ZVESTI E DRŽAVIIE TEHNIŠKE SREDNJE ŠOLE V LJUBLJANI 1934■1935 KRALJEVINA JUGOSLAVIJA DRŽAVNA TEHNIŠKA SREDNJA ŠOLA V LJUBLJANI IZVESTJE ZA ŠOLSKO LETO 1934-1935 At, . V & a» v v LJUBLJANA ZALOŽILA DRŽAVNA TEHNIŠKA SREDNJA SOLA V LJUBLJANI NATISNILA UČITELJSKA TISKARNA V LJUBLJANI (predstavnik Franci Sfrukelj) Marseille, 9. olctobra 1934. Šolska žalna svečanost. V soboto, dne 13. oktobra 1934. smo se na klic lastnih src polnoštevilno zbrali v šolski dvorani. Pročelna stena dvorane ogrnjena s črnim blagom, v sredi njegov beli kip, obdan od palm in belih krizantem, državna trobojnica pokrita s črno tenčico, vsa dvoranska svetila črno zastrta: kakor da stojimo pred mrtvaškim odrom, o n pa ima v nas uprte oči, še živ v ljubezni in živ v knežjem junaštvu. Med grobno tišino je stopil direktor pred zbrano družbo in je imel sledeči govor: Spoštovani učiteljski zbor, dragi učenci in učenke! Ko smo prišli prejšnjo sredo zjutraj v šolo, smo se takoj nemo razšli-Pod vtisom vesti o grozotnem dogodku v Marseilleu nismo našli nobenih primernih besed, da razodenemo svoja čuvstva. Ni bila samo bolečina, ki presune človeka ob nenadni smrti najdražjega očeta, ni bila samo žalost državljanov nad smrtjo blagega vladarja, ne samo žalost vernih sinov in hčera naroda nad izgubo nenadomestljivega narodnega heroja, ne samo ogorčeni gnev nad najostudnejšim zločinom — zatrepetali smo tudi v trenutnem strahu nad možnimi posledicami dogodka in bodočnostjo mlade Jugoslavije. Saj ni bilo in še danes ni mogoče prikriti dejstva, da je atentat v Marseilleu bil atentat na državno tvorbo naše Jugoslavije. Blagopokojni kralj Aleksander I. je že kot mladenič pod svojim očetom v balkanskih vojnah s silo vojaka-junaka ustvarjal temelje našega narodnega osvobojenja. Na Solunski fronti je kot vrhovni poveljnik junaške armade, ki se je zaklela ali v zmago ali v smrt, strl sovražnika in odločil konec svetovne vojne. Kot demokratski vladar je pustil narodu svobodo, da si sam uredi svoje politično življenje. Ko pa je videl, da narodna skupščina vsled strankarsko-političnih strasti ni zmožna za obče koristno narodno in državno delo, je z odločilno besedo, z zgodovinskim manifestom od 6. januarja 1929. napravil konec političnim zmedam, ustvaril in proglasil edinstvo kraljevine Jugoslavije. Vse življenje blagopokojnega kralja Aleksandra I. je bilo posvečeno delu za narod, vse njegovo delo je bilo pravo mučeniško žrtvovanje. Mn-čeniške smrti je preminul v trenutku, ko je stopil na francoska zavezniška tla kot politični triumfator, ko je po svojih zgodovinskih uspehih na Balkanu načel še končno zunanje - politično nalogo, da krona bodočnost Jugoslavije s slavo francoskega zavezništva in s priznanjem vsega političnega sveta. Presunjeni od srčne boli se klanjamo njegovim manom. Kot pobožna molitev naj se vedno glasi naš srčni vzklik: . VEČNA SLAVA BLAGOPOKOJNEMU KRALJU ALEKSANDRU I. ZEDIN1TELJU! S to molitvijo združujemo prisego, ki ostane neizbrisno vklesana v naša srca, da bomo zvesto izvrševali njegovo oporoko, da bomo z vso lju- beznijo in če treba s krvjo ČUVALI NJEGOVO IN NAŠO JUGOSLAVIJO. Najgloblje vdanostno sočuvstvovanje izražamo Njenemu Veličanstvu kraljici-vdovi Mariji in vsemu kraljevskemu domu. Po prvih dneh žalostne zaprepaščenosti nas je pomirila tolažba, da imamo kralja, ki bo nadaljeval delo svojega očeta. NA PRESTOL JE STOPIL MLADI KRALJ PETER II. Vlak, s katerim se je v spremstvu svoje matere kraljice - vdove in visokih državnih funkcijonarjev vrnil v domovino, se je sinoči ob 20. uri ustavil v Ljubljani. S solzami v očeh, toda v srčni vdanosti smo se mn Slovenci na jugoslovenskih tleh prvikrat poklonili kot kralju. Danes zjutraj je mladega kralja sprejel stolni Reograd. Pod nepozabnimi vtisi preživetih žalosti ne moremo danes govoriti o radosti, pač pa o iskreni ljubezni, globoki vdanosti in trdni nadi, da bo mlademu kralju usojeno uspešno nadaljevati delo blagopokojnega očeta. Srčno pozdravljamo kralja Petra II. in molimo, naj vsemogočni Rog blagoslovi začetek njegovega vladanja in naj božji blagoslov vedno spremlja njega in Jugoslavijo! ŽIVELO NJ. VELIČANSTVO KRALJ PETER II.! ŽIVELA JUGOSLA VIJ A ! sl f; 1 K'um*# * 91 f Viteški kralj Aleksander I. Zedinitelj Njegovo Veličanstvo kralj Peter II. Ustroj Državne tehniške srednje šole v Ljubljani. Zavod združuje četvero vrst šol in je z vsemi oddelki podrejen ministrstvu trgovine in industrije. Šolski oddelki se upravljajo po zakonu o tehniških srednjih in moških obrtnih šolah z dne 31. marca 1932., I. štev. 9857/0 (»Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 9. aprila 1932., št. 82/XXXVI/238 in »Službeni list kralj, banske uprave dravske banovine«, 42. kos, z dne 28. maja 1932.) in zakonu o ženskih obrtnih šolah in ženskih strokovnih učiteljiščih z dne 31. marca 1932., I. štev. 9856/0 (»Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 9. aprila 1932., štev. 82/XXXVI/237 in »Službeni list kralj, banske uprave dravske banovine, 40. kos, z dne 21. maja 1932.). Pregled šolskih oddelkov. Tehniška srednja šola z odseki: I. Arhitektonsko-gradbeni odsek II. Strojni odsek III. Elektrotehniški odsek Delovodska šola z oddelki: IV. Gradbeni oddelek V. Strojni mojstrski oddelek VI. Elektroinstalaterski oddelek VII. Mizarski in strugarski mojstrski oddelek Hoška obrtna šola z oddelki: VIII. Kiparski in rezbarski oddelek 1Xj* Keramiški oddelek X. Graverski oddelek XI. Pletarski (košarski) oddelek Ženska obrtna šola z oddelki: XII. Oddelek za krojenje in šivanje perila XIII. Oddelek za krojenje in šivanje oblek XIV. Oddelek za vezenje (umetna dela). Vsi šolski oddelki so samo za redne, javne učence in učenke. Privatnih učencev in učenk na teh šolah ne sme biti. Namen, učna doba in sprejemni pogoji. Tehniška srednja šola, delovodska in moška obrtna šola. Po § 1. zakona jc tehniškim srednjim in moškim obrtnim šolam naloga, dajati učencem poleg obče izobrazbe in vzgoje v duhu jugoslovanskega narodnega in državnega edinstva teoretično in praktično strokovno izobrazbo v poedinih panogah tehniške stroke in izobrazbo za delavca prednjaka, poslovodjo in samostojnega obrtnika. Pravice učencev, ki so dovršili tehniško srednjo ali moško obrtno šolo, glede ugodnosti za opravljanje pomočniških in mojstrskih izpitov kakor tudi glede pogojev za opravljanje drugih specialnih izpitov zaradi samostojnega izvrševanje ob rtov, so določene z zakonom o obrtih in z uredbami in pravilniki, predpisanimi na osnovi istega zakona. Tehniška srednja šola. Odseki izobražujejo dobre tehnike, pripravljajo samostojne voditelje manjših industrijsko-tehniških in gradbenih podjetij kakor tudi uradniško osebje v državnih in privatnih tehniških pisarnah in industrijskih podjetjih. Vsak odsek ima štiri letnike s celoletnim in podnevnim šolskim poukom. Učenci morajo vsako leto o velikih počitnicah opraviti štiri- do šesttedensko prakso. Ob koncu četrtega leta polagajo učenci završni (diplomski) izpit. Tehniška srednja šola z završnim izpitom ima veljavo popolne srednje šole z višjim tečajnim izpitom. Učenci odsekov imajo pravico do odlaganja kadrske službe in imajo absolventi pravico do skrajvšanega dijaškega roka. Izpričevalo završnega (diplomskega) izpita tehniškei srednje šole, z dokazom praktičnega dela od enega leta po dovršitvi šole, velja v smislu § 24. zakona o obrtih in člena 8. pravilnika ministrstva trgovine in industrije od 21. aprila 1934. II štev. 13845/u kot dokaz popolne strokovne izobrazbe za sledečo obrti in pod sledečimi pogoji: a) ako lastnik izpričevala dovrši arhitektonsko-gradbeni odsek, za obrti, navedene pod točkami 33, 70, 71, 74 in 81 (kanalizacijske naprave) iz § 23. zakona o obrtih; b) ako lastnik izpričevala dovrši strojni odsek, za obrti, navedene pod točkami 6, 9, 10, 11, 12, 13, 16, 17, 22, 23, 81 (vodovodne in plinske naprave) in 82 iz § 23. zakona o obrtih; c) ako lastnik izpričevala dovrši elektrotehniški odsek, za obrti, navedene pod točkami 10, 11, 16, 17, 21, 22 in 23 iz § 23. zakona o obrtih. V prvi letnik tehniške srednje šole se sprejemajo: učenci, ki so dovršili štiri razrede gimnazije (realke ali realne gimnazije) z opravljenim nižjim tečajnim izpitom in učenci meščanskih šol z opravljenim završnim izpitom; učenci, ki so dovršili moško obrtno šolo (delovodsko ali strokovno obrtno šolo) in opravili završni izpit, če opravijo dopolnilni izpit po predlogu direktorja in po pristojni odobritvi ministrstva trgovine in industrije ali banske uprave; učenci, ki so dovršili štiri razrede srednje ali tej podobne šole v inozemstvu, se lahko vpišejo, če opravijo dopolnilni izpit iz predmetov, ki se jih niso učili ali ki so se jih učili v manjšem obsegu in po pristojni odobritvi ministrstva trgovine in industrije ali banske uprave. Delovodska šola. Vsak oddelek delovodske šole na našem zavodu ima dva zaporedna letnika s celoletnim in podnevnim poukom. Ob koncu drugega letnika polagajo učenci završni izpit. Delovodska šola z završnim izpitom ima za stroko veljavo nepopolne srednje šole z nižjim tečajnim izpitom samo, če ostanejo absolventi te šole v svoji stroki. Izpričevalo završnega izpita strojnega ali mizarskega in strugarskega oddelka velja v smislu §§ 24. in 26. zakona o obrtih in člena 5. pravilnika ministrstva trgovine in industrije od 21. aprila 1934. II štev. 13845/u kot dokaz popolne strokovne izobrazbe za dotični obrt in ima značaj mojstrskega izpita iz § 321. zakona o obrtih. Izpričevalo zavržnega izpita gradbenega in clektroinstalaterskega oddelka daje, z dokazom predpisanega praktičnega dela v dotičnem obrtu, v smislu § 38., oziroma § 52. zakona o obrtih in člena 12. pravilnika ministrstva trgovine in industrijo od 21. aprila 1934. II štev. 13845/u pravico do opravljanja mojstrskega izpita iz dotičnega obrta. V prvi letnik delovodske šole se sprejemajo učenci z najmanj 17 let starosti, ki so se izučili v obrtu in opravili pomočniški izpit. Moška obrtna šola. Vsak oddelek moško obrtne šole na- našem zavodu ima tri zaporedne letnike s celolctnim in podnevnim poukom. Ob koncu tretjega letnika polagajo učenci završni izpit. Moška obrtna šola z završnim izpitom ima za stroko veljavo nepopolne srednje šole z nižjim tečajnim izpitom samo, če ostanejo absolventi te šole v svoji stroki. Izpričevalo završnega izpita moške obrtne šole velja v smislu § 26., odst. 1. in 2., zakona o obrtih od 5. novembra 1931. in člena 3. pravilnika ministrstva trgovine in industrije od 21. aprila 1934. II štev. 13845/u kot dokaz predpisno dovršene učne dobe in ima značaj pomočniškega izpričevala za dotični obrt. Lastniku takega izpričevala se doba pomočniške zaposlitve znižuje na eno leto. V prvi letnik moške obrtne šole se sprejemajo učenci, ki so dovršili vsaj dva razreda srednje ali meščanske šole ali šest razredov onovne šole in imajo najmanj 14 let starosti. Ženska obrtna šola. Po § 1. zakona je ženskim obrtnim šolam naloga, dajati učenkam potrebno občo in strokovno izobrazbo in jih usposabljati za samostojno delo v njihovem obrtu. Redni pouk na ženski obrtni šoli je izključno podneven. Pouk traja tri leta, in sicer dve leti v dveh strokovnih letnikih in eno leto v šolski delavniei-ateljeju. Ob koncu tretjega letnika polagajo učenke završni izpit. Zenska obrtna šola z završnim izpitom ima za stroko veljavo nepopolne srednje šole z 'nižjim tečajnim izpitom, če ostanejo absolventke te šole v svoji stroki. Izpričevalo završnega izpita ženske obrtne šole velja v smislu § 26., odst. 1. in 2., zakona o obrtih od 5. novembra 1931. in člena 3. pravilnika’ mini-stvrstva trgovine in industrije od 21. aprila 1934. II štev. 13845/u kot dokaz predpisno dovršene učne dobe in ima značaj pomočniškega izpričevala za dotični obrt. Lastnici takega izpričevala se doba pomočniške zaposlitve znižuje na eno leto. V prvi strokovni letnik ženske obrtne šole se sprejemajo učenke, ki so dovršile najmanj dva razreda srednje šole (gimnazije, realke), meščanske šole ali šest razredov osnovne šole in dovrše v tem koledarskem letu najmanj 14, največ pa 16 let starosti Šolsko leto se prično dne 1. septembra z vpisovanjem učencev in traja do vštetega dne 31. avgusta prihodnjega leta. Pouk se