HM ISfftPnflftVfrlfl sloven«ko učiteljico. IvtaH UOSPOulUlU Krnulant nI i ca PosU štev 3 pritii -j«. 1889 DMIftam krasno poročno rp&Ino »obo. Redka rlUUUlJI prilika, s-oli ario 37. I. Seniolič. 1891 Radi odhoda jrodarn medeno ponoćno omaro, hk. in o h šestimi » reJali. posteljo z dimnico, uanjate stolice ter razno drago pohištvo. — M&donnios 9 JIT. Br&nante od 10—12 ter od 2—5 f-e poldne. 1R96 Klinlm Porivala, rr proge po zelo llllpllll visokih cerahf pletenine, cunje vsake vrste ter jih plačam po 60 vin. Žaklje plačam do K 3.50. — ACCO, Acquedotto St. 15. 1894 DNlrifflftl ^ >rhj novo umetniške pohiitro dro* ftVUUUllI rane ter pi&aLno po zmernih eenab. So il'ari o 37, L Semolič. 18: G Od danes 1871 Sodno drevesa: drevje izbra c 7 9, Dubtovnlk, Kotor, Ljubljana, Metković. Opatija Split, Šf ;en(k. Za la-. VLOGE NA KNJLZlCE - 1 0 - 2 O od dneva »loge do dneva vsdiga. itantai dav-vt p afiuje banka, svojega Obrestovan je vlag na tekočem in liroraCuna po ao^ovoru Akre idil čeki in nakaanio navaata-io iaozeraHka trliš : a KUPUJE IN PRODAJA: vrednotne papiri« rente, obligacije. sa*taraa pMnL*. prijorite'.* delnice, srečke, vslnte devi'e, promose itd Daj« PREDUJME na vrednostne papirje :r» b'n^* ležeče v javnih skladišč n. SA^E D£P;)SIT* PROMESE.--Prod j a sr ćk razredne lote rje Zavarovani« vsakovrstnih pa;vrjw proM kurznl Ifcsfnbi, revizija Irebinja MrofiSt t t. I. brezplačno Stavbni kredit, rembmn knvi;*L, Bor'na naročila. — lokajo. MENJALNICA.--— ESKOMT MEtfKJ Telefoni; Ut»;i, 17'J3 in 2H7tt Uradna urai od 9 dj.t pop «f Brzojavi: JaDKANSKA } Vrst - Ola Stadion 10 - Trsi Odprt od 8l2 2 A naprej vstopnina K l r •) Za Članke pod tem naslovom odgovarja uredništvo le toliko kolikor veleva zakon. ZOBOZDRAVNIK Dr. J. Čermak v Trstu, ulica Poste vecciiie 12 vogal ulice delie Posle. Izdiranje 2obov brez bolečine. — Plombiranje. — UMETNI ZOBJE — i Češko Budjevička Restavracija (Bosa-fcova uzorna Češka gostilna y Trstu) se nahaja v ul. O. Gaiatti (zraven glavne pošte.) Slovenska postrežba rn slovenski Jedilni listi. ___ :: NAD OGLASI:: r—51—1 }■• računajo po « not. bane Jo jTJf"1 t-iU hiasta« tiskan« NmJi >• rada ! ^ DJ ' naj o enkrat vai — Najmaijia| j ULJ : priatojbima *a»ia f0 »totink. ;[I-1LJ Affflff .. tok-ij na Vrdeli 1663 staoovaaj« v UUUU SS najem aestojeće iz kuhinje, 3 t-ob klet, 1 proator za drva ter vrt. Poj;wr; il-i fe izv pri Ivanu LoUar (eoriimenoTani naslov). 1 92 esB Z vsak! vei&r | ob 9', Vstopnina K 1* Drva xa ku javo iz trdega hrastovega lesa. >uha zrezana se pr daj; jo n < drobuo po j. ko n zkib enak v goz<1a ex Baxilovicb Sv. M. M, Spodnja it. 1013, 1014 in 1015, bliza Kolonkuvra. 1895 fifltllAff ^ *ot T državni službi, voj lčine liUjplIU prost, i li ▼ svrho t«ni ve znanja i go>podić o ali vdovo brez strok Dotične z premoženjem imajo pra luost. Cenjene ponudbe na Ins. odd. Edinosti f>o.i imeno-n .Herman '. 18 7 10.000—12.000 K Kffi^K v bližini Trsta. Kaalo * pove Ina r. odd. Edinosti 189« Zlatarnicu V Trstn se Je prfscJIfa r,a Corso AL 15 v hlvfio zT*Jarn!eo Zerc<»arlt* A- FlgTfo. Velikff izbera srebrnih in ti ltih ur, uhanov, prstanov, verižic i'd. Cene zmerne. Cene zm«rae. DR. MED. UNIV. ALOJZ ZALOKAR naznanja, _ da je začel ordinirati v Ljubljani, Sodna ulica 1, 1 kot specialist za kirurgijo, porodništvo in ženske bolezni 1 T I