za mestnimi zidovi je sodila nekaj časa med najbolj ugledna mesta Evrope. M ajhna mestna državica (renesančna polis, civitas) je znala spretno izkori­ ščati svoj položaj med velikimi silami Bizancem, Saraceni, Turki, Benečani, Srbi in Madžari. Močno pomemben je bil razvoj in usm eritev gospodarske osnove, predvsem nam enjene proizvodnji za trgovino in izmenjavo v širokem prostoru, pomorstvo in ladjedelništvo te r oskrba s surovinami in delovno silo. Vso to dejavnost je ščitila p retkana diplomacija, iz slabosti ustvarja la svojo moč in mestu omogočala ugodno življenjsko raven, svobodo in kulturni razvoj. Vse navedene problem atike se je vestno in zavzeto lotil avtor in ustva­ ril, lahko rečemo, briljantno kompleksno historično-geografsko delo. Za uvod je že p re j opravil in objavil vrsto solidnih študij, k je r je precizno obdelal posamezne geografske probleme in dejavnosti v preteklosti D ubrovnika (npr. teoretičen doprinos o »Analizi srednjeveške skrbske ekumene« pa o dubrov­ niškem izvozu, organizaciji trgovine in tekstilni industriji). Knjiga je razdeljena na 13 poglavij. Prvo predstavlja D ubrovnik s široko okolico, njegove fizično in družbenogeografske osnove vse do današnjega časa, ostala poglavja pa obravnavajo geografijo D ubrovnika po razdobjih (zgodnji, predm anufakturni razvoj; od 1. 1204 do 1. 1358; od 1. 1358 do 1. 1500; od 1. 1500 do 1. 1700; razdobje propadanja in dokončen propad republike). Vsako poglavje je sam ostojna historično geografska študija, k i obravnava gospodarsko strukturo, prom etna pota in smeri izvoza proizvodov, proizvod­ njo po posameznih vrstah in količini, trgovino, surovine, delovno silo, terito ­ rialni razvoj, odnos do kolonij in razno obdobno problematiko. Zadnje po­ glavje je nam enjeno zaključnim povzetkom in predvsem razprav ljan ju o konceptu mestne države, pomorske države in vloge D ubrovnika kot pom or­ ske mestne države. Knjiga je bogato ilustrirana. Predvsem je veliko vredna množica dobrih historično-geografskih k a rt in grafikonov o gospodarstvu in prom etu v raz­ nih razdobjih. Številne med njim i so samostojno avtorjevo delo in so zahte­ vale podrobno delo po virih. To pa daje knjig i še posebno vrednost in ilustrativnost. F. C arter je med redkim i tujim i avtorji, k i je uporabil in izkoristil tudi vse razpoložljive domače lite rarne vire in dubrovniški arhiv. Zato je tudi lahko opravil delo tako uspešno in uporabno ne le za tujino, temveč predvsem tudi za jugoslovansko kulturo. Avtor se je m oral pri svojem delu v mnogočem nasloniti na zgodovino in zgodovinsko metodologijo in soglaša s S. Purchasom (17. stol.), da je »zgo­ dovina brez često tako zanem arjenega študija geografije bolna, hroma in pol- mrtva«. To pa seveda v obratnem pomenu velja tudi za geografijo. Brez tako tesnega sodelovanja obeh tudi C arterjevo delo ne bi bilo uspešno. Naša do­ mača (jugoslovanska) znanost je zato obogatena s tem eljnim zgodovinsko- geografskim delom o Dubrovniku in tudi s primerom metodološko dobre zgodovinsko-geografske obdelave. M arjan Žagar Knjiga o italijansko-jugoslovanski ineji Giorgio Valussi, II confine nordorientale d’Italia. Pubblicazioni deU'isti- tuto di Sociologia Internazionale di Gorizia. Serie »Materiali«, 3, Trst 1972. Strani 336, 9 k a rt med besedilom. Valussijeva kn jiga o severovzhodni m eji Italije , ki je izšla v založbi Inštituta za mednarodno sociologijo v Gorici, nas močno zanima iz dveh raz­ logov. N ajp rej seveda že zaradi svoje konkretne vsebine, ki predstavlja stvarno in objektivno zgodovinsko analizo m eja in m ejnih področij na severo­ vzhodu Ita lije od rimske dobe dalje vse do danes ter učinkov tega razvoja na nekdanje in današnje upravne in gospodarske spremembe. N jen glavni namen pa je zgodovinsko-razvojno in geografsko-funkcijsko analizirati in razložiti potek današnje jugoslovansko-italijanske meje. Saj je ravno ta potek, vsaj v nekaterih svojih sektorjih, zgodovinsko zasnovan še v časih, ko so se tu križali interesi podonavskih državnih tvorb (Avstrije) z