prične takoj po končanem vpisovanju in se konča v četrtih letnikih tehniške srednje šole dne 31. maja, v drugih letnikih in oddelkih pa v času od dne 10. do dne 15. junija. Letni uspeh se priobčuje svečarno na Vidov dan, dne 28. junija, ko se izdajo učencem letna izpričevala. Velike šolske počitnice trajajo od dne 29. junija do vštetega dne 23. avgusta. Od dne 24. avgusta do vštetega dne 1. septembra sc opravljajo popravni, razredni in dopolnilni izpiti. Šolsko leto se deli na dve polletji; prvo od pričetka šolskega leta do dne 31. januarja in drugo od dne 1. februarja do završetka predavanj. Završni izpiti. Na vseh oddelkih se opravljajo završni izpiti pismeno in ustno iz predmetov, kakor je za vsak oddelek določeno z učnim načrtom, na mojstrsko-delovodskih šolah, na moških strokovnih obrtnih šolah in na ženski obrtni šoli pa se opravlja završni izpit tudi iz praktičnega dela. Izpiti se opravljajo po pravilniku, izdanem z odlokom ministrstva trgovine in industrije I. štev. 13753/N z dne 15. aprila 1935. Redmi (glavni) izpitni rok je v mesecu juniju, postranski izpitni rok je v mesecu septembru. Banovinsko šola za glasbila. Na našem zavodu obstoja tudi Banovinska šola za glasbila. Učenci se učijo samostojno izdelovati citre, gitare in violine. iPoleg praktičnega pouka v šolskih delavnicah dobijo učenci tudi vso potrebno teoretično strokovno izobrazbo in se učijo sviranja. Šola traja tri polna šolska leta s podnevnim poukom. Sprejemni pogoji so isti kakor za državno moške obrtne šole. Završni izpit se opravlja kakor na državni moški obrtni šoli. Izpričevalo završnega izpita velja po § 26., odst. 1. in 2., zakona o obrtih z dne 5. novembra 1931. in člena 3. pravilnika ministrstva trgovine in industrije od 21. aprila 1934. II štev. 13845/u kot dokaz predpisno dovršene učne dobe in ima značaj pomočniškega izpričevala za rokodelski obrt izdelovalcev glasbenih instrumentov. Lastniku tega izpričevala sc znižuje doba pomočniške zaposlitve na eno leto. Tečaji. Po § 90. zakona o tehniških srednjih in moških obrtnih šolah z dne 31. marca 1932. se lahko otvarjajo razni strokovni tečaji. Ako je tečaj na te) osnovi organiziran in traja najmanj šest mesecev in je z njim spojeno praktično delo, velja potrdilo o uspešno dovršenem tečaju kot dokaz predpisno dovršene učne dobe in ima značaj pomočniškega izpričevala za dotični obrt, če dovrši dotična oseba predhodno štiri razrede srednje ali tej enake šole. (Člen 1. pravilnika ministrstva trgovine in industrije od 21. aprila 1934. II štev. 13845/u.) 24. do 31. avgusta. Popravni, razredni in završni izpiti. 1. in 3. septembra. Sprejemanje prijav za vpise v prve letnike. 4. septembra. Zdravniški pregled pogojno sprejetih učencev v prve letnike. 5. septembra. Vpisovanje z vplačevanjem šolnine in drugih pristojbin učen- cev prvih letnikov. 6. septembra. Rojstni dan Nj. Vis. Prestolonaslednika Petra, šolski praznik. 7. septembra. Vpisovanje z vplačevanjem šolnine in drugih pristojbin učen- cev višjih letnikov. 10. septembra. Pričetek rednega pouka. Ob 11. uri otvoritvena seja celokupnega učiteljskega zbora. 1. oktobra. Strokovna konferenca za učni program na strojnem odseku tehniške srednje šole. 8. oktobra. Strokovna konferenca za učni program na elektrotehniškem odseku tehniške srednje šole. 10. oktobra. Dan brez pouka. 11. oktobra. Strokovna konferenca za uoni program na arhitektonsko- gradbenem odseku tehniške srednje šole. 13. oktobra. Namesto 5. učne ure žalna šolska svečanost. Glej stran 3. 15. oktobra. Pouka prost dan zaradi občih šolskih žalnih svečanosti. 18. oktobra. Na dan pogreba blagopokojnega Viteškega Kralja Aleksan- dra I. Zedinitelja šolska žalna služba božja v cerkvi sv. Janeza Krstnika v Trnovem. Po službi božji pogrebne svečanosti na Kongresnem trgu. Popoldne prosto. 22. oktobra. Strokovna konferenca za učni program in opravljanje za-vršnih izpitov na ženski obrtni šoli. 3. novembra. Prosto zaradi popravil na hišnem dimniku centralne kurjave. 5. novembra. Strokovna konferenca za učne programe in predloge za opravljanje završnih izpitov na moških strokovnih obrtnih šolah. 9. novembra. Ob 30- dnevnici smrti blagopokojnega Kralja Aleksandra I. Zedinitelja je bil pouka prost dan. V šolski dvorani je bilo polnoštevilno zbrano dijaštvo z učiteljskim zborom. Po nagovoru direktorja je tli jak prečita! poslanico bana dravske banovine. 15. in 16. novembra. Ocenjevalne konference za prvo polovico zimskega semestra. 27. novembra. Strokovna konferenca za učne programe na delovodskih šolah. 1. decembra. Državni praznik. 22. decembra do 10. januarja. Božični odmor. 11. do 19. januarja. Popravni završni izpiti. 14. januarja. Plenarna konferenca. 30. in 31. januarja. Ocenjevalne konference za zimski semester. 31, januarja. Zaključek zimskega semestra. 1. do 3. februarja. Scmestralni odmor. 4. februarja. Strossmayerjev dan; šolski praznik. 5. februarja. Završni izpit na Banovinski šoli za glasbila. 11. marca. Strokovna konferenca za definitivne predloge učnih načrtov odsekov tehniške srednje šole. 18. marca. Direktorjev dan; prosto. 26. marca. Strokovna konfcrcnca za šefe odsekov. 28. marca. Strokovna konfcrcnca za novo učne načrte strojnih in elektro- instalaterskih delovodskih šol. 29. marca. Strokovna konferenca za novi učni načrt na gradbenih dolo- vodskih šolah. 4. in 5. aprila. Ocenjevalne konference za prvo polovico poletnega semestra. 12. aprila. Strokovna konferenca za novi pravilnik o opravljanju završ- nega izpita na ženskih obrtnih šolah. 18. aprila do 6. maja. Velikonočni odmor. 24. maja. Dan sv. Cirila in Metoda; šolski praznik. 17. maja Plenarna in strokovna konferenca za novi pravilnik o oprav- ljanju vseh izpitov na tehniških srednjih in moških obrtnih šolah. 27. maja Završni izpit na Pletarskcm (košarskem) tečaju. Zaključek rednega šolskega pouka in konference za letne ocene dotičnih učencev in učenk: 29. maja. 31. maja. 5. junija. 8. junija. 15. junija. v četrtih letnikih odsekov Tehniške srednje šole; v drugih letnikih delovodskih šol; v tretjih letnikih ženske obrtne šole; v ostalih letnikih odsekov in tretjih letnikov moških obrtnih šol; v ostalih letnikih moških obrtnih šol in ženske obrtne šole. Završni izpiti po sledečem redu: Pismeni izpit: od 1. do 6. junija na a r h it ek tonsko- gradbenem odseku tehniške srednje šole; od 1. do 8. junija na strojnem odseku tehniške srednje šole; od 1. do 7. junija na elektrotehniškem odseku tehniške srednje šole; od 4. do 7. junija na gradbeni delovodski šoli; od 4. do 6. junija na strojni in elektrotehniški delovodski šoli; 7. junija na ženski obrtni šoli (krojno risanje); od 12. do 13. junija na moških obrtnih šolah. Praktični izpiti: od 13. maja do 15. junija na Banovinski šoli za glasbila; od 27. maja do 8. junija na moških obrtnih šolah; na ženski obrtni šoli; na strojni delovodski šoli. i izpiti: na arhitektonsko - gradbenem odseku tehniške srednje šole; na strojni in elektrotehniški delovodski šoli; na gradbeni delovodski šoli; na elektrotehniškem odseku tehniške srednje šole; na strojnem odseku tehniške srednje šole; na moških obrtnih šolah; na na ženski obrtni šoli; m Banovinski šoli za glasbila. Šolska razstava vseh šolskih oddelkov iz vseh strokovnih grafičnih del, dekorativnega risanja in ročnih izdelkov v delavnicah, laboratorijih in ateljejih. Zaključna konferenca celokupnega učiteljskega zbora. 28. junija. Razdelitev izpričeval brez običajne Vidovdanske pro- slave, ker so dvorana in vse učilnice oddane udeležencem evharističnega kongresa. od 11. do 15. junija i od 13. do 15. junija i Ustni od 11. do 14. junija i od 11. do 12. junija i 14. junija od 13. do 15. junija i od 17. do 19. junija i 17. junija od 17. do 18. junija i 19. junija od 21. do 23. junija. : 1 24. junija. Važnejši uradni spisi. Na osnovi novih šolskih zakonov iz leta 1932. jc ministrstvo trgovine in industrije izdalo: v šolskem letu 1932./1933. 11 pravilnikov (glej šolsko izvestje 1932./1933.), v šolskem letu 1933./1934. 3 pravilnike (glej šolsko izvestje 1933./1934.), v tekočem šolskem letu sledeče pravilnike: 15. Pravilnik za šolski fond na ženskih obrtnih šolah. 16. Pravilnik o opravljanju završnega izpita na ženskih obrtnih šolah. 17. Pravilnik o opravljanju vseh izpitov na tehniških srednjih in moških obrtnih šolah. 18. Pravilnik za šolski fond na tehniških srednjih in moških obrtnih šolah. Z odlokom VIII. No. 5413/1 od 12. oktobra 1934. je kr. banska uprava dravske banovine v Ljubljani odobrila otvoritev šest-mesečnega pletarskega (košarskega) tečaja na tukajšnjem zavodu v smislu § 90. zakona o tehniških srednjih in moških obrtnih šolah. Z odlokom kr. banske uprave dravske banovine v Ljubljani VIII. No. 894/1 od 30. januarja 1935. je bil za predsednika izpraševalnega odbora pri završnem izpitu na Banovinski šoli za glasbila imenovan g. inšpektor obrtnih šol v dravski banovini PresI Mihajlo. Z odlokom ministrstva trgovine in industrije I. br. 15548/N od 10- maja 1935. je bil kot odposlance ministrstva trgovine in industrije imenovan za predsednika izpraševalnega odbora pri završnih izpitih na naši šoli g. inž. Žnidaršič Ciril, profesor tehniške fakultete univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani. Z odlokom VIII. No. 3095/1 od 16. maja 1935. je kr. banska uprava dravske banovine v Ljubljani v smislu Pravilnika o učnih zavodih in strokovnih šolah, katerih izpričevala dajejo ugodnosti glede dokazovanja strokovne izobrazbe za rokodelske obrte II. br. 13.845/u od 21. aprila 1934. določila veljavnost izpričevala završnega izpita Banovinske šole za glasbila v Ljubljani. # * * Učenci (učenke) so bili letos prvikrat zavarovani po pravilniku o zavarovanju učencev proti nezgodam. Resnejše nezgode v tem šolskem letu ni bilo. Septembra 1934. smo nabavili novo električno šolsko uro. Zrakoplovna komanda v Novem Sadu je našemu zavodu v učne svrhe podarila rabljen aero-motor znamke Loren Ditrih 400 KS br. 7024. Novi učni načrti in ustroji obrtnih šol. Od dne 17. do dne 22. marca je v ministrstvu trgovine in industrije zborovala strokovna komisija direktorjev in inšpektorjev tehniških srednjih šol z nalogo, da določi enotne učne načrte in po možnosti enotne ustroje raznih obrtnih šol. Za naš zavod ne bo bistvenih izprememb. Učni načrti za odseke tehniških srednjih šol soi bili sedaj že enotni in sc bodo z novim pravilnikom nekoliko izpremenili glede porazdelitve tedenskih učnih ur za poedine učne predmete, v glavnem pa se bodo izenačila skupna števila tedenskih ur na raznih odsekih. Osnovno merilo je, da bo na odsekih 5 učnih ur na teden za praktično delo v delavnicah, 39 učnih ur za teorijo, skupaj 44 ur na teden, dopoldne po 5, popoldne po 4 ure na teden. Učni načrti naših delovodskih šol ostanejo, ker so drugod le večerne delovodske šole. Enako ostanejo učni načrti naših moških strokovnih obrtnih šol. Pač pa te pri nas izpremeni formalni ustroj. Kakor ima vsaka Državna tehniška srednja šola svoje odseke, tako se naše delovodske šole združijo v Državno delovodsko šolo z raznimi oddelki in sc naše moške strokovne šole združijo v Državno moško obrtno šolo z raznimi oddelki. Po zakonu o tehniških srednjih in moških obrtnih šolah z dne 31. marca 1932. so delovodske in moške strokovne obrtne šole tip moške obrtne šole. Doslej so imele naše delovodske ali strokovne obrtne šole službeni naziv n. pr. Gradbena delovodska šola na Državni tehniški srednji šoli v Ljubljani, ali Kiparska in rezbarska šolana Državni tehniški srednji šoli v Ljubljani, ali Ženska obrtna šola na Državni tehniški srednji šoli v Ljubljani. S prihodnjim šolskim letom se bodo službeni nazivi glasili tako, kakor je navedeno v tem iz vest ju pri »Ustroju« zavoda na strani 5., n. pr. Državna delovodska šola v Ljubljani, mizarski in struparski mojstrski oddelek. Zaradi tega navajamo v letošnjem izvestju v letopisu in statistiki za leto 1934./1935. vse nazive po starem, v »Ustroju« na strani 5. in pri objavah za prihodnje šolsko leto pa po novem. Izpremembe in osebne zadeve učiteljskega zbora. Akad. kipar Jurkovič Ivan, pogodbeni banovinski) učitelj na našem zavodu je dne 10. avgusta 1934. umrl. Prof. ing. arch. Treo