interesi sil z Apeninskega polotoka (najprej Benetk, zatem združene Italije), med­ tem ko so nekateri sektorji, zlasti na Goriškem in Tržaškem, brez vsake zgodovinske tradicije in le rezultat kompromisov med današnjim a sosedama na tem področju, med Italijo in Jugoslavijo. In če je prvi del knjige povsem zgodovinski, je drugi del izrazito geografski, saj obravnava značilnosti in funkcije nove italijansko-jugoslovanske m eje po posameznih prirodno in zgodovinsko-razvojno različnih sektorjih (trbiški sektor, sektor M angart— Učja, nadiško-idrijski sektor, spodnjebriški sektor, goriški sektor, goriški in tržaški k rašk i sektor, m iljski sektor, nekdanja m eja med zono A izpred leta 1954 in Italijo in končno takra tna m eja med zono B in Jugoslavijo). Še posebej so obravnavani tisti sek torji meje, ki v podrobnem še niso dokončno natančno določeni in so v določenem smislu sporni. Zaključno poglavje k n ji­ ge pa obravnava geografske poslcdice m ejnih sprememb po drugi svetovni vojni tako v upravni preureditv i obmejnih predelov kot v družbeno-gospodar- skih spremembah, ki so jih doživeli. Za spremembe in preureditve na jugo­ slovanski strani poznamo Valussijeve ugotovitve že iz referata, ki ga je imel avtor na prvem italijansko-slovenskem geografskem srečanju v Vidmu aprila 1971 in ki je bil objavljen istega leta v publikaciji tam kajšnje fakultete t r ­ žaške univerze za tu je jezike in literaturo (G. Valussi, II riassetto ammini- strativo ed economico dei territo ri della Venezia Giulia annessi alia Republica Popolare Slovena. Miscellanea L°, Pubbl. Facoltä Lingue Universitä di Trieste, Sede di Udine. Udine 1971, str. 243—265). Valussijeva knjiga je rezultat njegovih predavanj na videmski fakulteti v študijskem letu 1970/71. Namen teh predavanj je bil, da stvarno in izčrpno seznani študente (z objavo v obliki knjige pa tudi vso zainteresirano ita lijan ­ sko javnost), z zgodovinskim razvojem vsega tega, m arsikdaj v zgodovini spor­ nega obmejnega ozemlja na prehodu iz podonavske Srednje Evrope na A p e ­ ninski polotok, ki ga Italijani že nekaj časa im enujejo »Venezia Giulia« in ki je danes združeno s Furlanijo v posebno avtonomno »regijo« Italije, pa tudi z vso aktualno problem atiko današnje m eje in obmejnih predelov tako na italijanski kakor na jugoslovanski strani. Ta namen je kn jiga v celoti izpol­ nila, saj je avtor v n je j vestno zbral in stvarno obdelal vse ustrezno zgo­ dovinsko in geografsko gradivo. Zato bo kn jiga odlično služila kot pregleden priročnik vsakomur, k i bo o te j problem atiki iskal natančnih in zanesljivih informacij. Knjiga je seveda napisana z italijanskega vidika. Zato morda tu in tam kako zgodovinsko dejstvo (npr. londonski pakt, medvojno denacionalizacijo slovenskih in hrvatskih področij v fašistični eri in pred njo, vlogo Italije po zlomu fašizma v letih 1953—1945, jugoslovansko zasedbo Prim orske leta 1945 itd.) vrednoti nekoliko drugače, kakor bi jih avtor z druge strani, ki bi ob­ ravnaval isto gradivo. Tudi geografske oči bi lahko tu in tam gledale d ru ­ gače: vrednost razvodnega predela med jadranskim in donavskim povodjem kot osnove za nekako »naravno« mejo (pojem, ki ga tudi Valussi v svojem uvodnem poglavju dokaj kritično vrednoti) bi bila verjetno m anj v ospredju, bolj pa morda pokrajinska in hkra ti precej dolgo stabilizirana etnična m eja med subalpsko-subdinarskim gričevjem in predgorjem ter Furlansko nižino. To pa ne pomeni, da Valussijeve form ulacije niso vedno stvarne in ob­ jektivne. Saj mu moramo dati prav, ko pravi, da »ne gre za vprašanje ali je m eja pravična ali krivična; m eja sama ne more biti ne dobra ne slaba, pač pa takšna, kakor na njo gledajo ljudje«. Jasno je, da ne gledajo vsi enako. Toda pogledi se lahko zbližajo ali postanejo celo enaki, če v m eji ne gledamo zapore ali zavese, ki sosede samo razdvaja, temveč posredovalca med njimi. V tem je pa ravno drugi razlog, zaradi katerega je Valussijeva knjiga za nas še posebno zanimiva in to v zelo pozitivnem smislu. Napisana je