Rudolf je imel do 28. januarja bolniški dopust. Od tedaj dalje ima znižani učni nalog (8 ur). Strokovni učitelj Tavčar Ivan zaradi bolezni od dne 8. novembra ne opravlja službe. Honorarni strokovni učitelj Brenčič Franjo' je prevzel učni nalog po obolelem Ivanu Tavčarju. Absolventka ženskega strokovnega učiteljišča v Brnu, Svetee Vera je dne 1. oktobra 1934. nastopila kot volonterka brezplačno učiteljsko prakso na tukajšnji ženski obrtni šoli. Strokovna učiteljica Hrovatin Klementina in profesor Kremenšek Josip sta imela od 21. novembra do 4. decembra dovoljeno odsotnost za udeležbo na koncertni turneji Glasbene Matice. (Odlok kr. banske uprave dravske banovine L No. 8422/1 od 3. novembra 1934.) Hrevatin Ljudmila je bila postavljena za strokovno učitcljico-pripravnico za IX. položajno skupino’. (Odlok ministrstva trgovine in industrije I. br. 44077/0 od 17 decembra 1934.) Strokovna učiteljica Novak - Kristl Alojzija jc imela od 25. januarja do 15. marca bolniški dopust. Direktor Reisner Jožef je bil v času od 17. do 22. marca v Beogradu kot član komisije za izdelavo* novih učnih načrtov. Na šoli ga je nadomestoval prof. ing. arch. Kryl Pavel. Obrtni učitelj Spasojevič Pero jc bil z odlokom ministrstva trgovine in industrije L br. 8542/0 od 8. marca 1935. z dnem 15. aprila prestavljen na Moško obrtno šolo v Sarajevu. Iz bednostnega fonda kr. banske uprave dravske banovine v Ljubljani so v tekočem šolskem letu prejemali podporo: ing. arch. Ogrin Gustav (do 31. januarja), ing. arch. Oražcm Miroslav, ing. Pečenko Ladislav (do 31. januarja), Brenčič Franjo (do 31. januarja), Hrevatin Ljudmila (do 31. dec.). Učiteljski zbor je za spomenik blagopokojnemu Viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju prispeval Din 5.000’—. Poučne ekskurzije. Sestavni del šolskega pouka so obvezne ekskurzije. V letošnjem šolskem letu so učenci napravili pod vodstvom svojih učiteljev(-ic) sledeče poučne ekskurzije: Ljubljana: Delavnica poštne direkcije; električna naprava Hotel Union; institut za preizkuševanje materiala; izvršitev železobetonskih zgradb itd.; Jugoindus; Jugoslovanska tiskarna; mestna elektrarna; mostna klavnica; monumentalne zgradbe; podstacija in remiza električne cestne železnice; telefonska centrala; tobačna tovarna; tovarna za stavbno gradivo. Borovnica: Kobi, tovarna upognjenega pohištva; Majaron, tovarna lesenih pet; tovarna za obdelovanje lesa. Celje: A. Westen, d. d.; cinkarna, d. d. čmuče: trafopostaja. Duplice pri' Kamniku: hidro-centrala. Fala: elektrarna. Jesen ice-Jav orni k: Kranjska industrijska družba. K o 1 i č e v o : papirnica Bonač. Maribor: Doctor in drug; Mariborska tekstilna tovarna; Marko Rossner. Podpeč: kamenolom. R a d-vanje: trafo-postaja. Ruše: tovarna dušika. Slovenska Bistrica: Zugmeyer i Gruber, d. d., tvornica bakra in medenine. Trbovlje: rudnik Trboveljske premogokopne družbe. Zagreb: Elka, d. d.; Dis, domača industrija žarnic. V dneh od 9. do 25. julija 1934. se je vršila pod vodstvom ing. Stane Premelča ekskurzija absolventov strojnega odseka v Beograd, Sofijo, Plovdiv, Carigrad, Solun in Skoplje. Poleg narodnih posebnosti so si udeleženci ogledali tudi razne naprave tehniškega značaja v Beogradu, laboratorije in institute tehniške fakultete. V Sofiji: tovarno pločevinaste posode, podcentralo elektriške centrale, klavnico, narodno gledališče '(tehniške naprave odra), ter nadvse zanimivo razstavo izdelkov vseh tehniških srednjih in strokovnih šol na Bolgarskem ob priliki 25-letnice obstoja tehniške srednje šole v Sofiji. V Plovdivu dve tobačni tovarni. V Carigradu razstavo narodnih obrti Turške, pridvižni most preko Zlatega roga, ter obrtne delavnice v njih primitivni obliki. Počitniška praksa. Učenci odsekov morajo v velikih počitnicah opravljati štiritedensko prakso v obratih iste ali sorodne stroke, ki se je na šoli učijo. V počitnicah leta 1934. so učenci opravljali prakso v sledečih tvornicah in podjetjih: Arhitektonsko-gradbeni odsek, II. in III. letnik: Ljubljana: Borec Vinko, stavbenik; Ljubljanska gradbena družba; Mavrič Anton, mestni stavbenik; Mestni gradbeni urad; Ogrin Gustav, arhitekt; Prva slovenska zidarska zadruga; Rožman Ivan, stavbenik; Stavbna družba d. d., Ing. A. Umek; Tomažič Emil, stavbenik; Zupan Feliks, stavbno mizarstvo; Žnidaršič Viktor, stavbenik. Bled: Pretner Aleksander, ing. Brežice: Gorišek Martin, zidarski mojster. Celje: Exner Rudolf, zidarski mojster; Gologranc Konrad, stavbenik; Jezernik Karl, stavbenik, černuče: Jerko Franc, zidarski mojster. Gornja Radgona: Terenska sekcija za regulacijo Mure. Krško: Pirc Vinko, stavbno mizarstvo. Logatec: Sreski cestni odbor. Maribor: Ing. Jelenc & ing. Šlajmer; Kiffmann Rudolf, stavbenik; Nassimbeni Ulbald, stavbno podjetje; Peklar Alojzij, gradbeno podjetje. Novo mesto: Okroglic Avgust, zidarski mojster. Ormož: Rojs Karol, zidarski mojster. Priština : Batignol d. d., II. sekcija. Ptuj : Macun Martin, zidarski moj- ster. Ribnica: Burgar Vinko, stavbni klepar; Hren Alojz, zidarski mojster. Škofja Loka: Plestenjak Franc, zidarski mojster. Št. Vid nad Ljubljano: Stepančič Ivan, zidarski mojster. Stražišče pri Kranju: Rajgelj Josip, zidarski in betonski izdelki. Zagorje ob Savi: Družita Ivan, zidarski mojster. Strojni odsek, L, II. in III. letnik. Ljubljana: Kosirnik Mirko, ključavničarstvo in avtog. varilnica; Kopališče S. K. Ilirijo (kurilnica); Ing. Kunaver; Kurilnica J. D. Ž.; Lajovic H., tovarna kovinskih izdelkov; Lončar Fran, izdelov. avt. brusilnih strojev; Mestni vodovod ljubljanski; Pičman Lovro, inštalac. naprave; Prof. ing. Premelč Stane; Prcmru Staino, meh. delavnica; Renčelj I., meh. delavnica; Strojne tovarne in livarne, d. d., Tobačna tovarna; Willmann R., strojno podjetje. Brod na Savi: iPrva jugoslovanska tvornica vagona, Strojeva i mostova, d. d. Celje: Cinkarna d. d.; A. Westen, d. d. Dravlje: Josip Štirn. Dolenji Logatec: Tcšar Anton, meh. delavnica in vodovodno instalacije. Dolnja Lendava: E. Schaffhauser, meh. radiona. Goričane: Združene papirnice, d. d., Goričane, p. Medvode. Hrastnik: Trboveljska premogokopna družba, d. d., rudnik Hrastnik. Jesenice : Kranjska industrijska družba, d. d. Kamnik: »Titan«, d. d. Krško: Ferdo Buršič, strojno ključavničarstvo in avtomeh. radiona. Kranj : Intox, d. d., tekstilna tovarna; Jugočeška, d. d., tekstilna tovarna. Mežica - Žerjav : Topilnica svinca. Maribor : Delavnice J. D. Ž, Radoml j e : Pavlin in Staj, opekarna. St. Ruprecht O/V i 11 a c h (Rep. Avstrija): Metallwarenfabrik Seebach, vorm. Emil Neher, Ges. m. b. H. Slovenska Bistrica: Zugmeyer i Gruber, d. d. za promet kovinama. Škofja Loika: G. T. Schneiter, podjetje za gradbo vodnih turbin. Škofja vas: Peter Majdič, Celje, mlin. Trbovlje: Trboveljska premogokopna družba, rudnik Trbovlje. Vevče: Združeno papirnice Vevče, Goričane, Medvode, d. d. Elektrotehniški odsek, I., II. in III. letnik: Ljubljana : Jugoslovanska tiskarna, d. d-; Kranjsko deželne elektrarne; Maloželezniška družba; Mestna elektrarna; Staniča za prcizkuševanje elektroštevcov; Tobačna tovarna; Trboveljska premogokopna družba. Brčko: Gradska elektrarna. Celje : Cinkarna, d. d.; A. Westen, d. d. Crikvenica: Električna centrala. Črnomelj : Jugoles. Jesenice : Kranjska industrijska družba. Kragujevac: Vojno tehniški zavod. Kranj: Elektrarna Majdič. Maribor: Mestna elektrarna. Mežica: Svinčeni rudnik. Mursko Središče: Premogovnik Pcklenica. N o v o mesto: Sedej, elcktroinstalacijsko' podjetje. Ptuj: Zadružna elektrarna. Slovenska Bistrica: Zugmeyer i Gruber. Spodnja Šiška: Električna centrala. Škofja Loka: Elektrarna. T r e b i n j c : Ortopedski zavod. Tržič: Elektrarna barona K. Borna; Glanzmann & Gassner. Velenje: Državni premogovnik. Zagreb : Img. A. Goldstein; Jugosl. Siemens, d. d. Zahvala. Šolska uprava se tudi na tem mostu kar najtopleje zahvaljuje za ljubeznivo naklonjenost vsem industrijccm, ravnateljstvom in vodstvom navedenih zavodov in delavnic, zgradb ter naprav, ki so z dovoljenjem ogledov in z razkazovanjem svojih obratov pri šolskih ekskurzijah in s sprejemanjem učencev v počitniško prakso v izdatni meri pospeševali naučne ciljo in namene tukajšnjega zavoda. Dr. Košmerlova dijaška ustanova. Dr. Franc Sergij Košmerl, advokat v Chicagu, Illinois, je leta 1923. ustvaril dijaško ustanovo za slovenske srednješolce in daroval v ta namen glavnico Din 100.000. Ustanova ima dve mesti, eno za gimnazijec in eno za učence odsekov Drž. tehniške srednje šole v Ljubljani. Letne obresti ustanovne glavnice se po vsakokratnem odbitku upravnih stroškov razpolovijo za obe ustanovni mesti. LTstanovo podeljuje ljubljanski občinski svet. Letos je bila podeljena v znesku Din 3000. Dr. Krekova dijaška ustanova. Ustanovna glavnica je Din 21.454’45 kol preostanek prispevkov za spomenik dr. Janeza Ev. Kreka. Ustanova je bila ustvarjena za dijake Drž. tehniške srednje šole v Ljubljani dogovorno z odborom za Krekov spomenik in občinskim gerentskim svetom dne 10. maja 1926. Ustanovo je odobril veliki župa>n ljubljanske oblasti z razpisom P. br. 4471/1 z dne 9. avgusta 1926. Ustanova ima za sedaj eno mesto z Din 1000 na leto. Ustanova ljubljanskega mesta. Gerentski svet mestne občine ljubljanke jo dne 10. maja 1926. sklenil, da se ustanove, ki jih je bili ustvaril občinski svet v prejšnjih dobah, združijo v eno ustanovo z imenom »Ustanova ljubljanskega mesta za učence Drž. tehniške srednje šole v Ljubljani«. Potrebne zneske dobiva občina iz tekočih vsakoletnih proračunskih dohodkov. Ustanovo je potrdil veliki župan ljubljanske oblasti z razpisom O. br. 2307/1 z dne 14. oktobra 1926. Ustanova ima 13 mest po Din 1000 na leto, in sicer devet mest za učence višjih in štiri mesta za učence nižjih oddelkov. Letos je bilo prostih in podeljenih pet mest za višje in štiri mesta za nižje oddelke. Ustanova Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani ima deset mest po Din 500 na leto za učence višjih oddelkov in petnajst mest po Din 400 na leto za učence nižjih oddelkov Drž. tehniške srednje šole v Ljubljani. Letos je bilo prostih in podeljenih osem mest po Din 500 in deset mest po Din 400. Kr. banska uprava dravske banovine v Ljubljani je podelila osmim učencem enkratno podporo po Din 300 do 1000, skupaj Din 3800'— in je šolskemu vodstvu nakazala podporo Din 6000'— za prehrano siromašnim učencem. Dijaška kuhinja »Domovina« v Ljubljani. Z našega zavoda je imelo 28 učencev prehrano v dijaški kuhinji »Domovini«, deloma brezplačno, deloma po zmižani ceni. Prehrana je stala Din 39.500'—. Učenci so plačali sami Din 17.500'—, šolsko vodstvo je prispevalo iz banovinskega proračuna Din 6.000'—, Dijaško podporno društvo Din 2.000’—, Hranilni in posojilni konzorcij v Ljubljani Din 2.000'—, skupaj Din 10.000'—, ostanek Din 12.000'— pa jo za naše učence izdala uprava dijaške kuhinje. Hranilni in posojilni konzorcij, kreditna zadruga državnih uslužbencev v Ljubljani je za prehrano učencev naklonila dijaški kuhinji »Domovini« podporo Din 2.000'—. Dijaško podporno društvo na Tehniški srednji šoli v Ljubljani se jc po sklepu občnega zbora z dne 25. februarja 1935. prostovoljno razšlo. Po novem pravilniku o upravljanju šolskega sklada ministrstva trgovine in industrije I. štev. 2595/N od 23. januarja 1935., prevzame sekcija za podpiranje siromašnih učencev vse naloge bivšega podpornega sklada. Saldo ostanek podpornega društva Din 1984'— je prenešen kot prvi prejemek za novi šolski sklad v smislu pravilnika. Uprava policije je z odlokom II. Pov. No. 1/334/4 od 15. aprila 1935. sporočila, da je »Dijaško podporno društvo na Tehniški srednji šoli v Ljubljani« črtano v društvenem katastru na podlagi odloka kr. banske uprave Dravske banovine v Ljubljani II. No. 10.234/1 od 5. aprila 1935. Osebje v šolskem letu 1934./35. Direktor: Reisner Jožef, direktor III/l, odlikovan z redom Belega orla IV. in V. stopnje, sv. Save III. stopnje in Jugoslovanske krone III. stopnje. Starešine odsekov: Ing. arch. Kryl Pavel, profesor III/2, odlikovan z redom sv. Save IV. stopnje, starešina arhitektonsko-gradbenega odseka. Visoke gradnje, predavanja (3), vaje (10), matematika (4), strojeslovje (I) Ing. Premelč