čisto v duhu nove klime, ki je in naj bi še bolj zavladala ob italijansko- jugoslovanski m eji: klim a čim bolj odprte meje, čim tesnejšega ekonomskega in kulturnega sodelovanja med sosedama ter tudi čim prejšnje dokončne pravne ureditve spornih mejnih vprašanj (str. 272). Ker je prevlada takega duha tudi nam, slovenskim geografom, zaželeni cilj, saj si želimo, da bi se ves prostor v naši soseščini z nami vred razvijal v smeri mirnega, kon­ struktivnega mednarodnega sodelovanja, in k er smo spoznali v prof. Va- lussiju in njegovih sodelavcih iskrene pobornike tega duha, smo se, kakor znano, z vso vnemo ogreli za naše sodelovanje z geografskim centrom v Vidmu. Tudi knjiga, o k a teri poročamo, izpričuje z vsem svojim duhom, da smo ubrali pravo pot. Zelo hvalevredno je tudi, tako iz načelnih kakor iz praktičnih razlogov, da je avtor svojo knjigo opremil z abecednim seznamom krajevnih imen v italijanščini, slovenščini in nemščini, te r — kolikor je potreba — tudi v srbohrvaščini in (za rimsko dobo) celo v latinščini. V slovenski seznam so uvrščena tudi imena iz Beneške Slovenije, česar v italijansk i lite ra tu ri doslej nismo bili vajeni. Tudi sicer je Valussi v vseh svojih navedbah glede Be­ neške Slovenije stvaren in korekten. Tudi v tem se izpričuje zgoraj označeni duh, v katerem je kn jiga napisana. Svetozar Ilešič Iz tuje geografske književnosti Alain Lacoste, Robert Salanon: Elements de biogeograpliie, Fernand N at­ han. Paris 1969, 189 strani, 59 diagramov, skic in kart, 8 tabel in 2 svetovni karti prsti in rastja. Ko je E. de Martonne izdal v okviru svoje obsežne fizične geografije, v njenem tretjem delu, biogeografijo, je z njo dal trdno osnovo za prouče­ vanje vegetacije in živalstva kot dveh pomembnih dejavnikov okolja. Med mnogimi proučevalci, k i so gradili na te j osnovi in razvijali tovrstna raz­ iskovanja v Franciji, so bili H. Gaussen, P. Ozenda, G. Lemee in P. Birot. N jihova dela so mnogo pripomogla k napredku francoske biogeografije. Da­ nes deluje na tem raziskovalnem področju že vrsta m lajših raziskovalcev. M ednje se uvrščata tudi A. Lacoste in R. Salanon, ki se nam predstavljata z obravnavanim biogeografskim učbenikom. A vtorja v tem svojem delu pojm ujeta biogeografijo kot sintetično vedo, ki ne zajem a samo geografije, temveč tudi botaniko, zoologijo, pedologijo in klimatologijo. V uvodu sta zapisala, da biogeograf p ri proučevanju bio­ sfere išče medsebojne odnose med živimi b itji in okoljem, ki po njunem m išljenju obsega klim atske, edafske in biotske razmere. Glede na to sta zasnovala tudi vsebino knjige. Ker biogeografa zanima v prvi vrsti elem ent življenja, je prvi del knjige posvečen živim bitjem. N aslednja dva dela pa predstavita dva zelo pomembna elem enta rastišča: p rst in klimo. V zadnjem delu pa so sintetično zajete glavne poteze bio- cenoz na Zemlji. Prvi del knjige, k i obravnava živa b itja glede na njihovo razprostra­ njenost, se deli ha dve večji poglavji, v katerih je zajeta razprostranjenost posameznih vrst (horologija) oziroma združb (biocenologija). A vtorja sta s tem dokaj razširila delovno področje biogeografije, saj na ta način v k lju ­ čujeta tudi proučevanje flore, ki sodi v najožje delovno področje botanike. Posamezne vrste (rastlinske in živalske) te r druge taksonomske enote (ro­ dovi, družine itd.) so v prim erjavi z združbami m anj značilen element po­ krajine, zato proučevanja flore ne bi kazalo uvrščati v biogeografijo. Združbe rastlin in živali (biocenoze), ki dajejo fiziognomiji pokrajine iz­ razit pečat, so zajete v drugem poglavju prvega dela om enjene knjige. Av­ to rja sta k proučevanju biocenoz pristopila na zanimiv način. Biocenoze ob­ ravnavata po treh k rite rijih : fizognomskem, taksonomskem in ekološkem. Na ta način sta lahko zajela vse bistvene poteze te r jasno opredelila funk­ cijo in položaj vegetacije v pokrajini. Osnova fiziognomskega k rite r ija je v tem, da v vsaki rastlinski združbi ena ali več rastlinskih vrst (dominantna vrsta) daje s svojo prevlado zna­