Stane, profesor IV/2, odlikovan z redom sv. Save IV. stopnje, starešina strojnega odseka. Mehanska tehnologija (3), strojni elementi (6), termodinamika (2), parni motorji (4), industrijske instalacije (2). Ing. Turnšek Viktor, profesor IV/1, odlikovan z redom sv. Save IV. stopnje, starešina elektrotehniškega odseka. Obča elektrotehnika (5), hidravlika (3), praktična elektrotehnika (5), projektiranje (5). Strokovna upraviteljica Ženske obrtne šole: Novak-Kristl Alojzija, strokovna učiteljica VI. Izdelovanje oblek (23), krojno risanje (2), tvarinoslovje (1). Profesorji, suplenti, učitelji, učiteljice: Benčina Anton, predmetni učitelj IX. Šolski tajnik. Beran František, obrtni učitelj IX. Keramika (26), praktična keramiška kemija (4), keramiška tehnologija (4). Cerk Ana, obrtna učiteljica X. Šivanje perila (23), tvarinoslovje (1), nauk o nošah (1), krojno risanje (4). Ing. Debelak Joža, profesorica VIII. Obča elektrotehnika (5), tehniško risanje (5), elektriške meritve, predavanja (6), vaje (6). Ing. Dimnik Stanko, profesor VI. Gradbeno poslovanje (5), geodezija (2/4), stavbarstvo (6), gradivoslovje (2), stavbno risanje (6). Dolak Adolf, strokovni učitelj VII., odlikovan z zlato medaljo za odlično službovanje. Strugarstvo in modelno mizarstvo (22), tehnologija (4), detajlno risanje (strugarstvo) (6). Ing. Dovič Josip, profesor VIII. Termodinamika (3), obča elektrotehnika (7), strojni elementi (4), praktična elektrotehnika (3), projektiranje (5). Ing. arch. Fatur Dragutin, profesor VII. Tehnologija in nauk o gradivu (3), nauk o slogih in zgodovina arhitekture (2), visoke gradnje, predavanja (4), vaje (6), gradivoslovje (2), stavbno oblikoslovje in nauk o slogih (4). Ing. Grogi Roman, profesor VI. Elektriški stroji (4), obča elektrotehnika (7), hidravlika (3), elektriška merjenja in preizkusi, predavanja (2), vaje (3), elektrotehniške vaje (2). Rimske številke poleg službenega naslcva pomenijo položajne skupine, številke v oklepaju poleg učnega predmeta pomenijo število učnih ur na teden. Ing. Hacin Fridolin, profesor VI. Parni kotli (5), mehanika (3), strojni elementi (6), hidravlični stroji (7), dvigala in pumpe (1). Ing. Hladnik Stanko, suplent - pripravnik za VIII. Železne konstrukcije, mostovi, strehe, okna (2), mehanska tehnologija (3), lokomotive (2), kurjava itd (2), matematika (12). Hrevatin Ljudmila, strokovna učiteljica - prfpravnica za IX. Šivanje perila (24), tvarinoslovje (1), krojno risanje (2). Hrovatin Klementina, strokovna učiteljica VI. Izdelovanje oblek (23), tvari-noslovjo (1), krojno risanje (4). Hiibl Marija, obrtna učiteljica VIII. Šivanje perila (23), tvarinoslovje (1), krojno risanje (2). Jaklič Boris, profesor VII. Nemščina (22). Jurančič Janko, profesor VIII. Srbohrvaščina (20). Klinc Stanislav, profesor VI. Knjigovodstvo, računstvo in kalkulacija (21). Akad. slikar Kos Gojmir Anton, profesor V. Prostoročno risanje (7), dekorativno risanje (16). Ing. arch. Kos Miroslav, profesor VII. Visoke gradnje, predavanja (4), vaje (6), prostoročno risanje (3), nauk o slogih in zgodov. arhitekture (2), tehniško risanje (7). Košak Vinko, profesor VIII. Slovenščina (12), slovenščina in spisje (6), drža-voznanstvo (4). Akad. kipar Kralj Fran, profesor VI. Plastična anatomija (2), tehnologija (1), kiparstvo in rezbarstvo (24). Kravos- Lombar Angela, predmetna učiteljica VII. Slovenščina (12), srbohrvaščina (4), nemščina (4). Ing. arch. Kregar Rado, profesor IV/2. Visoke gradnje, predavanja (3), vaje (5), nadzemno stavbarstvo (5), osnova poslopij (2), stavbno risanje (7). Kremenšek Josip, profesor IV/l. Matematika (17), kemija (2). * Kunaver Karel, strokovni učitelj VII., odlikovani z redom sv. Save V. stopnje. Kovinarstvo (28). Lenarčič Janko, predmetni učitelj VII. Slovenščina in spisje (10), knjigovodstvo in obrtno računstvo (12). Mallner Friderik, strokovni učitelj VII. Praktična elektrotehnika (28). Mercina Josip, strokovni učitelj VIII., odlikovan z zlato medaljo za odlično službovanje. Splošno mizarstvo (18), detajlno risanje (8). Mirtič Josip, strokovni učitelj VIII., odlikovan z redom Jugoslovanske krone V. stopnje. Kovinarstvo (28). Mohorčič Francka, strokovna učiteljica VIII. Izdelovanje oblek (21), krojno risanje (4), tvarinoslovje (1), nauk o nošah (1). Nardin Julij, profesor III/2. Fizika (21). Ing. Novak Leo, profesor IV/2., odlikovan z redom sv. Save IV. stopnje. Geodezija (9), nizke gradnje, predavanja (6), vaje (6). Patik Leon, strokovni učitelj VIII. Pletarstvo (36). Ing. Petrič Hinko, profesor VII. Strojegradba (11), strojno risanje (6), mehanika (4). Premru Vladimir, profesor VIII. Kemija (10), mineralogija in geologija (4), kemija (4), elektrokemija (5). Ribarič Miho, profesor VII. Matematika (21), telefonija in telegrafija (2). Sajevic Alojzij, obrtni učitelj IX. Kovaštvo (32). Saksida Rudolf, obrtni učitelj IX. Zidarstvo (20). Akad. medaljer Sever Anton, profesor IV/2. Tehniško risanje (4), geometrijsko risanje (4), zgodovina plastike (1), modeliranje (13). Ing. Skočir Rudolf, profesor V. Strojegradba (2), elektrotehniško' risanje (6), obča elektrotehnika (6), praktična elektrotehnika (5), elektrotehniške vaje (3). Sluga Marija, obrtna učiteljica IX. Vezenje (29). Sodnik Alojz, profesor IV/1. Matematika (22). Bolan od dne 7. maja. Spasojevič Pero, obrtni učitelj VIII. Zlatarstvo in kovinsko filigranstvo. Do dne 15. aprila. Akad. slikar Šantel Saša, profesor III/2., odlikovan z redom sv. Save IV. stopnje. Prostoročno risanje (3), dekorativno risanje (20). Ing. Škof Rudolf, profesor IV/2. Gradbena mehanika (12), železne konstruk*-cije in armiran beton, predavanja (2), vaje (2), osnove gradbenih konstrukcij (5), Štirn Josip, strokovni učitelj IX., odlikovan z redom Jugoslovanske krone V. stopnje. Mehanska tehnologija (9), tehniško risanje (3), strojni elementi (4), tehniško prostoročno risanje (2), tehniško strokovno risanje (4). Akad. slikar Šubic Miroslav, profesor V. Opisna geometrija (12), dekorativno risanje (10). Tavčar Ivan, strokovni učitelj, odlikovan z redom sv. Save V. stopnje. Splošno mizarstvo (11). Od dno 8. novembra bolan. Ing. Tavčar Riko, profesor VIII. Mehanika (4), mehanska tehnologija (3), parni motorji (5), strojni elementi (2), železne konstrukcije (2), plinski motorji (6). Tominec Ivan, profesor V. Slovenščina (12), nemščina (8). Ing. arch. Treo Rudolf, profesor IV/1. Bolniški dopust do dne 28. januarja. Prostoročno risanje (4), 'stavbno risanje (4). Urankar Pavle, profesor VTI. Zemljepis (10), zgodovina (8), državoznan-stvo (3.). Užnik Rudolf, obrtni učitelj VIII. Graverstvo (32), tehnologija (1). Vehar Marija, strokovna učiteljica VI. Vezenje (24), tvarinoslovje (2). Akad. slikar Žnidarčič Ivan, profesor IV/2. Opisna geometrija (12), perspek- tiva (2), projekcijski «nauk (4), oblikoslovje (4). Honorarni učitelji (-c c): Brenčič Franjo, strokovni učitelj - volonter od dno 8. novembra. Konstrukcijski nauk (6), elementarne mizarske vaje (6). Nadomestuje obolelega učitelja Tavčarja Ivana. Kregar Josip, mestni tesarski mojster. Tesarske vaje (8). Dr. Kristan - Lunaček Slava, zdravnica. Higiena (5). Dr. Kuralt Slava, zdravnica. Higiena (2). Ing. arch. Ogrin Gustav, arhitekt. Prostoročno risanje (4), stavbno risanje (4). Ing. arch. Oražem Miroslav, arhitekt. Odlikovan z redom Jugoslovanske krone V. stopnje. Asistent pri stavbnem risanju (8). Od dne 7. maja je supliral prof. Sodnika. Ing. Pečenko Ladislav, elektro - inženjer. Mehanika (11), mehanska tehnologija (3), toplotni motorji (7). Svetec Vera, strokovna učiteljica - volonterka za šivanje perila. Banovinski pogodbeni učitelj: Mušič Mihael, strokovni učitelj na Banovinski šoli za glasbila (35). Vstaložu našega zavoda sta: Knafelj Alojzij, obrtni učitelj IV. Krojaštvo. Steinman Josip, obrtni učitelj X. Čevljarstvo. Pisarniška pomočnica: Laborant: Pečnik Anica, zv. II. Zupančič Avgust, zv. 1/1., pomožni obrtni učitelj. Služitelji: Finžgar Josip, sl. 1/3. Schweiger Anton, sl. 1/3. Zore Franc, sl. 1/1. Železnik Jakob, sl. 1/3. Služitoljici - dnevničarki: Javoršek Liza. Štrumbelj Frančiška. Snažilka : Baš Julija. Mizarski delavec: Mihelič Franc. Naloge za pismene završne izpite v glavnem roku šolskega leta 1934./1935. Tehniška srednja šola, arhitektonsko-gradbeni odsek. Slovenščina: 1. Enostanovanjska hiša z vrtom v predmestju. 2. Tehnika in udobnost stanovanja. 3. Iz zgodovine stanovanjske hiše. Matematika: 1. Stavba, ki je stala 2 milijona dinarjev, se mora amortizirati z 20 enakimi obroki, ki jih odpišemo ob koncu vsakega leta. Obrestna mera je predvidena za prvih 10 let 5 74 %, pozneje V2 °/o manj. Koliki so obroki? 2. Za določitev ploščine parcele BC\Ci (slika 1.) z nedostopnimi točkami Ci, C2 si izkoličimo točko A v smernici stranice C1C2 in izmerimo distanco. AB = 413,7 m ter kote « = 74° 34', ßx = 45° 37', ß2 = 690 13', S]ika l Kolika je parcela? U -R 3. Lik, ki ga kaže slika 2., se suče okoli vrisane osi. Izračunaj površino nastalega rotacijskega telesa. H = 537 cm, R = 34,5 cm, r — 7,5 cm. Slika 2. 4. Hiperbola, ki ima kot asimptoti koordinatne osi, gre skozi točko (1,5). Premica ima lego, kakor jo kaže slika 3. Presečišči obeh krivulj in koordinantnega sistema, so krajišča trikotnika, čigar ploščino je treba izračunati. Slika 3. 12 Statika in armiran beton: Tročlenski obok iz nearmiranega betona ima obliko in dimenzije po sliki 4. w 10 n 20 O 8 16 18 22 2 Sil 568 s:v 506 e,7 Slika 4. Določi grafično in analitično napetosti v prerezih x = 6 m, 8 m, 10 m, ki jih povzroča lastna teža oboka! V ta namen konstruiraj opornico in določi grafično: osno silo N, prečno silo T, ekscentriciteto e in diagram napetosti v prerezih x, za tem pa izračunaj iste vrednote in še ordinate opornice v prerezih x brez uporabe grafičnih rezultatov še analitično! PriUičje• P 1 ■ C Projektiranje zgradb: Mala kmetija. Poslopje je pritlično (slika 5.) s podstrešnimi čumnatami. Pritličje: veža s stopnicami, 2 sobi, kuhinja s shrambo, stranišče, čumnata za krmo, hlev za 2 kravi, 2 — 3 prašiče, perutnino, gumnišče, in parma za pridelek od 2 ha polja žita. Kleti: za poljske pridelke. Podstrešje: 2 čumnati, žitnica, prekajevalnica, Slika 5. prostor za seno. Izdelajte: 1. tloris pritličja 1:100; določite najugodnejšo lego sever-jug; 2. tloris podstrešja 1 : 100; 3. kleti in fundamente 1 : 200; 4. podolžni presek AB 1 : 100; 5. prečni presek CD 1 : 100; 6. detajl okna ob cestni strani poslopja, pogled in vertikalni presek 1 : 10, horizontalni presek 1:1; 7. skico fasade, cestno in dvoriščno stran. Predviden je novi format zidakov. Inženjerske gradnje: Trasa 6,0 m široke državne ceste, ki vsebuje v smislu predloženega načrta dva ostra ovinka (R pod 50 m) in mestoma zelo velik vzpon, naj se preloži tako, da bo znašal minimalni krivinski radij R = 50 m in maksimalni vzpon 4 °/o (v krivinah z R = 50 m pa samo 2,5 %). Izdela naj se : 1. Situacija, v kateri naj se zariše os nove trase (eventualno z variantami) in njena definitivna ničelna črta (kot dokaz za prilično izenačenje zemeljnih mas). 2. Podolžni profil (terenski profil naj se nariše na podlagi plastnic). 3. Tehnično poročilo. Tehniška srednja šola, strojni odsek. Slovenščina: 1. Ob stoletnici izuma plinskega motorja. 2. Miru, ne vojni naj služi tehnika! 3. Stroj — znak človekove genialnosti in pridnosti. Matematika: 1. Nekdo ima pravico do 20 letne rente a 8.000 Din plačljive koncem vsakega leta. Ko dvigne dvanajsto rento, zamenja vse ostale za stroj ter doplača še 4.000 Din. Koliko ga stane ta stroj? p = 4°/o. 2. V kroglo polumera r vriši stožec z maksimalno prostornino. Določi višino in polumer stožca (slika 6.). 3. Črtkana ploskev (slika 7.) rotira okoli a:-osi; določi telesnino rotacijskega telesa. Slika 7. 4. Enačba parabole je y2 — 6 .v; določi enačbo one tangente, ki je vzporedna s premico 4 .v — 3 y = 5. Slika 6. Mehanika: 1. Dimenzionirati je gred, ki je obremenjena na upogib in zvoj. Preko jermenice 2 (slika 8.) dovajamo energijo Ni; preko jermenic / in 3 odvzememo energiji M in Ni; Ni = M + N$. Objemni kot jermenov: a = torni koeficient: fo = 0,28; dopustna upogibna napetost: kb = 600 kg/cm2. Ostali podatki za skupino A (B): 12 (10) KS; D\ = 45 (40) cm; 20 (16) „ ; Di = 60 (50) „ ; 8 (6) „ ; 03 = 35 (30) „ ; M = M = Ni = a = 20 (30) cm b = 80 (70) „ c = 80 (70) , d = 30 (20) „ , n = 100(120) obr/min. mii aT 1 D, rm .1 Slika 8. -t-cH 2. V sliki 9. določite največje palične sile po Ritterjevi metodi, upoštevajoč, da se breme (P) premika vzdolž žerjava, kakor je označeno v skici. >3 I W. (P) Podatki za skupino A (B): P — 3 (2) tone; b = 2 (1,5) m; a = 1,5 (1) m. Slika 9. Termodinamika : 1. S pomočjo JS diagrama naj se ugotovi: A. Suho nasičena para 10 ata ekspandira adiabatično na 0,4 ata. Ugotovi naj se, če je vstopna temperatura vode 20° C: a) delazmožnost 1 kg pare, b) termični gospodarski učinek, c) teoretična poraba pare za PS uro. d) poraba toplote za PS uro. B. Katero temperaturo ima para 20 ata in toplotno vsebino 750 kal/kg. C. Kako velika je pregrevalna toplota pare 10 ata in 300° C. D. Katero toplotno množino porabimo, da osušimo 1 kg pare 10 ata in x — 0,9. 2. Parni kotel proizvaja na uro 1.500 kg suho nasičene pare 4 ata, vstopna temperatura vode je 30° C. Koliko premoga izgori v eni uri na rešetki, če ima kurilno vrednost 3.500 kal/kg in se od proizvajane toplote v kotlu izkoristi 65 °/o. Kako velik je izparilni koeficient. 3. 1,5 m3 pare 4 ata in x = 0,95 ekspandira adiabatično na 0,5 ata. Kako velika je specifična parna množina in volumen po ekspanziji in katero delo stori para. Strojni elementi in dvigala: Določi izmere predležja (slika 10.) stoječe Francis-ove turbine, .ki proizvaja: Skupina A Skupina B. N. H n

= n\ — 160 KSe 4,00 m 90 obr/min 1.600 mm 120 obr/min ih l 0 Določi: a) Izmere osi: 1., 4., 7. b) Izmere opornega ležaja 2. (skica). Slika 10. c) Izmere zobno - kolesnega obratovala 3.; les na železo. d) Izmere jermenice 5, ki prenaša 30 KS na generatorsko jermenico — 450 mm, 7i2 = 600 obr/min. Vodoravni odstoj generatorske osi od predležne osi = 1,5 m, navpični odstoj 1,40 m. e) Izmere Lohmann — Stolterfohl-ove sklopke 6., ki naj prenaša ostanek efekta na os 7. f) Izmere vrvenice 8. za vrvni premer 'I> = 45 mm. g) Namesti ležaje predležja. Hidravlični stroji: 1. Na razpolago imamo celotni padec Ha — 10 (12) m in vodno množino Q = 3 (4) m3/sek. Od zajetja teče voda v odprtem, 600 (500) m dolgem kanalu pravokotnega preseka s hitrostjo c = l,25m/sek k turbini, ki naj ima n = 130 obr/min. Izračunati je dimenzije kanala in približne izgube v njem, določiti tip turbine in glavne dimenzije iste. 2. Izračunati je ležečo diferencialno črpalko za črpalno višino H = 120 (60) m, vodno množino Qe = 1,5 (1) m3/min in število obratov n — 120 obr/min tako, da bo izpodrinjena vodna množina ista pri gibu „tja“ kot pri gibu „nazaj“. Kalorični stroji: 1. Dvovaljni stoječi kompresorski Dieselov motor: je treba pregraditi za pogon s sesalnim plinom. Kolik bo efekt motorja po preureditvi, ako znaša pmt — 4 kg/cm2 pri pogonu s plinom ter je pred preureditvijo porabljal zračni kompresor 8 °/o proizvajanega efekta. Določi potrebni količini hladilne vode na uro pred in po preureditvi. Skiciraj novo napravo ter vriši načrt cevnih napeljav za plin, izpuh ter hladilno vodo. 2. Skiciraj parni diagram in pripadajoči razvodniški diagram enovalj-nega parnega stroja s sledečimi podatki: parni pritisk ob vstopu v valj p\ = 5 atm; polnitev 60%; kompresije do 3/4 vstopnega pritiska; predvstopa 1,5 %; mrtvega prostora m = 8%. Radzvodniški diagram po Müller - Reuleaux-u. (Dimenzije: za parni pritisk 1 atm = 15 mm). Parni stroj deluje na izpuh. Ojnica neskončno dolga. Tehniška srednja šola, elektrotehniški odsek. Slovenščina: 1. Elektrotehnične naprave v stanovanju. 2. Elektrika — vir energije. 3. Pomembne novodobne elektrotehniške iznajdbe. Matematika: 1. Za ureditev elektrotehnične delavnice smo najeli posojilo Din 150.000. Odplačali smo 5 krat zaporedoma ob koncu leta po Din 10.000, nakar Skupina A. /V = 80 KSe n = 120 obr/min Pme = 5,2 kg/cm2 N = 120 KSe n = 120 obr/min Pme = 5 kg/cm2 Skupina B. smo vsled krize morali odplačevanje za 3 leta prekiniti. Potem smo nadaljevali odplačevanje po Din 10.000 letno. Koliko smo dolžni po ravnokar plačanem 15. obroku, ako računamo obrestno mero po 7%>? 2. Kolika je parcela ABC\Ci (slika 11.), ako so njeni podatki: c = 806,3 m «i = 64° 54' «2 i= 24° 41' Slika 11. ßi = 79° 27' ßt = 136° 38' 3. Trenutna višina napetosti sledi enačbi Et = E0e -#t coscot. Frekvenca / = 500 kHz, 6 je ena petina tega. Pri katerem kotu wt nastopi maksimalna napetost? 4. Časovna odvisnost toka je podana s funkcijo 1, = lat sin cot. Koliko A. sek teče v prvi polperiodi skozi presek,' ako znaša 10 = JA in odgovarja (o valovni dolžini 200 m ? Hidravlika: 1. Projekt električne hidrocentrale predvideva izrabo vodne moči, skupina A: Q = 40 m3/sek, H — 8 m, „ B: Q = 3 m3/sek, H = 120 m. Določi najprimernejše tipe turbin. Mehanika: 1. Določiti je številko normalnega U-profila (slika 12.) za enostransko vpeti nosilec, ki je na mestu B oslabljen z izvrtinami; upoštevati je tudi lastno težo nosilca. 2. Na vrvi, oviti okoli koluta teže G visi breme Q (slika 13.). Določiti je hitrost (v), ki jo doseže breme na poti h; pri tem je upoštevati tudi trenje tečajev in togost vrvi. Koeficient tečajnega trenja: /i = 0,05; debelina konopljaste vrvi <5 cm. Podatki za skupino A (B): G = 150 (120) kg; Q = 600 (400) kg; R — 50 (40) cm; r =* 5 (4) cm; /i = 10 (12) m; 6 = 2,5 (2) cm ; Slika 13. Podatki za skupino A (B): P = 500 (400) kg; a = 20 (15) cm; b = 110 (80) cm; Slika 12. d = 1,6 (1,6) cm. 2. 800 m [skupina A, 600 m skupina B] dolgi dovodni kanal je speljan v trdnem [gramoznem] terenu in dovaja turbini 2 m3/sek [1,7 m3/sek] vode. Brutto padec znaša 8,2 m [6,3 m]. Določi profil kanala in glavne dimenzije turbine s 124 [100] okretov na minuto. Obča elektrotehnika I. del: Skupina A. 1. Istosmerna kotva /V = 10 KS, E — 220 V, p = a = 2, u = 24, z — 48. Izračunaj kotvično žico in nariši povitje na kotvi. 2. HET transformator N = 30 kVA, E = 10.000 V, stik C3. Nariši krivuljo koristnega učinka pri cos

— 0,8. Motor se naj previje na 4 pole. Kolikšen je učinek motorja po previtju? Nariši povitje razvito v ravnino! Skupina B. 1. Istosmerna kotva N - 5 KS, E = 120 V, p = a = 2, u — 21, z = 42. Izračunaj kotvično žico in nariši povitje razvito v ravnino. 2. SET transformator /V — 50 kVA, E — 6.000 V, stik C3. Nariši krivuljo koristnega učinka pri cos (p = 1 in cos

= 0,8. Motor se naj previje na 4 pole. Kolikšen je učinek motorja po previtju? Nariši povitje na statorjul Obča elektrotehnika, II. del: 1. Skupina A: Projektiraj krajevno prehodno transformatorsko postajo 100 kVA. 6000/380-220 V. Priključek visoko in nizkonapetostnega omrežja naj bo izvršen kot prostivod. Merjenje energije se vrši na visokonapetostni strani. Skupina B: Projektiraj krajevno transformatorsko postajo 2 X 100 kVA, 6.000/ 380 —220 V. Priključek visokonapetostnega omrežja naj bo izvršen v kablju, nizko napetostnega omrežja pa kot prostivod. Merjenje energije se vrši na nizko napetostni strani. 2. Na podlagi razpoložljivega statističnega materiala izračunaj: skupina: A: za industrijsko mesto 50.000 prebivalcev „ B: za podeželsko mesto 10.000 prebivalcev predvidene letne stroške za električno energijo, katero dobavlja podeželska elektrarna po velekonzumentni tarifi: a) osnovna cena za maksimalno obremenitev Din 1.000 za KW, b) cena za porabljene kilovatne ure pri prvih 1.000 obratnih urah — z ozirom na maksimalno konico .... Din 0,80 za kWh pri nadaljnjih 1.000 obratnih urah .... Din 0,60 za kWh za vse ostale obratne ure...................Din 0,50 za kWh Koliko znaša povprečna cena za kilovatno uro? Gradbena delovodska šola. Stavbarstvo. Kmetija z mizarsko delavnico na deželi. Na podlagi priložene zasnove v merilu 1 : 200 izdelajte: A. Zidarji: 1. Uložni načrt pritličja gospodarskih poslopij v merilu 1 : 100, kakor to predpisuje gradbeni zakon. 2. Prerez skozi hleve v merilu 1 : 50, kot polirski načrt. 3. Detajlni načrt za ograjo v merilu 1 : 25. B. Tesarji: 1. Strešno izvedbo za vse stavbe, uložni načrt za ostrešje s prečnimi prerezi v merilu 1 : 100, kakor to predpisuje gradbeni zakon. 2. Polirski načrt pritličja v merilu 1 : 50. 3. Detajlni načrt za lesene stopnice v merilu 1: 20. Pripomba: Vse risbe je izdelati s svinčnikom na detajlpapirju, gradivo v prerezih je označiti z barvastimi svinčniki. Gradbeno poslovanje. A. Zidarji: 1. Gradbeni gospodar v Ljubljani želi obdati svojo parcelo proti sosedu z mejnim zidom v dolžini 25 m. Ta zid naj bo zidan iz opeke v podaljšani cementni malti v debelini 25 cm in višini 1,5 m. Stoji naj na 1 m globokem in 50 cm širokem betonskem temelju (peščen teren) ter na 25 cm širokem in 60 cm visokem betonskem podstavku. Podstavek naj bo ometan s cementno malto, opečni zid s podaljšano cementno malto ter dvakrat beljen. Zid naj bo pokrit z železobetonsko ploščo, široko 40 cm in povprečno debelo 10 cm, ometano in opremljeno z okapniki ter z dilatacijami na vsakih 5 m. Izvršite v svrho oddaje del: a) proračunski nastavek s tehn. pogoji, b) izkaz količin, c) analizo enotnih cen, č) splošne pogoje. Navedi ceno za m1 takega zidu. 2. Kaj je parcelacija, kaj komasacija, kaj apropriacija in kaj eks-propriacija? B. Tesarji: 1. Za lesen strop iz stropnikov 20 X 25 cm, ležečih obojestransko na 45 cm debelih zidovih v prostoru 5 m na 7 m, s plafonskim in nasipnim opažem, 8 cm visokim stropnim nasipom ter s kosmatimi tlemi, izvršite sledeče za oddajo teh del: a) proračunski nastavek s tehn. pogoji, b) izkaz količin, c) analizo enotnih cen, č) splošne pogoje. Koliko bo stal cel ta strop? 2. Kakšen je postopek za pridobitev gradbenega dovolila v vaseh? Mehanika. A. Zidarji: 1. Dimenzijoniraj stropnike, železobe- | tonsko ploščo in traverze stropne konstrukci- i2° Ti"! T*° ~ \ je po sliki 14.! Predelne stene iz normalnih li: .s % zidakov so 3,00 m visoke, pod normalen, § -£=■■ izrabna obremenitev p = 200 kg/qm. Slika 14. 2. Kako velik sme biti razmak železobetonskih nosilcev rebrastega stropa pod stanovanjskim prostorom, ako je debelina plošče d = 8 cm, širina reber b = 24 cm in če je plošča ojačena z voutami 5/15° cm? Po določitvi maksimalne razpetine izračunaj potrebno armaturo za + Mmax in napetosti betona in železa za — Mmax upoštevajoč, da je armatura za — Mmax enaka oni za + M max 1 3.) Prostoležeč nosilec sestoječ iz treh traverz 1 — Pr. Nr. 30 sloni na 4 m visokih opečnih stebrih zidanih iz prvovrstne opeke v podaljšani malti. Dimenzijoniraj steber upoštevajoč novi opečni format, podložni kvader iz apnenca, jekleno podložno ploščo in betonski temelj, ako je reakcija nosilca A = 22 ton, dopustna obremenitev terena pa s = 3 kg/qcm! B. Tesarji: 1. Določi palične sile strešnega poveznika po sliki 15.! Razmak po-veznikov je k — 4,00 m, kritina: leso-cement z 10 cm močnim posipom. Slika 15. 2. Do katere svetlobne razpetine zadoščajo stropniki 18/21 cm v razmakih po 90 cm za normalen tramovni strop stanovanjskega prostora? 3. Dimenzijoniraj tramovje hodnika po sliki 16. za izrabno obremenitev p = 400 kg/qm. Ograja tehta cca 30 kg/tm. Slika 16. too 250 Lritina ■ lesocejnent » WOO ■4— IM - [Tj ]|i h-ioo" i1! Matematika. Dve leseni bruni v jakosti 20/20 cm sta zvezani drugo nad drugo; kako velik mora biti razstoj med obema brunoma pri obremenitvi z največjim upogibnim momentom M = 496.000 kg/cm ter z dopustno napetostjo za les s = 60 kg na cm2? Formula: M = W- s W = uporni moment, r - A (/,3 _ 2. Stena je zgoraj obmejena s segmentnim lokom ter je široka 3,2 m, visoka v sredini 3,5 m in v kotu 3 m; kako velika je ploščina? 3. Zemljišče v obliki trikotnika s stranicami a = 64 m, 6 = 81 m in c = 115 m se naj nariše v merilu 1 : 2880 m? 4. Mudnemu plačniku se je zaračunilo na 5 °/o zamudnih obrestih 107,5 Din. Kdaj bi bil moral plačati svoj dolg v znesku 8.600'— Din? 5. (3 — V2) • ]/\\ -f- 6 |/2 = ? Izračunajte! Strojna delovodska šola. Strojegradba. Na podlagi danega načrta nariši delavniško risbo spodnje plošče 1 stiskalnice. Zgornja prirobnica plošče je okrogla, spodnji del pa je pravo-kotniški 350 X 450 mm. Plošča je opremljena ob straneh in spodaj s po 8 rebri. Merilo 2 : 5, format papirja DIN A3, izdelava risbe v svinčniku. Opiši obdelavo narisanega komada od sirovine do izdelka (vključno modele) in navedi elemente za kalkulacijo prodajne cene izdelka. Mehanika. 1. Prebijalo, na katero deluje sila 27.000 kg, prebija v jekleni pločevini okrogle luknje. Debelina pločevine znaša 6 mm, zrušilna trdnost pa 2.640 kg/cm2. Kako velik je premer izštancane luknje? Kontroliraj kd na pritiskalni površini prebijala. 2. 1,44 m dolga in 0,5 m široka pravokotniška ploskev naj se oskoblja po dolžini. Delovna hitrost skobeljnega stroja znaša pri rezanju 80 mm/sek in pri povratku dva in polkrat toliko; širina skobljanice je 2 mm. Koliko časa je treba za oskobljanje tega komada? 3. V gazometru s premerom 7.200 cm se nahaja plin pod nadtlakom 9 cm vodnega stebra; debelina gazometrove pločevine znaša 3 mm. Kontroliraj kz pločevine. 4. Po strmini navzgor gibljemo breme (slika 17.). Ročico vrtita dva delavca vsak s silo 10 kg. « = 20°; r = 80 mm; R - 300 mm. Kako veliko breme moreta delavca teoretično premagati? 5. Dan je presek venca zamašnjaka (slika 18.): ■ J2~ Slika 18. T R = 1.500 mm; y — 7,2 kg/dm3. Awxov Izračunaj težo venca zamašnjaka! 6. Dana je ročica (slika 19.): Slika 19. ~t - ‘ S = 2.000 kg; f kp = 400 kg/cm2; l = d; Wb = 0,1 d3. Izračunaj dolžino in premer čepa na ročici! Matematika. 1. Izračunaj težo bronastega odlitka {y = 8,8), ki ima obliko po sliki 20. Mere so dane v mm: Skupina A. —r a = 80, b = 50, c = 70, dy = 25, d2 = 40, D = 65. ü Skupina B. “ a = 90, b = 60, c = 80, Slika 20. di = 30, di = 50, D = 75. 2. Izračunaj ploščino krogovega odseka po sliki 21., če sta dana r in t\ Skupina A. r — 350 mm, t — 600 mm. Skupina B. r = 270 mm, t = 500 mm. Slika 21. 3. Skupina A. Izračunaj menjalna kolesca na stružnici, katere vodilno vreteno ima 4,5 nav/l", da vrežemo trostopi vijak z višino navoja 2,5 mm. Skupina B. Isto s podatki 4 nav/l" in 2,75 mm. 4. Koliko bo treba plačevati letno, če si izposodiš na amortizacijo Skupina A. Din 100.000 na 12 let po 7%, Skupina B. Din 130.000 na 15 let po 8% in se prvi obrok od- tegne takoj pri izplačilu posojila? Praktična elektrotehnika. Izdelaj na podlagi danega tlorisa strojnice, instalacijski načrt in de-tajlirani proračun! Podatki: Dovod iz proste napeljave pelje k razdelilcu, ki naj se postavi v prostoru 1. Postavi v prostoru 2. motor z TV = 10 ks, ?/ = 0,85 in cos

N >M Statistika obiska in končnega uspeha v šolskem letu 1934./1935. Šola Letnik Število Materinski jezik vseh vpisanih Končni uspeh Izdelali so Izdelali niso vseh vpisanih -C 1 a U jj c 0 ~ IS w B O > _0 ~vt 12 J2 a > L -C 12 c/i rO U 01 12 m u >u 12 >W E o s 12 3 In to" 0 c »o 0 S 0 h ■O 0 -o > ■0 u a dobro (3) ali zadostno (2) popravni izpit iz enega predmeta nezadostno (1) sme ponavljati nezadostno (1) ne sme ponavljati i c 0) ‘c o o 0 'S > o 3 j* c u >CJ S <0 a s tn Tehniška srednja šola Arhitektonsko gradbeni odsek I. II. III. IV. 31 25 16 28 5 6 1 36 31 17 28 28 25 16 28 33 30 17 25 1 ~ 2 — 1 1 2 1 3 6 29 10 8 20 4 2 1 3 10 1 i i 2 1 2 / Strojni odsek I. II. III. IV. 34 25 18 21 — 34 25 18 21 30 25 18 21 32 22 16 20 1 1 1 — 2 1 1 1 1 2 4 7 22 11 13 14 2 5 3 7 2 1 Elektrotehniški odsek I. II. III. IV. 27 23 16 22 1 1 28 24 16 22 25 23 16 22 25 20 16 19 1 2 2 1 1 1 1 1 — — 5 3 4 2 9 17 10 20 3 2 6 2 1 2 Delovodske šole Gradbena I. II. 15 12 — 15 12 15 12 15 12 1 6 4 8 3 4 — 1 Strojna I. II. 25 25 — 25 25 21 23 24 24 — — 1 "j — 4 5 14 17 — 2 1 1 Elektrotehniška 1. II. 10 9 — 10 9 10 9 10 8 1 — — — — — 6 1 4 6 2 — — — Mizarska in struparska I 20 — 20 19 19 — 1 — — — 1 7 11 — — — — Moške obrtne šole Kiparska in rezbarska I. II. III. 3 2 1 1 4 2 1 4 2 1 4 2 1 — — — — — — 1 2 1 3 — — — — Keramiška I. II. III. 2 1 3 5 7 1 3 5 1 3 7 1 3 . — E E — — 2 3 1 1 — — 1 1 Graverska I. II III. 8 3 3 1 1 8 4 4 6 4 4 8 4 4 — — — ““ — 2 4 4 2 — 2 — — Ženska obrtna šola J* jj Ti "O '■o 0 perilo I. II. III. 27 20 8 27 20 8 24 19 8 25 20 8 — — E 2 2 2 4 5 5 12 12 1 5 3 — — obleke I. II. III. E 27 26 22 27 26 22 26 25 21 24 23 22 1 i 1 2 1 1 3 10 11 10 16 13 8 — — — — vezenje I. II. — 11 2 11 2 10 2 10 2 — — i — — — 4 6 2 — — — — Skupaj . . 428 165 593 551 555 9 6 6 14 3 11 127 324 30 39 7 13 Imenik učencev (učenk) v šolskem letu 1934./1935. in obča klasifikacija: Število vseh vpisanih: 593 + 15 + 1. (Učencev: 428 + 15 + 1, učenk: .165.) Z ozirom na končni učni uspeh so v tem imeniku navedeni: pod a), ki so letnik izdelali, debelo tiskani z odličnim uspehom, razprto tiskani s prav dobrim uspehom, ostali z dobrim ali zadostnim uspehom; pod b), ki so debili samo iz enega predmeta oceno nezadostno in lahko opravljajo popravni izpit, predmet v oklepaju; pod c), ki niso izdelali in smejo letnik ponavljati; pod č), ki niso izdelali in tudi ne smejo letnika ponavljati; ped d), ki zaradi 'bolezni ali vpoklica v vojaško službo niso bili ocenjeni in smejo razred ponavljati ali opravljati razredni izpit; pod e), ki so med letom izstopili ali bili odslovljeni. Državna tehniška srednja šola. Število vseh vpisanih: 300. (Učencev: 286, učenk: 14.) Tehniška srednja šola, arhitektonsko-gradbeni odsek. Število vseh vpisanih: 112. (Učencev: 100, učenk: 12.) I. letnik. Razrednik: Kremcnšek Josip, profesor. .a) 1. Arko Vincencij 7. Kužclički Emil 14. Scibitz Miroslav 2. čač Stane 8. Malnarič Josip 15. Stepančič Tomo 3. Golouh Konstancij 9. Pečan Bogomil 16. Stoviček Jenda 4. Hlebš Ivan 10. Peršič Friderik 17. Ulčakar Hermenegilda 5. Jurjevčič Milan 11. Rausavljevič Danilo 18. Usenik Josip 6. Kisovec Karel 12. Ravbar Ljudmila 19. Verbič Ivan 13. Sadravec Janko b) 1. Cimperman Janko (matematika) 3. Kenda Ivan (kemija) 2. Čekuta Viljem (visoke gradnje, predavanja) 4. Vesel Nada (matematika) c) 1. Ferčak Helena 2. Lobenwein Sigfrid 3. Novak Leopold d) 1. Černič Boris 2) Lilleg Vinko e) 1. Hykel Alfred 4. Radovič Djuro 6. Terčelj Milena 2. Marn Miron 5. Suhi Štefan 7. Zorič Slavko 3. Pascolo Ludvik 8. Zupan Zvonimir II. letnik. Razrednik: Inf», arch. Kos Miroslav, profesor. 1. Gale Marijan 2. Grubišič Josip 3. Keržič Helena 4. Kladnik Karel a) 5. Lokar Aleksander 6. Melihar Bogdan 7. Race Boris 8. Strajnar Oton 9. Šalamun Franc K). Urankar Anton 11. Vajda Zdenka 2. Kmecl Irmina (matematika) b) 1. Kerševan Avgust (visoke gradnje, predavanja) 1. Andoljšek Alojzij 2. Boruta Pavel 3. Gomiršek Franc 1. Firm Davorina 2. Koman Stanislav c) 4. Kokolj Josip 5. Kranjec Ivan 6. Lunder Nikolaj 7. Oberžan Anton č) 1. Kožar Viljem d) 1. Valant Milan e) 3. Kovačič Nikolaj 4. Nastran Henrik 8. Plestenjak Andrej 9. Ravbar Cvetka 10. Žabkar Frančišek 5. Planinec Emil 6. Rauter Sonja III. letnik. Razrednik: Ing. arch. Fatur Dragutin, profesor. a) 1. Germ Miroslav 5. Lavrenčič Karel 8. Okrožnik Leopold 2. Hlebec Valentin 6. Lukcž Jurij 9. Pelhan Janez 3. K oren t Frančišek 7. Maležič Matija 10. Rebek Branko 4. Kramarič Josip 11. Velikanje Franc b) 1. Ogrin Frančišek (mehanika) c) 1. Svetina Blaž č) 1. Legiša Romana d) 1. Jeglič Vladislav 2. Kremžar Viljem e) 1. Rozin-Tomše Franc IV. letnik. Razrednik: Ing. arch. Kryl Pavel, profesor. 1. Amon Rudolf 2. Hauer Leopold 3. Bayer Bogomir 4. Beranek Josip 5. Berdeni Jožef 6. Cvar Ciril 7. Čoki Slavko 8. G a r b a j s 9. Jurčič a) 10. Kikl Franjo 11. Košir Frane 12. M a c u n Mirko 13. Marinič Franc 14. Martinec Franc 15. Menart Vincenc 16. Mirtič Josip 17. Mišvelj Stanko 18. Petek Jožef 19. Prah Oto 20. Sraka Štefan 21. Stegu Rado 22. Šarec Franc 23. Tihle Boris 24. Tinta Vladimir 25. Zupan Silvo 26. Žigante Anton Miroslav Stanislav d) 1. Čelešnik Franc 2. Hudales Alojzij 1. Bah Miloš 2. Ceglar Frane 3. Časi Bojan 4. Hrovat Stanislav 5. Knol Vincenc 6. Lajovic Aleksander 7. Mazek Vladimir 8. Mehle Ivan Tehniška srednja šola, strojni odsek. Število vseh vpisanih: 98. (Nobene učenke.) I. letnik. Razrednik: Štirn Josip, strokovni učitelj, a) 9. Mulley Avguštin 10. Peunik Oton 11. Poženel Pavel 12. Preinfalk Jožef 13. Rosman Miroslav 14. Rože Danilo 15. S e 1 j a k Božidar 16. Seljak Vojemir 17. 18. 19. 20. 21. 22. 23. 24. Suliman-Grudsinski Edm. Supan Viktor Štrumbl Alojzij Trampuš Emil Widowitz Janez Zakotnik Alojzij Zupančič Anton Žerjav Radoslav b) 1. Daxkobler Oskar (kemija in kemijska tehnologija) 2. Kerč Lovro (kemija in kemijska tehnologija) 1. Cerkvenik Danilo 2. Logar Anton d) 1. Sovinec Vincenc 3. Markočič Stanislav 1. Kcsec Ivan 2. Pečnik Janez 3. Sladeček Stjepan 4. Želo Josip 1. Bregar Edvard 2. Dular Janez 3. Jesse Anton 4. Krč Viktor II. letnik. Razrednik: Ing. Premelč Stane, profesor, a) 5. Kulakov Dimitrij 8. Paller Geza 6. Kunaver Ivan 9. Starc Ivan 7. Martinšek Anton 10. Škof Viktor 11. Trampuš Roman b) 1. Bodner Anton (strojni elementi) 3. Likar Leon (srbohrvaščina) 2. De Reggi Franc (strojni elementi) 4. Osterman Viktor (mehanika) 5. Zabret Štefan (mehanika) 1. Baraga Alojzij 2. Dovč Valentin c) 3. Gerbec Jože 4. Komac Branko 5. Krištof Stanislav č) 6. Mihalek Otmar 7. Vodišek Franc 1. Bučer Ladislav 2. Rainer Emilijan III. letnik. Razrednik: Ing. Hacin Fridolin, profesor. 1. Bartolo Ivan 2. Božič Josip 3. Franc Josip 4. Karlovšek Stanislav 5. Komel Ljuboslav 6. Kos Ivan 7. Kralj Karel 8. Kremžar Marijan 9. Kus Karel 10. Lebar Anton 11. Maček Avguštin 12. Marinček Zdenko 13. Pance Ivan 14. Rebec Ludovik 15. Runko Stanislav 16. Velikonja Ivan 17. Vrečko Alojzij 18. Wastl Mirko IV. letnik. Razrednik: Ing. Tavčar Riko, profesor. 1. Bajec Ivan 2. Bervar Ivan 3. Dimnik Maksimilijan 4. Dobnik Ferdinand 5. Flajmiš Peter 6. Florjančič Boris 7. Franke Ivan a) 8. Furlan Napoleon 9. Garbajs Franc 10. Jenko Anton 11. Kovač Rudolf 12. Müller Ivan 13. Popovič Milorad 14. Škrbine Henrik 15. Šuln Alojzij 16. Ulčar Ivan 17. Vahtar Karel 18. Veber Frančišek 19. Volčič Ludvik 20. VVerbole Bogomir 21. Zupančič Alojzij Tehniška srednja šola, elektrotehniški odsek. Število vseh vpisanih: 90. (Učencev: 88, učenk: 2.) I. letnik. Razrednik: Ing. Debelak Joža, profesorica. 1. Ajdič Gustav 2. Benkovič Stanisl 3. Guček Ivan 4. Justin Ivan 5. Kočar Anton a) 6. Kristan Milan 7. Mihevc Ivan 8. Pirš Anton 9. Škrinjar Jožef b) 10. Suntajs Jožef 11. Tomec Viktor 12. Veljkovič Božidar 13. Wo j t k o w s z k y Emil 14. Zupančič Bruno 1. Justin Janko (srbohrvaščina) 2. Lenarčič Janko (kemija in kemijska tehnologija) 3. Zorič Bogomir (kemija in kemijska tehnologija) 1. Jäger Herman 2. Počivavšek Marjan c) 3. Por Jožef 4. Rostan Drago 5. Šlibar Marija 6. Vidrajs Franc 1. Mrak Savo d) e) 2. Osolin Anton 1. Gorjan Karel 2. Klofutar Stojan 3. Osolnik Anton II. letnik. Razrednik: Ing. Pečenko Vladislav, hon. suplent. 1. Bakovnik Ivan 2. Černe Alojzij 3. Dovjak Zdravko 4. Hartman Franc 5. Hodnik Franc 6. Jenček Ladislav 7. Klopčič Franc a) 8. Kocmur Vilim 9. Kozič Emilija 10. Kozjak Anton 11. Kukec Herbert 12. Lapajnar Viktor 13. M a u c h 1 e r Franjo 14. Mauchler Vinko 15. Reja Silvij 16. Schiller Miroslav 17. Supan Drago 18. Štrukelj Marjan 19. Urch Viljem 20. Zajc Franc b) 1. Tome Ivan (obča elektrotehnika) 2. Vodopivec Dušan (obča elektrotehnika) 1. Gračner Stanko e) 1. Bernad Ivan III. letnik. Razrednik: Ing. Dovič Josip, profesor. 1. Barovič Viljem 2. Božič Rajko 3. Burnik Vladimir 4. Černetič Karel 5. Kamenšek Miro a) 6. Kosmač Franc 7. Krajno Peter 8. M i s 1 e j Ciril 9. Okretič Karel c) 10. Pirc Jožef 11. Sever Severin 12. Somrak Franc 13. Verbajs Marjan 14. Žagar Ivan 1. Erjavec Srečko 2. šušek Adolf IV. letnik. Razrednik: Ing. Grogi Roman, profesor. 1. Ahel Josip 2. Bastiansehitz Siegbert 3. Čižman Janez 4. Dobnikar Franc 5. Fideršek Henrik 6. Gabrovšček Nestor 7. Gorišek Vladimir a) 8. Grundner Viljem 9. Hočevar Ivan 10. Janežič Maksimilijan 11. Klemenc Viktor 12. Kovačič Alfonz 13. Kuhar Gabrijel 14. Medvešček Emil 15. Naglič Rudolf 16. Pirih Bogomil 17. Rozbaud Rihard 18. Rožmane Ivan 19. S e 1 e v š e k Ivan 20. Soklič Demcter 21. Uršič Vincenc 22. Varl Miran Delovodske šole. Število vseh vpisanih: 116. (Nobene učenke.) Gradbena dolovodska šola. Število vseh vpisanih: 27. I. letnik. Razrednik: Ing. Dimnik Stanko, profesor, a) 6. Marinček Janez 11. Premk Alojzij 7. M a r t i n e c A n t o n 12. Škrjanc Franc 8. Nebec Alojzij 13. Škrjanc Janez 9. O m a n J o ž e f 14. Tomc Alojzij 10. Plečnik Franc 15. Zalar Anton II. letnik. Razrednik: Ing. arch. Kregar Rado, profesor, a) 3. Škofič Janez 6. Vrbinc Matija 4. Špacapan Anton 7. Zemva Franc 5. Urbanec Stanislav b> 1. Jordan Franc (gradbena mehanika) 2. Kimovec Janez (gradbena mehanika) 3. Žnidar Franc (gradbena mehanika) c) 1. Dovšak Franc d) 1. Ljubeč Ignacij 1. Mirnik Stanislav 2. Pahor Jože 1. Boh Josip 2. Dobravec Anton 3. Dolničar Stanko 4. Fras Franc 5. Lesar Anton Strojna delovodska šola. Število vseh vpisanih: 50. (Nobene učenke.) I. letnik. Razrednik: Ing. Hladnik Stanko, suplent. 1. Bernard Ivan 2. Culjkar Franc 3. Furlan Mirko 4. Grossmann Štefan 5. Grzinčič Emil 6. Ješe Rajko a) 7. Jug Ferdinand 8. Kregar Adolf 9. M a t e j k a Evgen 10. Novak Ivan 11. Osterman Adolf 12. Rajner Bogomir 13. Rijavec Anton 14. Škerl Jože 15. Šolar Franc 16. Štancer Franc 17. Zupančič Janez 18. Žerak Engelbert c) 1. Čuk Jožef 2. Ncuman Karol č) 1. Lesjak Alojzij e) 1. Božič Ivan 2. Cerkvenič Izidor 3. Japelj Josip II. letnik. Razrednik: Ing. Petrič Hinko, profesor. 4. Veretik Jernej 1. Aleš Franc 2. Burgar Viktor 3. Čebular Ludvik 4. Germek Josip 5. Habič Ivan 6. Jeršin Karel 7. Kante Dominik a) 8. Knapič Vilibald 9. Krempuš Matija 10. Kisel Franjo 11. Markič Prane 12. Mekinda Karel 13. Miheve Avgust 14. Mihevc Franc 15. Perne Alojzij d) 1. Lovec Ivan 16. Rotar Silvan 17. Rozina Alojzij 18. Tratnik Lovro 19. Trekman Albin 20. Trojer Vladislav 21. Vrhovec Ivan 22. Žontar Karel e) 1. Kure Ivan 2. Špindler Stanko Elektrotehniška delovodska šola. Število vseh Vpisanih: 19. (Nobene učenke.) I. letnik. Razrednik: Ing. Hladnik Stanke, suplent. a) 4. Kalan Franc 8. Remžgar Ivan 5. Kukanja Vladimir 9. Schwarz Herman 6. Kunej Franjo 10. Zajc Ivan 7. Ramovš Drago II. letnik. Razrednik: Ing. Skočir Rudolf, profesor. i a) 1. Kovič Alfonz 3. Perko Josip 6. Taučer Siegfried 2. Orlič Ivan 4. Pirnat Andrej 7. Žagar Emanuel 5. S a v e t z Viljem b) 1. Bunc Rudolf (obča elektrotehnika) 2. Mrak Mihael (obča elektrotehnika) 1. Bednaršek Ivan 2. Blanč Vekoslav 3. Gliha Julij Mizarska in strugarska delovodska šola. Število vseh vpisanih: 20. (Nobene učenke.) I. letnik. Razrednik: Dolak Adolf, strokovni učitelj. 1. Boštjančič Jožef 2. Cankar Stanislav 3. Golouh Ciril 4. Hrovatin Karol 5. Klančnik Franc 6. Kralj Ervin a) 7. Les Anton 8. Markelj Ciril 9. Mišvelj Franc 10. Pogačnik Stanislav 11. Repanšek Ivan 12. Šolar Jožef 13. Trink Ferdinand e) 1. Čišič Omer 14. Umek Rudolf 15. Urbanc Rihard 16. Uršič Franc 17. Valjavec Rudolf 18. Velkavrh Jožef 19. Zaletel Ciril II. letnika v tem šolskem letu ni bilo. Hoške obrtne šole. Razrednik: Sever Anton, profesor. Število vseh vpisanih: 34. (Učencev: 26, učenk: 8.) Kiparska in rezbarska šola. Število vseh vpisanih: 7. (Učencev: 6, učenk: 1.) I. letnik. a) 1. Abram Ciril 2. Dolgan Milena 4. Potrato Aleksander 3. Lanz Aladin II. letnik. a) 1. Ahčin Franc 2. Homar Leon III. letnik. a) 1. Štrekelj Ivan Keramiška šola. Število vseh vpisanih: 11. (Učencev: 6, učenk: 5.) I. letnik. a) 1. Kimovec Antonija 2. Kregar Rafael 3. Presl lika č) 1. Waschte Sava d) 1. Samsa Angela e) 1. Pintar Marija 2. Škofič Maks II. letnik. a) 1. Čop Ferdinand III. letnik. a) 1. Brajnik Ivan 2. Kovačič Dušan 3. Wiederwohl Franc Graverska šola. Število vseh vpisanih: 16. (Učencev: 14, učenk: 2.) I. letnik. a) 1. Jerala Marjan 2. Kavčič Bruno 4. Zuljan Srečko 3. Pribošek Franc e) 1. Kuclar Leopold 2. Terpin Ivan e) 1. Koren Anton 2. Prek Albin II. letnik. a) 2. Fischer Evgen 4. Živec Karel 3. Petan Ciril III. letnik. a) 2. Mallner Erika 4. Stanič Rupert 3. Pečnik Anton Pletarska (košarska) šola. Razrednik: Patik Leon, strokovni učitelj. Za redno obiskovanje šole sc ni prijavil noben učenec. V smislu § 90. zakona o tehniških srednjih in moških obrtnih šolah se je organiziral strokovni tečaj za absolvente meščanskih šol. 1. Barich Vera 1. Herman Otmar Ženska obrtna šola. Število vseh vpisanih: 143. Oddelek za šivanje perila. Število vseh vpisanih: 55. I. letnik. Razrednica: Hrevatin Ljudmila, strokovna učiteljica. a) 1. Ceraj-Cerič Stana 2. Habjan Albina 3. Jerala Adalberta 4. K m e t i č Roza 5. Lesar Cecilija 6. Mikuš Ljudmila 7. Montel Helena 8. Račič Nevenka 9. Raunacher Gilda 10. Rotar Dragica 11. Savnik Velena b) 12. Sirec Danica 13. Škerl Cecilija 14. Štarbek Angela 15. Š u 1 c Miroslava 16. Zavrl Veronika 1. Bezjak Ljudmila (obrtno računstvo) 3. Kegu Terezija (obrtno računstvo) 2. Habič Marija (obrtno računstvo) 4. Podržaj Terezija (nemščina) 5. Savšek Martina (obrtno računstvo) 1. Hönn Ana 1. Majerič Danijela c) 2. Jelen Blanka e) 2. Matevžič Klara 3. Kos Stanislava 3. Verčič Antonija II. letnik. Razrednica: Hiibl Marija, obrtna učiteljica. 1. Bernat Jakobina 2. Bizjak Silva 3. Brecelj Alice 4. Bučar Matilda 5. Golja Adela 6. J i 1 e k Jožefa a) 7. Karič Karlina 8. Kastelic Elizabeta 9. Kozinc Majda 10. Kranjc Otilija 11. Malgaj Marija 12. Mihelič Ivana 13. Mlinar Apolonija e) 1. Kajzer Ana 14. Pavlin Viktorija 15. Rus Vojka 16. Smrekar Ana 17. Vidovič Ana 18. Vrhovec Štefanija 19. Žorga Ljudmila III. (atelje) letnik. Razrednica: Cerk Ana, obrtna učiteljica. 1. Ažman Gabrijela 2. Battelino Frančiška 3. Koncilja Marija a) 4. Luznar Hedvika 5. Pezdir Marija 6. Scharlach Hedvika 7. Sinkovič Ana 8. Willenpart Milena Oddelek za izdelovanje oblek. Število vseh vpisanih: 75. I. letnik. Razrednica: Novak-Kristl Alojzija, strokovna učiteljica. 1. Bahar Frančiška 2. Belič Magdalena 3. Bricelj Stanislava 4. Bučar Štefanija 5. Cotič Rajka 6. Černe Helena 7. Dolinšek Evgenija 8. Dragar Ema 9. Gec Cita a) 10. Grilc Vida 11. Jugovič Ljudmila 12. Juh Marija 13. Jurman Cirila 14. Kolbesen Hermina 15. Mika Karolina 16. Osterman Angela 17. Pirš Marija e) 1. Markuš Anica 18. P 1 e v č a k Gabrijela 19. R i h t a r š i č Darinka 20. Rojina Martina 21. Rozman Olga 22. Širmc Štefanija 23. Š v c r Mira 24. Vrhovec Regina 25. Wolbang Hilda 26. Žagar Milena II. letnik. Razrednica: Mohorčič Francka, strokovna učiteljica. 1. Ambrož Pavla 2. Benčič Gizela 3. Burja Vida 4. Detela Olga 5. Dragan Ljubica 6. Dmitrijeva Olga 7. Gašperlin Ivanka 8. Hcrvatin Zora a) 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. 20. 21. 22. 23. Jančar Marija Jurjevčič Gabrijela Kegu Frančiška Kenda Jana Korenčan Helena LcgaT Veronika Mergentaler Marta 24. Miklavčič Marija 25. O 1 i f č i č Vida ■ e) 1. Majerič Stanislava Ovsenik Vida Petrič Jakobina Podgoršek Marija Š m a j d e k Zora Trčič Hildegarda Ulaga Ljudmila Vidic Angela Vovk Josefina III. (atelje) letnik. Razrednica: Hrovatin Klementina, strokovna učiteljica. Debevec Vera Hauptmann Zdenka Jazbinšek Julijana Jereb Cvetka Junkar Alojzija Kalin Josipina Kodran Božena a) 8. Krašovec Jožefa 9. Lampret Milena 10. Lipičnik Terezija 11. M a z g o n Marija 12. Mirtič Stanislava 13. Ostanek Ana 14. Peterlin Vida 15. P u n č u h M a r 1 e n k a 16. Radovan Zorislava 17. Spetič Ana 18. Šimenko Lidija 19. Špacapan Nada 20. Verdaj Marija 21. Vrečko Vladimira e) 1. Samar Marija Oddelek za vezenje Razrednica: Vehar Marija, strokovna učiteljica. Število vseh vpisanih: 13. I. letnik. a) 1. H edenik Julijana 4. Hribar Antonija 8. Vodopivec Tatjana 2. Beranek Frančiška 5. Jerina Marija 9. Zanoškar Frančiška 3. Deu Veronika 6. Kosec Bogomira 10. Zirkelbach Kristina 7. Legan Olga e) 1. Kramaršič Marija II. letnik. a) 1. Pavlič Marija 2. Pelhan Neža Banovinska šola za glasbila. Razrednik: Mušič Miha, banov, pogodbeni učitelj. Število vseh vpisanih: 15. (Nobene učenke.) I. letnik. a) l.Goršič Stanislav 2. Triler Jožef b) 1 Smerekar Srečko (teoretična akustika) d) 1. Lovišček Ivan 2. Turšič Jožef II. letnik. a) 1. Černač Ivan 2. Šušteršič Anton 3. T r a m t e L u d v i k • ( III./2. letnik. a) 1. Cankar Svetozar 2. Mallot Božidar 3. Rebolj Bogdan III./l. letnik. a) 1. Arko Vekoslav 2. Franc Ervin 4. Šeme Jožef 3. Mrak Alojzij Završni izpiti. Jesenski rok avgusta 1934. Završni izpiti so sc vršili: na arhitektonsko-gradbenem odseku pismeni od dne 25. do dne 30 avgusta, ustni 31. avgusta; na elektrotehniškem odseku pismeni dne 27. avgusta, ustni dne 29. avgusta; na strojni delovodski šoli pismeni dne 27. avgusta, ustni dne 28. avgusta; na mizarski in strugarski delovodski šoli pismeni dne 30. avgusta. Uspeh izpitov: Na arhitektonsko-gradbenem odseku so opravili izpit: 1. Battelino Valentin 4. Kralj Ivan 2. Cajnko Stanislav 5. Mežek Bogomir 3. Grein Franc 6. Pfeifer Friderik 2 kandidata sta bila odklonjena za leto dni. Na elektrotehniškem odseku so opravili izpit: 1. Brodar Franc 4. Tomše Valentin 2. Juvančič Josip 5: Kosmač Ivan 3. Kočevar Andrej 6. Župančič Uroš Na strojni delovodski šoli sta opravila izpit: 1. Pogačar Rudolf 2. Šcrc Franc Na mizarski in strugarski delovodski šoli je bil samo en kandidat in je bil odklonjen za leto dni. Zimski rok januarja 1935. Završni izpiti so se vršili: na arhitektonsko-gradbenem odseku pismeni dne 16. januarja, ustni dne 19. januarja; na strojnem odseku pismeni od dne 11. do dne 18. januarja, ustni dne 19. januarja; na elektrotehniškem odsekti pismeni od dne 14. do dne 16. januarja, ustni dne 19. januarja. Izpite so opravili vsi kandidati in siccr: na arhitektonsko-gradbenem odseku Pavlič Friderik; na strojnem odseku Vrhovec Jakob; na elektrotehniškem odseku Razboršek Edvard. Redni (glavni) rok junija 1935. Letos so se prvikrat opravljali završni izpiti tudi na moških strokovnih obrtnih šolah in na ženski obrtni šoli. Izprašcvalni odbor je bil tako-le sestavljen (v oklepajih predmet izpraševanja): Predsednik: odposlanec ministrstva trgovine in industrije g. ing. Žnidaršič Ciril, univerzitetni profesor v Ljubljani; podpredsednik: direktor Državne tehniške srednje šole; člani odbora: vsi člani izpraševalnih komisij; zapisnikar: profesor Premru Vlado. Izpraševalne komisije. Tehniška srednja šola, arhitektonsko-gradbeni odsek: Predsednik: profesor ing. Dimnik Stanko. Člani: profesor ing. arch. Fatur Dragutin (arhitektura); profesor ing. arch. Kryl Pavel (osnove zgradb, projektiranje, tehnologija); profesor ing. Novak Leo (inženjerske gradnje, geodezija); profesor Ribarič Miho (matematika); profesor ing. Škof Rudolf (statika in armiran beton, gradbene konstrukcije); profesor Tominec Ivan (slovenščina), zapisnikar. Tehniška srednja šola, strojni odsek: Predsednik: profesor ing. Turnšek Viktor. Člani: profesor ing. Dovič Josip (termodinamika), zapisnikar; profesor ing. Hacin Fridolin (hidravlični stroji in pumpe, parni kotli); ing. arch. Oražem Miroslav (matematika); ing. Pečenko Ladislav (mehanika); profesor ing. Premelč Stane (parni stroji); profesor ing. Tavčar Riko (kalorični stroji, strojni elementi in dvigala, tehnologija, plinski motorji); profesor Tominec Ivan (slovenščina). Tehniška sre d ni ja šola, elektrotehniški odsek: Predsednik: profesor ing. Premelč Stane. Člani: profesor ing. Grogi Roman (obča elektrotehnika, clektriške meritve in preizkusi); ing. Pečenko Ladislav (mehanika, strojstvo); profesor Premru Vlado (elektrokemija), zapisnikar; profesor Ribarič Miho (matematika); profesor Tominec Ivan (slovenščina); profesor ing. Turnšek Viktor (hidravlika, praktična elektrotehnika). Gradbena delovodska šola: Predsednik: profesor ing. Novak Leo. Člani: profesor ing. Dimnik Stanko (gradbeno poslovanjo), zapisnikar; profesor ing. arch. Kregar Rado (nadzemno stavbarstvo in gradi-voslovje); profesor ing. arch. Kryl Pavel (matematika); profesor ing. Škof Rudolf (mehanika). Strojna delovodska šola: Predsednik: profesor ing. Premelč Stane. Člani: suplent ing. Hladnik Stanko (matematika); strokovni učitelj Kunaver Karel (praktično delo); strokovni učitelj Mirtič Josip (praktično delo); profesor ing. Petrič Hinko (strojegradba, mehanika); obrtni učitelj Sajevic Alojzij (praktično delo); strokovni učitelj Štirn Josip (tehnologija), zapisnikar. Elektrotehniška delovodska. šola: Predsednik: profesor ing. Turnšek Viktor. Člani: suplent ing. Hladnik Stanko (matematika), zapisnikar; profesor Petrič Hinko (mehanika); profesor ing. Skočir Rudolf (praktična in obča elektrotehnika). Moške strokovne obrtnešole: kiparska in rez barska, keramiška in graverska: Predsednik za vse šole: profesor ing. arch. Kryl Pavel. Člani za vse šole: profesor Klinc Stanislav (obrtno računstvo in kalkulacija); profesor Košak Vinko (slovenščina in! spisje), zapisnikar; profesor Žnidarčič Ivan (umetniško oblikoslovje); za kiparstvo in rezbanstvo: profesor Kralj Fran (anatomija človeškega telesa, tehnologija, praktično delo); za keramiko: obrtni učitelj Beran František (tehnologija in praktična keramiška kemija, praktično delo); za graverstvo: obrtni učitelj Užnik Rudolf (graverska tehnologija, praktično delo). Zenska obrtna šola: oddelek za krojenje in šivanje perila in oddelek za krojenje i šolo. Imenik teh učencev (učenk) bo ob 18. uri objavljen na razglasni deski. Vsi ti učenci (učenke) morajo priti še k zdravniškemu pregledu. Bolehni, fizično nesposobni ali manj sposobni se v šolo ne smejo sprejeti. V sredo, dne 4. septembra, bo ob 8. uri zdravniški pregled tistih prijavljencev, ki se na podlagi izpričeval sprejmejo v šolo. Po zdravniškem pregledu in v četrtek, dne 5. septembra dopoldne bo vpisovanje sprejetih učencev (učenk) z vplačevanjem šolnine in drugih pristojbin. V vsak prvi letnik se sprejme samo omejeno število učencev (učenk). Ako učenec (učenka) ne pride k zdravniškemu pregledu ali se po pregledu v določenem roku ne vpiše s plačanjem šolnine in drugih pristojbin, nima več pravice do vpisa in se na to mesto sprejme drug učenec (učenka). Vpisovanje v višje letnike bo v soboto, dne 7. septembra od 8. do 11. ure. Ob vpisu v višji letnik mora učenec (učenka) predložiti prošnjo za. vpis (prijavo) in ji priložiti zadnje letno izpričevalo. Tiskovina za prošnjo za vpis (prijavo) se dobi pri šolskem služitelju. Ako se učenec (učenka) ta dan ne vpiše s prijavo in s plačanjem šolnine in drugih pristojbin in ne more svojega izostanka zadovoljivo opravičiti, izgubi pravico do vpisa. Naknadno vpisovanje. Po 5. septembru za prve letnike in po 7. septembru za višje letnike se dovoljuje vpis samo v izrednih primerih. Naknadni vpis dovoljuje direktor sam do dne 20. septembra, ministrstvo trgovine in industrije ali banska uprava pa najdalje do dne 10. oktobra. Po tem dnevu se ne sme noben učened več vpisati. Sprejemni izpiti. Sprejemnih izpitov vobče ni. Samo učenci, ki so dovršili moško obrtno (mojstrsko-delovodsko ali obrtno) šolo in učenci, ki so dovršili štiri razrede srednje ali tej podobne- šolo v inozemstvu, morajo za morebitni sprejem v prvi letnik kakega odseka tehniške srednje šole opraviti dopolnilni izpit po predlogu direktorja in po pristojni odobritvi ministrstva trgovine in industrije ali banske uprave. Redni pouk se bo pričel na vseh šolskih oddelkih in letnikih v ponedeljek, dne 9. septembra. Vsi učenci in učenke se morajo ta dan ob 8. uri zbrati v svojih učilnicah. Vplačila pri vpisu. V kolkih: Za vpis vsakega učenca (učenke) je treba izpolniti pravilno kolkovano prijavo. Kolkovina za to prijavo znaša: a) za odseke tehniške srednje šole...............................Din 50‘— b) za oddelke delovodske in druge obrtne šole..................... 5'— Učenci, ki prosijo za vpis v prve letnike odsekov, naj zaenkrat kolkujejo prošnjo za vpis s kolkom Din 5'—. Oni učenci, ki bodo sprejeti, bodo dopolnili takso za vpis na 50 dinarjev na ta način, da bodo na prijavo' prilepili še za 45 dinarjev kolkov. V gotovini plača vsak učenec (učenka): 1. šolnino (po tar. post. 318 a zakona o taksah) 2. v fond po zakonu o zdravstveni zaščiti učcncev 3. v šolski sklad........................................... 4. za tiskovine (izvestje za šolsko leto 1935./1936., pri jave, izpričevala, potrdila itd.)........................ 5. premijo za zavarovanje proti nezgodam Novi učenci plačajo poleg gori navedenih zneskov še: 6. kavcijo: a) na odsekih tehniške srednje šole...................... b) na delovodskih šolah.................................. c) na ostalih strokovnih obrtnih šolah .... Din 20'- 10'- 30'- 15'- Din 100' „ 100' „ 50'- Kavcijo morajo pri vpisu vplačati tudi stari učcnci, ki je nimajo še vplačane. Kavcijo vplačujejo učenci (učenke) kot varščino za plačevainje običajnih šolskih prispevkov in izrednih odškodnin za povzročene škode na šolskem inventarju, učilih, orodju ali materialu. Po odhodu učenca (učenke) z zavoda se izplača cela kavcija, ako so poravnane vse šolske obveznosti; v nasprotnem primeru se izplača le ostanek po odračunanem dolgu. Šolnino plačujejo učenci (učenke) pri vpisu v gotovini po naslednji razpredelnici: Kdor plačuje na leto dinarjev Delovodska, moška in ženska obrtna šola Tehniška srednja šola I. in II. letnik III. in IV. letnik Din Din Din nad 300 do 1.000 50'- 150— 200'— y> 1.000 n 3.000 75 — 200’— 250 — n 3.000 »» 5.000 100- 250’— 300’— 5.000 t> 10.000 150 — 400 — 500-— y> 10.000 » 20.000 250-- 600 — 700 — n 20.000 »» 50.000 400-— 900'— 1.000— H 50.000 650-- 1.400'— 1.500-— Osnova za plačevanje šolnine je seštevek neposrednih davkov roditeljev in učenca. Za učence, katerih roditelji imajo po več otrok v šolah, se plačuje: a) za prvega otroka polna šolnina po tej razpredelnici; b) za ostale otroke polovica šolnine. Pri pobiranju šolnine je smatrati za prvega otroka tistega, ki ga vpišejo v šolo višje stopnje, oziroma v višji razred s predpisano večjo šolnino ne glede na starostna leta. Učenci v šolah brez šolnine (osnovne šole, vojaške akademije, posebne kmetijske šole, rudarske šole in obče obrtno-trgovinske šole) ne pridejo v poštev pri odmeri šolnine za ostale otroke. Če je davčni zavezanec kakšnega davka oproščen, bo moral plačevati šolnino po celotnem davčnem predpisu, vštevši tudi oproščeni davek. Za učence, katerih roditelji z njimi vred plačajo manj od Din 300'— davka na leto, se šolnina ne plačuje. Na podlagi ubožnega izpričevala ne bo nihče oproščen šolnine. Potrdila o višini davkov. Vsak učenec, odnosno oseba, ki prijavlja učenca za vpis, mora izročiti z Din 20'— kolkovano potrdilo pristojnega oblastva o velikosti neposrednega davka roditeljev (očeta in matere) in učenca, če je temu davek predpisan. Potrdil, ki služijo za podlago pobrane šolnine, uprava šole ne bo vrnila. Tudi učenci, ki se sami vzdržujejo, morajo predložiti potrdilo o višini davka roditeljev, če jih dotični učenci še imajo. Potrdila o višini davka bodo izdajala davčna oblastva, pri katerih je dotična oseba obdavčena. Ako je osdba obdavčena pri več davčnih upravah, mora prinesti potrdila vseh teh uprav. Državni in samoupravni uslužbenci, ki plačujejo le uslužbenski davek, dobe potrdila pri pristojnem državnem ali samoupravnem uradu, pri katerem prejemajo plačo, upokojenci pa pri bla-gajnicah, kjer jim izplačujejo pokojnino. Osebe, ki plačujejo uslužbenski davek svojemu delodajalcu, dobe pri tern delodajalcu potrdilo o višini pobranega davka. Ako imajo vse te osebe (državni, samoupravni uslužbenci, upokojenci in osebe, ki plačujejo uslužbenski davek svojemu delodajalcu) poleg svojih službenih prejemkov še drugo lastnino ali dohodek, ki zanj plačujejo davek pri davčnih upravah, morajo od teh davčnih uprav dobiti potrdila o višini davka. Za potrdila o višini davka je treba zaprositi s kolkovano vlogo (kolek Din 5’—) in priložiti ncuničen kolek za 20 dinarjev. Osnova za plačilo šolnine je tako temeljni, kakor dopolnilni davek. Šolnina se odmeri po skupni vsoti davka na vseh potrdilih. S potrdili o višini davkov mora izročiti učenec na četrtinki pole spisano in od očeta lastnoročno podpisano izjavo: Podpisani izjavljam, da niti jaz niti moja žena niti moj sin (moja hči) nimamo za obdavčenje druge imovinc ali dohodkov razen onih. o katerih seir. izročil potrdila o davkih. V Ljubljani, dne..................... 1935. (Podpis in točen naslov očeta.) Za vpis več otrok v razne šole zadošča, da se pri pristojnem oblastvu sestavi in potrdi več prepisov izdanega potrdila o višini davka, tako da se za učenca, ki plača polno šolnino, priloži izvirnik, za druge pa prepise. Vsak tak prepis mora biti kolkovan s kolkom za 10 dinarjev. Za vpis več otrok na istem zavodu zadošča eno potrdilo za najstarejšega otroka. Proti polovični šolnini bodo ostali otroci vpisani proti izročitvi dokaza o opravljenem vpisu in plačani polni šolnini za šolsko najstarejšega otroka. Za tak dokaz je smatrati priznanico ali overovljen duplikat priznanice o pobrani polni šolnini dotične šole višje stopnje. Duplikat pri-znanice overovi šolsko ravnateljstvo, ki ga je izstavilo. Za primer, da šolsko najstarejšega otroka, ki plača polno šolnino, vpišejo kasneje, so roditelji, oziroma skrbnik dolžni predložiti šoli, kamor vpišejo ostale otroke, izjavo z navedbo šole in roka, predvidenega za vpis v šolo, ki jo navaja izjava, da bodo šolsko najstarejšega otroka vpisali v šolo višje stopnje. Tudi na podlagi take izjave bodo ostali otroci vpisani proti polovični šolnini. To izjavo bo naša šolska uprava hranila do konca roka, predvidenega za vpis v šolo, ki jo navaja izjava. Ako roditelji žili skrbniki ne predložc pravočasno dokaza o opravljenem vpisu in plačani šolnini za šolsko najstarejšega otroka, bo naša šolska uprava poslala dotične izjave pristojni davčni upravi zaradi nadaljnjega ravnanja, ki je predvideno za nezadostno plačane takse. Roditelji in skrbniki se opozarjajo na posledice, ako ne bodo pravočasno predložili dokaza o vpisu in plačani polni šolnini za šolsko najstarejšega otroka. Oče, odnosno skrbnik učenca (učenke) mora v tem primeru pri vpisu, razen potrdila o davkih, izročiti tudi izjavo, ki naj sc glasi: Izjava. Podpisani izjavljam, da bom svojo hčerko svojega sina (pr semester (priimek in ime) v šolskem letu 1935/1936 vpisal v razred kjer se vrši vpisovanje od dne (navedba šole) do dne 1935. Priznanico ali overovljen duplikat priznanice o plačani polni šolnini bom izročil najpozneje do konca tega roka. Tudi izjavljam, da sem bil opozorjen na posledice, ako ne bom pravočasno predložil dokazila o vpisu in o plačani polni šolnini za svojega zgoraj imenovanega šolsko najstarejšega otroka. Tiskovine za navedeni »izjavi« se dobe brezplačno pri šolskem služitelju. Otroci tujih podanikov, ki so jim roditelji v naši državi stalno nastanjeni, plačajo enako šolnino in na enak način kakor naši državljani. Otroci tujih podanikov, ki hodijo pri nas v šolo, ki pa jim roditelji žive v inozemstvu, morajo predložiti overovljen prevod potrdila o višini davka pristojnega oblastva v državi, ki ji pripadajo in kjer stalno žive. Višina davka se bo preračunala v denar naše države po državnem tečaju za dotični mesec. Za vpis v Banovinsko šolo za glasbila se šolnina ne plačuje. Starši (varuhi) novih učencev dobijo vsa potrebna pojasnila in nasvete med počitnicami v direktorjevi pisarni ob delavnikih od 9. do 10. ure. Za eventualne pismene odgovore se morajo priložiti znamke. V Ljubljani, dne 1935. (Podpis in točen naslov očeta, odnosno skrbnika.) Opomba. Vsebina. Stran Marseille, 9. oktobra 1934............................................................3 Ustroj Državne tehniške srednje šole v Ljubljani . ... 5 Šolski letopis........................................................................9 Važnejši uradni spisi.............................................................11 Novi učni načrti in ustroji obrtnih šol...........................................11 Izpremembe in osebne zadeve učiteljskega zbora....................................12 Poučne ekskurzije.................................................................13 Počitniška praksa.................................................................13 Ustanove in; podpore v šolskem letu 1934./1935...................................... 15 Osebje v šolskem letu 1934./1935................................ ... 17 Naloge za pismene završne izpite v glavnem roku šolskega 1. 1934./1935. . 21 Zdravstveno stanje učencev (učenk)...................................................34 Statistika obiska in končnega uspeha v šolskem letu 1934./1935. . . 35 Imenik učencev (učenk) v šolskem letu 1934./1935. in obča klasifikacija 36 Završni izpiti.......................................................................48 Organizacije absolventov tukajšnjega zavoda..........................................54 Objave o pričetku šolskega leta 1935./1936......................................... 55 c